I Z V E S TJ E DRŽ. REALNE GIMNAZIJE V NOVEM MESTU ZA ŠOLSKO LETO 1932/33 * ./'(• y.-^V:;v •’/ /• ;''V . • -'•*••• $5* i:: . j ; /' / 'K . v vV'i 'V-; V*'I ^ v. "' ^!' ■/t' • ' .\ ^i' <,s^^ ■jvjf>/jf.. . -. •&<2K$&$$$$ ■;' ‘' ■,7 * it i' ■ ^x **•; tl- f - ^.'V'v., NOVO MESTO 1933 ü.. ■' 'X:w. fel^Spi^'PP iS®llM SyßSSw w >••:;.v'-v^ , K ^v'>.'.\ ■ ■' ■w™-- w*i «* t / Sjfitk i ÄJ» ,i ISvÄ IZVESTJE DRŽ. REALNE GIMNAZIJE V NOVEM MESTU ZA ŠOLSKO LETO 1932/33 * NOVO MESTO 1933 IZDALO RAVNATELJSTVO ŠOLSKA POROČILA i. Učiteljski zbor A / Izpremembe med šolskim letom 1. Direktor Maselj Ivan je bil z ukazom Njeg. Veličanstva kralja S. N. br. 19.066 z dne 28. junija 1932. upokojen in je bil razrešen službovanja na zavodu 50. junija 1932. 2. Prolesor Germ Josip je bil z ukazom Njeg. Veličanstva kralja S. N. br. 19.066 z dne 28. junija 1932. upokojen in je bil razrešen službovanja na zavodu 30. junija 1932. 3. Prolesor dr. Tiller Viktor je prevzel 30. junija 1932. začasno vodstvo zavoda do službenega nastopa novoimenovanega direktorja. Z ukazom Njeg. Veličanstva kralja S. N. br. 40.105 z dne 15. decembra 1952. je bil na svojo prošnjo upokojen in je bil razrešen službe na zavodu 51. decembra 1932. 4. Suplent Capuder France je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 24.248 z dne 27. julija 1932. odpuščen iz državne službe in je bil razrešen službovanja na zavodu 16. avgusta 1952. Ministrstvo prosvete je na podlagi razsodbe Državnega sveta br. 27.787 z dne 22. septembra 1932. razveljavilo z odlokom S. N. br. 31.882 z dne 27. decembra 1932. svoj odlok S. N. br. 24.248 z dne 27. julija 1932., s katerim je bil odpuščen iz državne službe; zaradi tega je imenovani zopet nastopil službo 17. januarju 1953. Z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 4931 z dne 27. februarja 1935. je bil ponovno odpuščen iz državne službe in je bil razrešen službovanja na zavodu 9. marca 1935. 5. Suplentinja Kovač Marija je bila z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 24.248 z dne 27. julija 1952. odpuščena iz državne službe in je bila razrešena službe na zavodu 16. avgusta 1952. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. N. br. 3851 z dne 16. februarja 1935. razveljavilo svoj odlok S. N. br. 24.248 z dne 27. julija 1952. s pripombo, da ji za pretekli čas ne pripadajo službeni prejemki. Službo na zavodu je zopet nastopila 25. februarja 1955. 6. Direktor drž. realne gimnazije v Murski Soboti Vugaja Ludvik je bil z ukazom Njeg. Veličanstva kralja S. N. br. 24.095 z dne 50. julija 1932. postavljen za direktorja tukajšnjega zavoda in je prevzel vodstvo zavoda 11. avgusta 1932. 7. \ smislu odloka kr. banske uprave IV. No. 17.073 z dne 18. oktobra 1952. je prevzel profesor dr. Ažman Ciril pouk verouka v vseli ruzredik in je bil radi tega kapiteljski vikar Kek Franc razrešen službe kot honorarni veroučitelj na zavodu 22. oktobra 1932. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. N. br. 36.270 z dne 26. novembra 1932. znižalo profesorju dr. Ažmanu Cirilu učno obveznost na 16 učnih ur na teden in je z odlokom S. N. br. 37.912 z dne 25. novembra 1932. ponovno postavilo kapiteljskega vikarja Keka Franca za honorarnega veroučitelja na zavodu. 8. Profesor Četina Franjo je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 54.210 z dne 22. oktobra 1932. premeščen na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani in je bil razrešen službe na zavodu 29. oktobra 1932. 9. Ker se je honorarna učiteljica petja Kopaš Zorn dne 1. julija 1952. odpovedala nadaljnjemu poučevanju na tukajšnjem zavodu, je kr. banska uprava odobrila z odlokom IV. No. 16.069 z dne 7. novembra 1952., da poučuje na zavodu neobvezno zborovo petje Skebe Venčeslav, upravitelj osnovne šole v Novem mestu. Ministrstvo prosvete je odobrilo z odlokom S. N. br. 52 z dne 50. januarja 1955. njegovo postavitev za honorarnega učitelja petja. Po nastopu novo postavljene učiteljice glasbe je bil razrešen službe na zavodu 12. aprila 1955. 10. Diplom, filozof in bivši zač. predmetni učitelj na samoupravnih višjih razredih gimnazije v Murski Soboti Jarc Janko je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 7808/51 z dne 7. marca 1955. postavljen za suplenta na tukajšnjem zavodu. Službo je nastopil 11. marca 1955. 11. Z ukazom Njeg. eličanstva kralja S. N. br. 4292 z dne 18. februarja 1955. je bil razveljavljen ukaz S. N. br. 18.957 z dne 26. junija 1952., s katerim je bil odpuščen iz državne službe Mežan Janez, profesor drž. realne gimnazije v Mariboru, s pripombo, da mu za med tem pretekli čas ne pripadajo službeni prejemki. Z ukazom Njeg. \ eličanstva kralja S. N. br. 5718 z dne 28. februarja 1955. je bil premeščen na tuka jšnji zavod in je nastopil službo na zavodu 29. marca 1955. 12. Bivši suplent humanistične gimnazije v Ljubljani dr. Kozak Ferdo je bil postavljen z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 11.785/52 z dne 2. marca 1955. za profesorja na tukajšnjem zavodu. Službo je nastopil 1. aprila 1955. 15. Učiteljica glasbe na drž. realni gimnaziji v Valjevu Klemenc Ivana je bila z ukazom Njeg. V eličanstva kralja S. N. br. 7594 z dne 17. marca 1955. premeščena na tukajšnji zavod. Službo je nastopila 7. aprila 1955. 14. Profesor Prosen Peter je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 14.552 z dne 13. maja 1933. imenovan za odposlanca za pregled 1. ženske meščanske šole v Ljubljani. 15. Suplentinja Niki to vic Stainenka je bila z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 16.506 z dne 26. maja 1935. postavl jena za profesorico VIII. polož. skup. na tukajšnjem zavodu. B / Dopusti 1. Profesor dr. Tiller Viktor je nastopi 10. septembra 1952. bolezenski dopust v izmeri 15 dni, ki mu ga je odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom S. N. br. 50.702 z dne 4. oktobra 1952. Kr. banska uprava ga je z odlokom IV. No. 16.819 z dne 18. oktobra 1952. oprostila po preteku odobrenega dopusta nadaljnjega izvrševan ja službe. 2. Kr. banska uprava je odobrila z odlokom IV. No. 5218 z dne 23. marca 1935. suplentinji Nikitovič Slamenki bolezenski dopust za čas od 11. februarja do 10. aprila 1933. 5. Kr. banska uprava je odobrila z odlokom IV. No. 3441 z dne 25. februarja 1953. suplentu dr. Turku Alojzu bolezenski dopust za čas od 20. februarja do 12. aprila 1935. 4. Profesor dr. Kozak Ferdo je imel dopust od 25. maja do 5. junija, ki ga je odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom P. br. 12.597 z dne 26. aprila 1955. književnikom — članom Pen-klubov, da se udeleže mednarodnega kongresa v Dubrovniku. C / Učiteljski zbor ob koncu šolskega leta 1. Vagaja Ludvik, direktor; rez. pešad. kapetan 1. razreda, odlikovan s češkoslovaškim vojnim križem in s spomenico na vojno za osvobojenje in ujedinjenje; gl. predm.: matematika in fizika; službena doba: 22 1. 9 m. 16 d.; IV. 1. polož. skup. od 2. februarja 1952.; učil je matematiko v Vil. razr.; na teden 4 ure. 2. Koštial Ivan, profesor; odlikovan z redom sv. Save 1\.stopnje; gl. predm.: slovenščina, str.predm.: latinščina, grščina; službena doba: 55 1. 2 m. 15 d.; lil. 2. polož. skuj), od 1. oktobra 1929.; učil je slovenščino v IV., srbski-hrvatski-slovenski jezik v V. in VI., zgodovino v II. a in ll.b razr.; na teden 16 ur; razrednik IV. razr., varuh učiteljske knjižnice. 5. Prosen Peter, profesor; odlikovan z redom sv. Save V.stopnje; gl. predm.: latinščina, grščina, str. predm.: slovenščina; službena doba: 24 1. 6 m. 28 d.; IV. 1. polož. skup. od 9. julija 1950.; učil je slovenščino v l.b, latinščino v V.—Vlil. razr.; na teden 19 ur; razrednik VII. razr. 4. Ažman Ciril, profesor; doktor modroslovja in bogoslovja; odlikovan z redom sv. Save V. stopnje; gl. predm.: rim.-kat. verouk; službena doba: 25 I. 9 m. 28 d.; IV. 1. polož. skup. od 8. novembra 1950.; učil je verouk v l.a, lil. a. III. b, IV., V.—Vlil. razr.; na teden 16 ur; ekshor-tator, razrednik l.a razr., varuh dijaške podporne zaloge. 5. Krajec Janko, profesor; odlikovan z redom sv. Save V. stopnje, odbornik mestne občine Novo mesto; gl. predm.: nemščina, str. predm.: latinščina, grščina; služb, doba: 22 I. 9 m. 11 d.; IV. 1. polož. skupina od 2. februarja 1952.; učil je nemščino v lil. a, III. b, IV., V.—Vlil. razr.; na teden 21 uro; razrednik V. razr., varuh german. dijaške knjižnice. 6. Kranjec Rudolf, profesor; gl. predm.: francoščina, italijanščina, str. predm.: nemščina; služb, doba: 15 I. 6 m. 28 d.; V. polož. skup. od 29. marca 1952.; učil je francoščino v l.a, l.b, III. a, III. b, VI., VII. in Vlil. razr.; na teden 21 uro; razrednik Vlil. razr., varuh roman, dijaške knjižnice. 7. Mežan Janez, profesor; gl. predm.: risanje, str. predm.: opisna geometrija; služb, doba: 8 1. 8 m. 13 d.; VII. polož. skup. od 1. oktobra 1929.; učil je risanje v l.a, l.b, II. a, ll.b, III. a, III. b, IV., V. in VI. razr.; na teden 17 ur; varuh risarske zbirke. 8. Rojšek Franc, profesor; gl. predm.: prirodopis, zemljepis; službena doba: 7 I. 6 ni. 22 d.; VII. polož. skup. od 10. marca 1950.; učil je zemljepis v V.—VIII., prirodopis v I. a in I. b, kemijo v IV. in Vlil., matematiko v 1. b razr.; na teden 22 uri; razrednik I. b razr., varuh kemijske zbirke, vodil je dijaške kemijske vaje. 9. IJačar Rafael, profesor; rez. pešad. podporočnik; gl. predm.: zoologija, botanika, str. predm.: mineralogija, geologija; služb, doba: 6 1. 3 m. 7 d.: VII. polož. skup. od 24. marca 1951.; učil je prirodopis v II. a, II. b, V., VI. in VII., fiziko v III. a in III. b, higijeno v III. a, 111. b, IV., VI. in VII. razr.; 11a teden 22 uri; razrednik 11. a razr., varuh prirodo-pisne zbirke in botaničnega vrta. 10. Klemenc Ivana, učiteljica glasbe; gl. predrn.: glasba; služb, doba: 16 1. 8 m. 22 d.; Vil. polož. skup. od 2. februarja 1932.; učila je petje v 1. a, l.b, II. a 111 II. b, žen. telovadbo v L in 11. razr., mladinski pevsLi zbor (2 uri), dijaški pevski zbor (4 ure), dijaški orkester (2 uri); na teden 20 ur; varuh pevske zbirke; oskrbovala je orglanje in petje pri dijaški službi božji. 11. Rupnik Boris, profesor; rez. intend. podporočnik; gl. predmet: matematika, fizika; služb, doba: 5 1. 4 m. 8 d., Vlil. polož. skup. od 14. marca 1931.; učil je matematiko v II. a, 11. b, IV., V. in VI.; fiziko v IV. in Vil. razr.; na teden 22 uri; razrednik VI. razr., varuh fizikalne zbirke. 12. Kozak Ferdo, profesor; doktor modroslovja; gl. predm.: slovenščina, srbohrvaščina; služb, doba: 7 1. 6 m. 21 d.; VIII. polož. skup. od 2. marca 1933.; učil je slovenščino v I. a, 11. a in III. a, srbohrvaščino v l.a, l.b, II. a in 111. a razr.; na teden 22 uri. 13. Nikitovič Stninenka, profesorica; gl. predm.: zemljepis, nar. zgodovina, str. predm.: srbohrvaščina; služb, doba: 4 1. 8 m. 25 d.; Vlil. polož. skup. od 26. maja 1933.; učila je srbohrvaščino v IV., zemljepis v !. a, I. b, II. a, II. b, III. a in IV., zgodovino v 111. a in IV. razr.; na teden 20 ur; razrednica 111. a razr., varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke. 14. Fon Danilo, učitelj telovadbe; rez. pešad. kapetan I. razr., odlikovan s spomenico na vojno za osvobojenje in ujediujenje; gl. predm.: telovadba; službena doba: 11 I. 3 111. 22 d.: IX. polož. skup. od 15. julija 1929.; učil je telovadbo v l.a, l.b, II. a, II. b, III. a, 111. b, IV., V. in VI., žen. telovadbo v lil. razr. in IV. odd. (IV.—VI. razr.); na teden 21 uro; varuh telovadne zbirke. 15. Kovač Marija, suplentinja; gl. predm.: francoščina, str. predmet: slovenščina; služb, doba: 3 1. 8 111. — d.; pripravil, od 11. oktobra 1929.; učila je .slovenščino vil. b, srbohrvaščino vil. h, francoščino v II. a, II. b, IV. in V. razr.; na teden 19 ur; razrednica II. b razr. 16. Turk Alojz, suplent; doktor modroslovja; gl. predm.: slovenščina, srbohrvaščina, str. predm.: nemščina; služb, doba: 12 I. 10 m. — d.; pripravil, od 9. decembra 1929.; učil je slovenščino vlil. b, srbohrvaščino v 111. b, srbski-hrvatski-slovenski jezik v VII. in Vlil., filozofijo v VII. in Vlil. razr.; na teden 18 ur; varuh slav. dijaške knjižnice. 17. Štancer Franc, suplent; gl. predm.: matematika, fizika; služl>ena doba: 5 1. 8 111. 4 d.; pripravil, od 14. marca 1930.; učil je matematiko v l.a, III. a, 111.b in Vlil., fiziko v Vlil.razr.; na teden 19 ur: poslovodja-tajnik, varuh matematične zbirke. 18. Jarc Janko, suplent; gl. predm.: zgodovina, str. predm.: slovenščina; služb, doba: — I. 3 111. 22 d.; pripravil, od 7. marca 1933.; učil je zemljepis v 111.b, zgodovino vlil. b, V.—VIII. razr.; na teden 17 ur; razrednik lll.b razr.; varuli numizmatične zbirke in gimn.arhiva. 19. Kek Franc, honorarni nastavnik; kapiteljski vikar; gl. predmet: rim.-kat. verouk; učil je verouk v I. b, II. a in II. b razr.; na teden 6 ur. 20. Dernovšek Marija, honorarna nastavnica; strokovna učiteljica na meščanski soli v Novem mestu; gl. predm.: ženska ročna dela; učila je žen. roč. dela v I., II. in III. razr.; na teden 6 ur. Služitel ji. 1. Tinta Ivan, šolski sluga; služitelj I. polož. skupine. 2. Gartner Franc, pomožni šolski sluga; služitelj-dnevničar. 3. Blažič Franc, kurjač; dnevničar. II. V Šolski letopis Od 25. do 29. avgusta so se vršili popravni izpiti. 29. avgusta se je vršil popravni nižji tečajni izpit pod predsedstvom razrednikov IV. a in IV. b razreda. 30. in 31. avgusta se je vršil popravni višji tečajni izpit pod predsedstvom direktorja zavoda. 31. avgusta so bili sprejemni izpiti za vpis v I. razred. Od 1. do 5. septembra je bilo vpisovanje učencev v I. do VIII. razred. 6. septembra: rojstni dan Njeg. Visočanstva prestolonaslednika. Zavod so zastopali trije člani profesorskega zbora pri pontifikalni maši v kapiteljski cerkvi. 10. septembra je bila otvoritvena konferenca profesorskega zbora. 11. septembra: otvoritvena služba božja v frančiškanski cerkvi. 12. septembra so razredniki opravili razredniške posle v svojih razredih in razglasili urnik. 13. septembra se je pričel redni pouk. 17. septembra se je vršila spominska proslava velikega jugoslovanskega pesnika in dramatika G jure Jakšiča. Prvo učno uro so se zbrali učenci v telovadnici, kjer jim je profesor Koštial Ioan obrazložil v svojem predavanju pesnikovo življenje in delovanje. 24. septembra se je proslavil spomin 70letnice smrti škofa Antona Martina Slomška, narodnega pisatelja, pesnika in velikega vzgojitelja. Suplent dr. Turk Alojzij je predaval o Slomškovem življenju in delovanju, dijaški pevski zbor pa je zapel tri Slomškove pesmi. V nedeljo 25. septembra je profesor dr. Ažman Ciril pri šolski službi božji posvetil govor Slomškovemu spominu. 8. oktobra se je vršila Pugljeva akademija v Sokolskem domu, pri kateri so sodelovali tudi učenci zavoda. Berkopec Anton, učenec VIII. razreda, je deklamiral: Radivoj Peterlin Petruška, Popotnik; učenka VIII. razreda Logar Edita je zaigrala na klavir: Grieg, Sonatu, op. VII., I. del; učenec VII. razreda Peterlin Josip je recitiral: Milan Pugelj, Igra (odlomek); mladinski pevski zbor pa je zapel skupno s pevskim zborom meščanske šole tri pesmi. Naslednjega dne se je udeležila večina zavoda obhoda in odkritja spominske plošče pisatelju Milanu Puglju na rojstni hiši v Kandiji. 22. oktobra zvečer so priredili meščani Novega mesta obhod v proslavo 20let-nice zmagovite bitke pri Kumanovem. Obhoda se je udeležil ves profesorski zbor in večina učencev na zavodu. 24. oktobra se je pa vršilo na zavodu predavanje, v katerem je profesor Krajec Janko obrazložil zbranim učencem pomen zmage ne samo za osvoboditev srbske zemlje in srbskega naroda iz petstoletnega turškega robstva, pač pa tudi za ujedinjenje vsega jugoslovanskega naroda, v katerem se je vzdramila zavest skupnosti in vzbudilo upanje na svobodo in boljšo bodočnost. I. in 2. novembra ni bilo šolskega pouka. Ker bi mnogo učencev zaradi oddaljenosti ne moglo obiskati grobov svojih dragih, je ravnateljstvo dalo v smislu § 32. zakona o srednjih šolali tudi 31. oktobra pouka prost dan, v nedeljo 30. oktobra pa je odpadla skupna služba božja. II. oktobra se je pričel pouk neobveznega petja. 24. oktobra popoldne so učenci opravili spoved in bili naslednji dan pri obhajilu. 3. novembra so predavali razredniki učencem o koristi varčevanja. 11. novembra se je praznoval Dan miru. Razredniki so govorili učencem o Društvu narodov. Ob 11. uri je pouk prestal in so učenci prebili dve minuti v pobožnem molku v spomin na žrtve dosedanjih vojn. 1. decembra je bila proslava narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Zavod se je udeležil svečane službe božje v frančiškanski cerkvi, direktor z dvema članoma profesorskega zbora pa svečanega cerkvenega obreda v kapiteljski cerkvi ob 9. uri. Ob 10. uri se je udeležil zavod proslave državnega praznika v Sokolskem domu. 17. decembra se je praznoval rojstni dan Njeg. Veličanstva kralja. Profesorski zbor in učenci so se udeležili svečane službe božje v frančiškanski cerkvi, direktor z dvema članoma profesorskega zbora pa je zastopal zavod pri slovesni ponti-fikalni maši v kapiteljski cerkvi. 20. decembra je cIr. Reja Oskar, profesor univerze v Ljubljani, predaval učencem zavoda v Sokolskem domu «O Severni Afriki». Predavanje so pojasnjevale filmske slike. 21. decembra so bile cenzurne razredne konference, 22. decembra pa zaključna konferenca profesorskega zbora za I. polletje. 23. decembra so se pelo učno uro razdelile učencem dijaške knjižice, nakar so se pričele božične počitnice, ki so trajale do 10. januarja 1933. 9. januarja se je praznoval rojstni dan Njen. Veličanstva kraljice. Zavod so zastopali ti ije člani profesorskega zbora pri pontifikalni maši v kapiteljski cerkvi. 27. januarja se je vršila na zavodu svetosavska proslava. Po razredih so se vršila predavanja o delovanju in pomenu sv. Save. Na dnevnem redu proslave so bile nadalje pevske in glasbene točke, deklamacije in recitacije odlomkov iz del sv. Save. Dan je bil pouka prost. Zavod se je udeležil tudi svetosavske akademije v Ljubljani po deputaciji 21 učenca, ki sta jo vodila suplentinja Nikilooič Stamenka in telovadni učitelj Fon Danilo. 4. februarja je bilo praznovanje Strossmayerjevega dne. Proslava se je izvršila na sličen način kakor 27. januarju svetosavska proslava. Dan je bil pouku prost. V času od 24. februarja do 6. marca so pisali učenci na pobudo pomožne ženske sekcije Fidaka (Federation internationale dos alličs combattants) v Beogradu in po odredbi ministrstva prosveto v VII. iu Vlil. razredu šolsko nalogo o temi: «Kaj moremo pričakovati od današnjo mladine za uresničenje svetovnega miru.» 18. marca popoldne so predvajali v Sokolskem domu prvi slovenski film «V kraljestvu Zlatoroga» za učence gimnazije in meščanske šole. Film je podal poleg izredno lepili pokrajinskih slik tudi mnogo prizorov iz življenja naših ljudi pod planinami in na planinah. 31. marca popoldne jo bilo v Sokolskem domu za učence gimnazije in meščanske šole v okviru Jadranskega ledna, ki ga je priredil mestni odbor Jadransko St raže v Novem mestu, skioptično predavanje «Vzdolž jadransko obalo». I. aprila pa se je vršila v Sokolskem domu slavnostna akademija. Pri akademiji so sodelovali Podmladki Jadranske Straže na gimnaziji, meščanski in osnovni šoli z godbo, petjem, deklamacijami, s simbolično vajo in živo sliko. 8. aprila popoldne so se pričele duhovne vaje in so se zaključile li. aprila zjutraj s skupnim obhajilom. 12. aprila po peti učni uri so se pričele velikonočne počitnice in so trajale do 23. aprila. 24. aprila se je pričel pouk vseh predmetov v neskrčenem obsegu. 6. maja je priredil Ferijalni Savez v proslavo svoje desetletnice akademijo v Sokolskem domu. 7. maja se je vršil ustanovni občni zbor društva Šola in dom. V društveni odbor je bil kot zastopnik zavoda izvoljen profesor Prosen Peter. 13. maja je zavod proslavil Materinski dan. Po razredih so bila predavanja o materinski ljubezni in dolžnosti otrok do matere. V času od 8. do 13. maja so pisali v vseh razredih naloge o materi in materinski ljubezni. Poleg tega je Podmladek Rdečega Križa priredil 13. maja ob sodelovanju podružnice Kola jugo-slovenskih sester materinski večer v Sokolskem domu. 13. in 15. maja je bila po vseh razredih izvedena anketa o obsegu uživanja alkoholnih pijač med šolsko mladino. Izpolnjene tiskovine so bile izročene Jugo-slooenskemu naoe7.ii trezvenosti v Zagrebu. 15. maja se je zaključil pouk v IV. in VIII. razredu. Popoldne istega dne sta se vršili cenzurni razredni konferenci za oba razreda. 17. maja je predavala učencem v okviru Dneooo borbe proti turberkulozi, ki so bili določeni od 19. do 21. maja, zdravnica šolske poliklinike dr. Slava Kristan-Lunaček o tuberkulozi, o njenih vzrokih in načinu, kako se je obranimo. Opozorila je učence zlasti na važnost snage telesa, obleke, stanovanja in vseh predmetov, s katerimi prihajajo v dotik. 18. maja na Dan dobre oolje je bila učencem vseh razredov prebrana pozdravna poslanica mladine velških šol. ki jo je narodni odbor v Velsu (Wales) poslul preko poslanstva kraljevine Jugoslavije v Londonu. Poslanica končuje z željo, da sc na (a Dan dobre volje zedinijo vsi narodi v veliki misli miru, miru med ljudmi in miru med narodi. 24. maja so bili majniški izleti za vse razrede. 26. maja popoldne so učenci opravili spoved, 27. maja pa so bili pri obhajilu. Za dan 28. maja je bil določen telovadni nastop zavoda, ki je bil pa zaradi slabega vremena odložen na poznejši čas. 31. maja je dospel na zavod ministrski odposlanec dr. Mujnarič Nikola, profesor univerze v Zagrebu, in začel s pregledom dela in stanja na zavodu. Predsedoval je višjemu tečajnemu izpitu in nadzoroval vse ostale izpite do 24. junija. 1. do 3. junija so bili privatni in razredni izpili za IV. in VIII. razred. 2. junija je bila razstava ženskih ročnih del, ki so si jo ogledali predvsem starši učenk, katerih izdelki so bili razstavljeni. 6. junija se je zaključil redni pouk v vseh razredih. Istega dne popoldne se je vršila cenzurna razredna konferenca za višje razrede, 7. junija pa za nižje razrede. Od 8. do 10. juniju so se vršili popravni izpiti za IV. in VIII. razred, od 8. do 26. junija pa privatni i/.piti za ostale razrede. II. junija se je udeležil zavod nastopa Sokolskega društva Novo mesto z dvema (očkama, ki ju je sestavil telovadni učitelj Fon Danilo. Nastopili so dečki I. in II. razreda s prostimi vajami in deklice II. in IH. razreda z devojačkim kolom. 15. junija, na praznik sv. Rešnjega Telesa, se je zavod udeležil cerkvenih slovesnosti v kapiteljski cerkvi. Isti dan se je otvorila risarska razstava in je ostala odprta do 18. junija. 26. in 27. junija so se vršili sprejemni izpiti za vpis v I. razred. 23. junija je bila sklepna konlerenca profesorskega zbora za šolsko leto 1932/33. 24. junija je bil zaradi pokrajinskega sokolskega zleta v Ljubljani izjemoma sklep šolskega leta. Po slovesni službi božji v frančiškanski cerkvi se je vršila v telovadnici šolska proslava. Nastopila sta dijaški pevski zbor in orkester. Po proslavi so se učencem razdelila letna izpričevala, nakar so se pričele šolske počitnice. III. A/ Učni načrt a) Obvezni predmeti Pouk se je vršil po učnem načrtu, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete z odlokom S. N. br. 28.311 z dne 12. septembra 1930. Nadalje sta bili v smislu odlokov ministrstva prosvete S. N. br. 6158 z dne 2. marca 1931. in S. N. br. 11.309 z dne 10. aprila 1931. dodeljeni verouku v Vil. in VIII. razredu po dve učni uri na teden. Učni načrt je razviden iz dolnjega tabelarnega pregleda. V šolali s slovenskim učnim jezikom odpade pisanje v 1. in II. razredu. Predmet I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Skupaj Verouk .... 2 2 2 2 2 2 2 2 16 Srbohrvaščina . 2 2 2 2 A A •1 A 42 Slovenščina . . 5 5 4 4 ‘k ‘k ‘k Nemščina . . . — — 3 3 3 3 3 3 18 Frančoščina . . 3 3 3 3 3 3 3 3 24 Latinščina . . . — — — — 4 4 3 3 14 Zemljepis . . . 2 2 2 2 2 2 1 2 15 Zgodovina . . . — 2 3 3 3 3 3 3 20 Prirodopis . . . 3 3 — — 2 3 2 — 13 Fizika .... — — 2 2 — — 3 3 10 Kemija .... — — — 3 — — — 2 5 Matematika . . 4 4 4 3 3 3 4 4 29 Filozof, proped. . — — — — — — 2 2 4 Higijena . . . — — 1 1 — 1 1 — 4 Risanje .... 2 2 2 2 2 1 — — 11 Pisanje .... (2) (1) (3) Petje 2 2 4 Telovadba . . . 2 2 2 2 2 1 — — 11 Ročna dela . . 2 2 2 6 Skupaj ... J 27 + 2 29 + 2 30 + 2 32 30 30 31 31 240 + 6 b) Neobvezni predmeti Zborno petje sta gojila dva oddelka. Mladinski zbor je vadil po 2 uri na teden. Pouk je obiskovalo 14 dečkov in 17 deklic. Mešani zbor je vadil po 4 ure na teden. Pouk je obiskovalo 7 dečkov in 13 deklic. Orkestral ne vaje so se vršile v Sokolskem domu po 2 uri na teden. Vaj se je udeleževalo 5 učencev in 2 učenki. c) Dijaške kemične vaje A novembru 1932 so se v zvezi s poukom kemije uvedle prostovoljne dijaške kemijske vaje za učence Vlil. razreda. Od priglašenih je bilo k vajam pripuščenih le šest učencev, in sicer: Drašler Slava, Kavčič Rajko, Muser Marija, Premru Karel, Smerdu Marija in Vrankovič Ivan. Vaje so se vršile v kemijskem kabinetu po 2 uri na teden (skupaj 30 ur). Pri vajah so se vršili le poskusi kvalitativne analize anorganskih spojin. Uvod v analizo organskih spojin zaradi pomanjkanja pripomočkov sploh ni bil mogoč. Učencem je služila predvsem Prezljeva knjiga «Mladi kemik» in so raziskavali le enojne soli. Te vaje so jim toliko razširile znanje, da so za nepoznane spojine že sami mogli določati katione in anione in ugotoviti ustrezajočo kemijsko formulo. Za določevanje anionov so prišle v poštev le navadnejše soli in sicer: kloridi, bromidi, jodidi, sulfati, tiosulfati, karbonati, nitrati, sulfidi in kromati. Pri suhem načinu kvalitativne analize so se učenci vadili zlasti v raz-iskavanju s puhalnico, z boraksovim in fosforovim biserom ter v pla-menskih reakcijah. Vsi udeleženci so očitovali veliko zanimanje za ta način uvajanja v kemijo v zvezi s praktičnim delom. Kadar bodo denarna sredstva na razpolago, bo opremljena in urejena delavnica za kemijo, ki bo obenem lahko služila tudi za praktične vaje iz fizike in prirodopisa. Tako bo pouk že bolj ustrezal zahtevam moderne šole in praktičnega življenja, ker bo učencem nudil več, jim omogočil popolnejše razumevanje učne snovi, jih navajal k samostojnemu delu ter jim dal priliko, da se individualno izpopolnijo v predmetih, kateri jih zlasti zanimajo. B/ Učne knjige uporabljane v šolskem letu 1932/33. I. Verouk I. razr.: Levičnik, Zgodbe sv. pismu, I. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 10.495 z dne 19. aprila 1932.) I.in II. „ Katoliški katekizem. (Odlok min. prosv. S. N. br. 3787 z dne 14. marca 1930.) II. „ Levičnik, Zgodbe sv. pisma, II. del. Črtice iz zgodovine kato- liške Cerkve. II. in III. „ Stroj, Liturgika, 3. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) IV. Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona. (Odlok min. prosv. S. N. br. 36.011 z dne 7. oktobra 1931.) V. „ Svetina, Katoliški verouk za višje razr. sred. šol, I. knjiga. (Odlok min. prosv. S. N. br. 12.323 z dne 10. avgusta 1932.) VI. „ Pečjak, Katoliški verouk. II. knjiga. (Odlok min. prosv. S. N. br. 38.287 z dne 6. marca 1930.) VII. „ Pečjak. Katoliški verouk, III. knjiga; 2. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 44.734 z dne 23. novembra 1929.) VIII. „ Medved. Zgodovina katoliške Cerkve; 2. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) II. Slovenščina a) Slovnica III.—VIII. razr.: Breznik, Slovenska slovnica; 3. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 17.857 z dne 10. avgusta 1932.) b) Čitanke (vadnice) i. razr.: Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za I. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 18.540 z dne 14. junija 1931.) II. „ Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za II. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.896 z dne 24. avgusta 1932.) III. „ Wester, Slovenska čitanka za III. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) IV. „ Wester, Slovenska čitanka za IV. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) c) Pomožna knjiga I.—VIII. razr.: Breznik, Slovenski pravopis. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) III. Srbohrvaščina a) Slovnica V.—Vlil. razr.: Maretič, Hrvatska gramatika. (Odlok min. prosv. S. N. br.4123 z dne 28. februarja 1930.) b) čitanke (vadnice) I. razr.: Rupel, Srbskohrvatska vadnica za sred. šole, I. letnik. (Odlok min. prosv. S. N. br. 21.329 z dne 15. junija 1929.) II. in III. „ Rupel-Lesica, Srbskohrvatska vadnica za sred. šole, II. letnik. (Odlok min. prosv. S. N. br. 18.534 z dne 14. junija 1931.) IV. „ Rupel, Srbskohrvatska vadnica za sred. šole, II [.letnik. (Odlok min. prosv. S. N. br. 26.715 z dne 2. septembra 1932.) IV. Srbski-hrvatski-slovenski jezik a) Čitanke V. razr.: Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razr. sred. šol, I. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) čukovič. Čitanka za V. in VI. razr. sred. škola sa teorijom književnosti. (Odlok min. prosv. S. N. br. 12.329 z dne 10. avgusta 1932.) VI. „ Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razr. sred. šol, II. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) Veljkovič-Savkovič, Primeri stila i jezika jugoslov. književnosti. (Odlok min. prosv. S. N. br. 23.431 z dne 10. avgusta 1932.) VII. „ Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razr. sred. šol, III. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) Živanovič, Primeri nove književnosti, I. knjiga. (Odlok min. prosv. S. N. br. 6764 z dne 19. marca 1928.) VIII. „ Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razr. sred. šol, IV. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 41.293 z dne 4. novembra 1929.) Živanovič, Primeri nove književnosti, II. knjiga. 1») Zgodovinske slovnice in čitanke V. razr.: Poljanec, Istorija srpskohrvatskog knjiž. jezika s istor. čitan-kom. (Odlok min. prosv. S. N. br. 23.308 z dne 16. julija 1931.) VI. „ Popovič, Jugoslovenska književnost. (Odlok min. prosv. S. N. br. 4123 z dne 28. februarja 1930.) Vll.inVIII. „ Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva; 2. izdaja. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) c) Slovar 1.—VIII. razr.: Gröbming-Lesica-Mole, Srbohrvatski-slovenski slovar. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.457 z dne 10. avgusta 1930.) d) Štrvo. VI. razr.: Gogolj, Revizor. Kostič, Pera Segedinac. Demeter, Teuta. VII. „ Prešeren, Poezije ali Zbrano delo ali Prešernova čitanka. Jenko, Zbrani spisi ali Pesmi. (Glonar.) Jurčič, Sosedov sin. Trdina, Hajke in povesti o Gorjancih. (Izbor.) Radičevič, Antologija ali Izabrane pesme. Mažuranic, Smrt Smail-age čengiča. Popovič, Tvrdica. šenoa, Diogenes. Vlil. „ Jenko, Zbrani spisi ali Pesmi. (Glonar.) Kersnik, Testament. Gregorčič, Poezije. Aškerčeva čitanka. (Prijatelj.) Stritarjeva antologija. (Prijatelj.) Tavčar, Cvetje v jeseni. Cankar, Podobe iz sanj. Župančič, Mlada pota. Glišič, Pripovetke. Lazarevič, Prvi put s oceni na jutrenje. Nazor, Veli Joža. Sreinac, Ivkova slava. G jalski, Djurdjica Agičeva. Veselinovič, Pripovetke. n a) Slovnica V.—VII. razr.: Sturm, Grammaire frangaise. (Odlok min. prosv. S. N. br. 9895 z dne 17. aprila 1930.) b) Vadnice l.razr.: Južnič, Francoska vadnica za I. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.854 z dne 24. avgusta 1932.) II. in III. razr.: Sturm, Francoska vadnica, 1. letnik: 2. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 17.516 z dne 10. avgusta 1932.) III. in IV. „ Sturm, Francoska vadnica, II. letnik; 2. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 9880 z dne 26. aprila 1930.) V.—VIII. „ Sturm, Francoska vadnica, 111. in IV. letnik. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) c) Čitanke VI. razr.: Larousse, Les Ghefs-d’oeuvre de la langue fran^aise; Poesie. VII. „ Dinič, Francuska čitanka za VII. razr. (Odlok min. prosv. S. N. br. 24.453 z dne 17. julija 1929.) VIII. „ Larousse, Les Chefs-d’oeuvre de la langue frangaise; Prose. d) Šolsko štivo VII. razred: A. France, Le Crime de Sylvestre Bonnard. Augier, Le Gendre de M. Poirier. VIII. „ Corneille, Le Cid. Moliere, Les Precieuses ridicules. Moliere, Le Bourgeois gentilhomme ali pa L’Avare. Racine, Britannicus. Rousseau (v odlomkih). La Fontaine (v izboru). e) Domače štivo IV. razr.: Perrault, Contes des fčes. V. „ Malot, Sans famille, 1. del. VI. „ Malot, Sans famille, II. del ali pa kako delo Julesa Vernea. VII. „ Loti, Pecheur d’lslande. Daudet, Lettres de mon moulin. VIII. „ Beaumarchais, Le Barbier de Seville. Montesquieu, Lettres persanes (v izboru). Voltaire, Le Siecle de Louis XIV. (izbrana poglavja). f) Pomožne knjige IV.—VIII. razr.: Kotnik, Francoski glagol. Pretnar, Dictionnaire frangais-slovčne; 2. izd. (Odlok min.prosv. S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) Kotnik, Slovensko-francoski slovar. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) V.— Vlil. „ Petil Larousse illustrč. Izdanjc knjigarne Larousse, Paris. a) Slovnica III.—VIII. razr.: Trivunac-Kangrga. Nemačka gramatika. (Odlok min. prosv. S. N. br. 16.456 z dne 17. maja 1929.) b) Vadnice III. razr.: Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka za sred. škole, I. deo; 9. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 18.543 z dne 14. junija 1931.) IV. „ Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka za sred. škole, II. deo; 8. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 18.543 z dne 14. junija 1931.) V. „ Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka za sred. škole, III. deo; 8. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 17.501 z dne 10. avgusta 1932.) VI.—VIII. „ Pascher, Njemačka čitanka za V. i VI. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 41.631 z dne 8. novembra 1929.) c) Domače štivo VII. razr.: Kangrga, Domače štivo iz nemačkog jezika, I. sveska. (Odlok min. prosv. S. N. br. 30.684/31.) VIII. „ Ristic-Pavičevič, Domače štivo iz nemačkog jezika za VIII. razr. (Odlok min. prosv. S. N. br. 14.177 z dne 19. maja 1931.) d) Pomožne knjige IV.—VIII. razr.: Bradač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) VII. Latinščina a) Slovnica V.—VIII. razr.: Pipenbacher, Latinska slovnica; 3. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) b) Vadnice V. razr.: Pipenbacher, Latinska vadnica, L del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 23.366 z dne 22. avgusta 1932.) VI. „ Pipenbacher, Latinska vadnica, II. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 ■/. dne 7. avgusta 1929.) VII. „ Pipenbacher, Latinska vadnica, III. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) VIII. „ Pipenbacher, Latinska vadnica, IV. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) c) Čitanka VII.inVIlI. razr.: čotič, Latinska čitanka za više razr. gimn. (Odlok. min. prosv. S. N. br. 20.870 z dne 15. junija 1929.) d) Slovar VII.inVIII. razr.: Bradač, Latinsko-slovenski slovar. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) VIII. Zemljepis a) Učno knjige I. razr.: Pajk-Kržišnik, Zemljepis za sred. šole, I. del; 3. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) II. „ Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razr. sred. šol — Evropa. (Odlok min. prosv. S. N. br. 26.911 z dne 2. septembra 1932.) III. „ Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za sred. šole, II. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 1713 z dne 7. marca 1930.) IV. Melik, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) V. „ Geistbeck-Pavičič, Opc'a geografija; 3. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 17.652 z dne 3. septembra 1930.) VI. „ Radivojevič, Osnovi kosmografije za VI. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 15.278 z dne 10. avgusta 1932.) VII. „ Erdeljanovič, Osnovi etnologije. (Odlok min. prosv. S. N. br. 10.802 z dne 21. aprila 1932.) VIII. „ Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija i naše susedne, slovenske i druge kulturne zemlje za VIII. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 12.030 z dne 19. avgusta 1932.) h) Atlanta I.—V lil. razr.: Kocen-Šenoa, Geografski atlas za sred. škole. (Odlok min. prosv. S. N. br. 20.527 z dne 3. julija 1928.) IV. in Vlil. „ Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Jugoslavije. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) IX. Zgodovina a) Učne knjige II. razr.: Bučar, Zgodovina starega veka za nižje razr. sred. šol; 2. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 38.468 z dne 22. decembra 1932.) III. „ Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov za nižje razr. sred. šol, I. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 38.468 z dne 22. decembra 1932.) Melik, Zgodovina srednjega veka za nižje razrede sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) IV. „ Melik-Orožen. Zgodovina Jugoslovanov za nižje razr. sred. šol, II. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 2401 z dne 14. marca 1930.) V. „ Bučar, Obča zgodovina za V. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 29.530 z dne 12. septembra 1931.) VI. ,, Bučar, Zgodovina sred. veka za višje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 46.459 z dne 16. decembra 1929.) VII.inVIII. razr.: Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka za višje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) VIII. „ Orožen, Zgodovina najnovejše dobe, 1815—1920, za Vlil. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 38.482 z dne 22. decembra 1932.) b) Atlanta II.—VIII. razr.: Putzger-Srkulj, Historički atlas. (Odlok min. prosv. S. N. br. 2889 z dne 14. marca 1950.) IV. in VIII. „ Kranjec, Pregled zgodovine Jugoslovanov; 2. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) X. Prirodopis I. in II. razr.: Verbic-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 40.390 z dne 20. decembra 1930.) Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razr. sred. šol: 3. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.756 z dne 24. avgusta 1932.) V. „ Bevk, Botanika za višje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 34.125 z dne 2. novembra 1952.) VI. „ Poljanec, Prirodopis živalstva. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.805 z dne 20. julija 1928.) VII. ., Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 1655 z dne 8. februarja 1950.) XI. Fizika III. in IV. razr.: Kunc, I* izika za nižje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.679 z dne 51. julija 1929.) VII.in\ 111. „ Reisner, I'izika za višje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.500 z dne 12. avgusta 1929.) XII. Kemiju IV. razr.: Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 14.602 z dne 26. maja 1931.) VIII. „ Prezelj, Anorganska kemija za višje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 32.528 z dne 20. oktobra 1930.) XIII. Matematika «) Aritmetika I. in II. razr.: Kunc, Aritmetika za I. in II. ruzr. sred. šol; 2. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 23.114 z dne 16. juliju 1931.) III. in IV. „ K unc, Aritmet ka in algebra za III. in IV. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.114 z dne 16. julija 1951.) ^ I. •• Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.425 z dne 10. avgusta 1932.) VII. „ skrcblin, Aritmetika i algebra za VII. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 23.305 z dne 16. julija 1931.) Vlil. „ škreblin, Infinitezimalni račun za VIII. razr. real. gimn. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.246 z dne 16. julija 1931.) b) Geometrija I.— III. razr.: Mazi, Geometrija za nižje razrede sred. šol; 3. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 17.511 z dne 10. avgusta 1952.) IV. „ Božičevic', Geometrija za IV. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.245 z dne 20. julija 1951.) V. in VI. „ Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in \. razr. sred. šol. (Od- lok min. prosv, S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) VI.—VIII. „ Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za VI.. VII. in VIII. razr. sred. šol; 2. izd. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.500 z dne 12. avgusta 1929.) c) Pomožne knjige VI. razr.: Schlömilch-Majcen, Logaritmičke tablice. VII.inVIII. „ Sodnik, Logaritmi. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) Kunc, Zbirka obrazcev iz matematike in lizike. (Odlok min. prosv. S. N. br. 23.425 z dne 10. avgusta 1932.) XIV. Filozofska propedevtika VII.inVIII. razr.: Ozvald, Logika. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.500 z dne 7. avgusta 1929.) Psihologija, etika in sistematika: ni primerne učne knjige. XV. Higijena III. razr.: Ivanič, Higijena za III. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.120 z dne 16. jidija 1951.) IV. „ Ivanič, Higijena za IV. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 23.120 z dne 16. julija 1931.) VT. „ Ivanič, Higiena za VI. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.120 z dne 16. julija 1951.) VII. „ Ivanič, Higijena zu Vil. odn. Vlil. razr. sred. škola. (Odlok min. prosv. S. N. br. 25.120 z dne 16. julija 1951.) XVI. Petje I. razr.: Kramolc, Pesmarica za nižje razr. sred. šol. (Odlok min. prosv. S. N. br. 17.164 z dne 10. avgusta 1952.) II. „ Kozina, Pevska šola, 1. in II. del. (Odlok min. prosv. S. N. br. 27.500 z dne 7. avgusta 1929.) Kr. banska uprava je odobrila predloženi seznam učnih knjig za šolsko lelo 1952./55. z odlokom IV. No. 15.412/16 z dne 25. novembra 1952. A/ Naloge iz narodnega jezika (domače naloge so označene z zvezdico *) V.razred 1. Vsebina prvih treh sonetov nesreče. — 2. Tri hajduka (s cir.). — 5. *Na planine. (Opis.) — 4. Iz «Hermana in Doroteje» (s cir.). — 5. Prešeren na razpotju. — 6. *Lepa Vanda (s cir.). — 7. Pomlad. (Opis.) — 8. Mati. VI. razred 1. Dejanje «Julija Cezarja» od viška do katastrofe. — 2. Sudbina Ljubdra-govih predaka i sinova (s cir.). — 5. *Učitelj — hranitelj — branitelj. — 4. Kratka sadržina Maruličeve «Judite» (s cir.). — 5. O zimskem športu. — 6. *Sadržaj V. čina «Pere Segedinca» (s cir.). — 7. O žalostnem položaju naših neosvobo-jenih bratov. — 8. Zakaj proslavljamo mater? VII. razred 1. O Gogolju in njegovem «Revizorju». (Kratek prikaz.) — 2. *Moji vzori in boji. (Kratka avtobiografija.) — 3. Obradovič-Reljkovič-Vodnik. (Paralela.) — 4. a) Naša proslava sv. Save. (Oris.) b) Moja pot v šolo in iz šole. (Oris.) — 5. Kaj se more pričakovati od današnje mladine za ostvaritev svetovnega miru. — 6. Zašto i kako je poginilo Smail-aga Čengic. — 7. *Ob materinem godu. (Neodposlano pismo.) VIII. razred l.a) Levstikovo delo. (Kratek prikaz.) b) Levstikov «Martin Krpan». (Prikaz.) — 2. *Jedna pročitana knjiga. (Sadržina i tumačenje.) — 5. Moj prosti čas. (Odlomek iz pismu.) — 4. Ratna udovica. (Kratak sadržaj i glavna misao Gli-šičeve idile «Prva brazda».) — 5. Kaj se more pričakovati od današnje mladine za ostvaritev svetovnega miru. — 6. Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo — naj se zdrobim! (Misli pred maturo.) — 7. a) Tam, kjer je mati, bodi tudi sin in bratje, sestre, združeni v en rod. Samo od debla deblo loči plot, nikoli sokov ne in korenin. (Alojz Gradnik.) b) Evropi bil živ, nerazrušen je zid, ki divje odbil je barbarstvo, stal (sebi v pogubo, sovražniku v prid) omiki, svobodi je v varstvo. (Simon Gregorčič.) — 8. Maturitetna naloga. B / Govorne vaje V.razred '/.orko Ljudmila: O izbranih Vodnikovih pesmih. — Vukšinič Marija: O nekaterih Gregorčičevih pesmih, I. — Torkar Miroslav: O nekaterih Gregorčičevih pesmih II. — Tomšič Karlu: O Aškerčevih «Lirskih in epskih poezijah». — Šobar Frančiška: O Aškerčevih «Baladah in romancah». — škoda Melhior: O «Četrtem zborniku» A. Aškercu. — Strajnar Janez: O Aškerčevem «Zlatorogu». — Stepišnik Jožef: O Aškerčevih «Mučenikih». — Pogačar Boris: Subotičev «Manastir-lija». — Srpan loan: Ivan Subotič, Vrdnička klila. — Petrič Adolf: I. Subotič, Gubikapa. — Paderšič Vinko: I. Subotič, «Elegija na Kosovu» in nekaj drugih pesmic. — Soban Stanislav: Jenko, izbrane pesmi, I. — Skebe Venceslava: Jenko, izbrane pesmi, II. — Pavlin Majda: Jenko, izbrane pesmi, 111. — Malenšek Martin: Puškin, Evgenij Onjegin, I. — Mesesnel Julij: Puškin, Evgenij Onjegin, II. — Mundšič Ana: Puškin, Kavkaški ujetnik. — Koželj Cvetka: Nazor o iza-branim pesmama. — Kornelj Bogomil: Voj. Ilič, izabrane pesme. — Jakše Miroslav: Iliada I., 11. -— Kralj Franc: Iliada, VII., VIII. VI. razred Saje Vladimir: Ivanhoe, poglavje 1.—4. — Not Stanislav: isto, 5.—8. — Kastelic Franc: isto, 9.—12. — Mervič Branko: isto, 13.—16. — Ahlfeld Ingeborg: isto, 17.—20. — Haider Frančiška: isto, 21.—24. — Bruljec Franc: isto, 25.—28. — Borštnar Jožef: isto, 29.-32. — Grgič Hermina: isto, 33.—36. — Morelj Marijan: isto, 37.—40. — Matko Karel: isto, 41.—44. — Lamut Branimir: Lazarevič, Prvi put s ocein na jutrenje, Na bunaru, Sve če to narod pozlatiti. — Kopač Ivan: Ljubiša, Skočidevojka. — Jerovšek Leopold: Novak, šta je krivo. — Čuček Stanislav: Vojnovič, Rose Mery. — Malič Jožef: Gjalski, Beg sa Sutle, Kod stare crkve. — Misjak Štefanija: Novak, Francuzovo raskuče. — Merhar Marija: Gjalski, Plemenitaši i plemiči. — Poljanšek Vida: Kostič: Pera Segedinac, I. čin. — Povše Leopold: isto, 11. cin. — Škrabi Silva: isto, III. čin. — Uderman Dušan: isto, IV. čin. — Vodopivec Vladimir: isto, V. čin. — Kunsti Ana: Matavulj, Sor-zimantija, Je li se Čevrlja ogrešio. — Pirc Stanislav: Vojnovič, Čemu? — Maren Ivan: Gjalski, Starci, Perillustris Cintek. — Pirkovič Franc: Gjalski, Stari sluge, U susedstvu. — Stanonik Pavel: Demeter Tenta, 1. čin. — Vasic Ivan: isto, II. čin. — Kastelic Franc: isto, III. čin. — Matko Karel: isto, IV. čin. — Mervič Branko: isto, V. čin. VII. razred Beguš Viljem: Šenoa, Prosjak Luka. — Beličič Vincencij: Branko Radičevič i njegove pesme. — Dodič Milan: Historijska pozadina «Smrti Smail-age Čen-giča». — Erker Rihard: Jurčič, Doktor Zober. — Jug Albin: Tomič, Zmaj od Bosne. — Kambič Ana: Gjalski, Osvit. — Kapš Stanislav: Novak, Tito Dorčič. — Kastelic Anton: Tomič: Veronika Desenička. — Kastelic Cirila: Kersnik, Ciklamen in Agitator. — Kastelic Marjana: Tavčar, Grajski pisar. — Lamut Vladimir: Jurčič, Lepa Vida. — Mervič Bojan: Cankar: Martin Kačur. — Mežnaršič Silvester: šenoa, Čuvaj se senjskc ruke! — Not Antonija: Novak, Poslednji Stipančiči. — Otavnik Leon: Stanko Vraz. — Petančič Franc: Linhart, Županova Micka. — Peterlin Josip: Pregelj, Ljubljanski študentje. — Pintar Marija: Kersnik. Jara gospoda. — Plut Ivan: Meško, Kam plovemo? — Skalicki/ Ljudmila: Gjalski, Tri pripovijesti bez naslova. — Torkar Stanislav: Finžgar, Pod svobodnim solncem. — Trene Alfred: šenoa, Seljačka buna. — Vandot Bojan: Linhart, Veseli dan ali Matiček se ženi. — Vodnik Bogomir: Tavčar, Visoška kronika. Merhar Bogomila: Tavčar, Izza kongresa. VIII. razred Berkopec Anton: Kersnik, Jara gospoda. — Dodič Ana, Novak, l ilo Dorčič. Drašler Slava: Sremac, Pop Ciru i pop Spira. — Falkner Stanislav: Novak, Dva svijeta. — Falkner Vladimir: Savinšek, Grče. — Globeonik Marija: Novak, Nikola Baretič. — Jereb Rudolf: Kozarac, Mrtvi kapitali. — Kavčič Rajko: Mencinger, Abadon. — Koštial F.i/.a: Kersnik, Na Žertnjah. Kulovec Stanko: Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica. — Logar Edita: Kersnik, Cyklamen. — Misjak Marija: Tomič, Melita. — Mohar Ivan: Jurčič, Lepa Vida. — Muser Marija, Cankar, Na klancu. — Novak Henrik: Gregorčičevih pesmi vsebina in stil. — Pavlič Elza: Kersnik, Agitator. — Peče Jožef: Gjalski, Djurdjica Agičeva. — Perko Božidara: Meško, Na Poljani. — Podberšček Mihael: Cankar, Popotovanje Nikolaja Nikiča. — Podbevšek Metod: Tavčar, Ivan Solnce. — Polajnar Vincencij: Cankar, Na klancu. — Premru Karel: O Kettejevih poezijah. — Pucelj Stanislav: Medved, Za pravdo in srce. — Rozman Ivan: Novak, Dva svijeta. — Švajgar Viktor: Šenoa, Seljačka buna. — Škrabi Danilo: Finžgar, Iz modernega sveta. — Smerdu Marija: Stritar, Zorin. — Strašek Jožica: Tomič, Udoviča. — Šetina Alojzij: Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. — Trene Janez: Nušič, Običan čovek. — Vodnik Irena: Leskovar, Propali dvori. — Vrankovič Ivan: Tomič, Veronika Desinička. — Zorko Vinko: Cankar, Hlapci. — Žbogar Bruna: Medved, Na ogledih. C/ Ekskurzije I. a razred 15. marca popoldne: prirodopisni in zgodovinski izlet v Lukenjski grad: vodja profesor dr. Ažman Ciril. — 5. aprila popoldne: prirodopisni in zgodovinski izlet v Stopiče; vodja profesor dr. Ažman Ciril. — 22. aprila popoldne: zgodovinski izlet li keltskim grobovom pri Sv. Ani: vod ja profesor dr. Ažman Ciril. — 24. maja: celodnevni majniški izlet v šmarjeto; vodja profesor dr. Ažman Ciril. I. h razred 29. aprila popoldne: zemljepisni in prirodopisni izlet na Trško goro: vodja profesor Rojšek France. — 6. maja popoldne: zemljepisni in prirodopisni izlet na Spodnjo Težko vodo in Stopiče; vodja profesor Rojšek France. — 24. maja: celodnevni majniški izlet mimo Lukenjskega gradu ob Temenici do izvira pod Sv. Ano: vodja profesor Rojšek France. II. a razred 15. marca popoldne: prirodopisni in zgodovinski izlet v Lukenjski grad; vodja profesor Bačar Rafael. — 28. marca popoldne: zemljepisni in prirodopisni izlet na Ruperč vrh in Jumo pri Stranski vasi; vodja profesor Bačar Rafael. — 4. maja popoldne: zgodovinski in zemljepisni izlet na Stari grad: vodja profesor Bačar Rafael. — 24. maja: celodnevni poučni in zabavni izlet na Mirno goro pri Semiču: vodja profesor Bačar Rafael. II. h razred 16. marca popoldne: poučni izlet na Trško goro; vodja suplentinja kovač Marija. — 4. maja popoldne: prirodopisno-zemljepisni izlet na Stari grad in Trško goro; vodja profesor Bačar Rafael. — 24. maja: celodnevni poučni in zabavni izlet v šmarješke Toplice: vodja suplentinja Kovač Marija. III. a razred 16. marca popoldne: prirodoslovno-zgodovinski izlet v Stopiče; vodja suplcnt Štancer Franc. — 4. maja popoldne: poučno-zgodovinski izlet na Otočec: vodja suplentiiija Nikitooič Stamenka. — 24. maja: celodnevni poučni in zabavni izlet v Stražo-Toplice—Poljane—Črmošnjice—Semič; vodja suplentiiija Nikitooič Stamenka.— 2. junija popoldne: poučno-zgodovinski izlet na Hmeljnik—Trško goro: vodja suplentiiija Nikitooič Stamenka. III. b razred 16. marca popoldne: prirodoslovno-zgodovinski izlet v Stopiče; vodja suplent Jarc Janko. — 4. maja popoldne: poučno-zgodovinski izlet na Otočce; vodja suplent Jarc Janko. — 24. maja: celodnevni poučni in zabavni izlet v Semič in na Smuk; vodja suplent Jarc Janko. IV.razred 21. in 22. marca popoldne: ogled tiskarne J. Krajec nasl.; vodja profesor Koštial loan. — 28. aprila popoldne: ogled keramične tovarne Josipa Klemenčiča v Bršljinu; vodja profesor Rojšek Franc. — 4. maja popoldne: ogled železniške kurilnice; vodja profesor Rupnik Boris. — 24. maja: celodnevni majniški izlet v Gornje Sušice in Toplice; vodja profesor Koštial loan. V. razred 16. marca popoldne: geografsko-zgodovinski izlet čez Ruperč vrli, Stransko vas in Jamo na Mehovo; vodja profesor Krajec Janko. — 29. marca popoldne: naravoslovno-zgodovinski izlet čez Trško goro na Hmeljnik; vodja profesor Krajec Janko. — 24. maja: celodnevni majniški izlet na Velike Lašče, Retje, Rašico, Turjak, Želimlje, Škofljico; vodja profesor Krajec Janko. VI. razred 16. marca popoldne: naravoslovni izlet v Stopiče; vodja profesor Bačar Rafael. — 5. aprila popoldne: geografsko-zgodovinski izlet na Otočec, Stari grad in Bajnof; vodja profesor Rupnik Boris. — 24. maja: celodnevni majniški izlet iz Črnomlja na Vinico; vodja profesor Rupnik Boris. VII. razred 9. februarja popoldne: tehniški izlet v tovarno keramičnih izdelkov v Bršljinu; vodja profesor Bačar Rafael. — 5. aprila popoldne: naravoslovni izlet v Sotesko in loplice; vodja profesor Prosen Peter. — 24. maja: celodnevni majniški izlet v Kranj, na Sv. Jošta in v Škofjo Loko; vodja profesor Prosen Peter. VIII. razred 18. marca: celodnevni topografski in industrijski izlet v Črnomelj; vodja profesor Kranjec Rudolf. — 29. marca popoldne: tehniški izlet v keramično tovarno v Bršljinu; vodja profesor Rojšek Franc. — 30. aprila popoldne: geografsko-zgodovinski izlet na Hmeljnik in Trško goro; vodja profesor Kranjec Rudolf. — 3. junija popoldne: geografsko-naravoslovna ekskurzija v Prečno; vodja profesor Kranjec Rudolf. Sokol kraljevine Jugoslavije Člani profesorskega zbora so v polni meri sodelovali pri prosvetnem in vzgojnem delu v sokolskem društvu Novo mesto. Direktor Vagaja Ludvik je član društvene uprave in prosvetnega odbora. Profesor Bačar Rafael je član tehničnega zbora in namestnik v društveni upravi; vodil je telovadbo in vzgajal moško deco. Bil je tudi načelnik smučarskega odseka. Telovadni učitelj Fon Danilo je član tehničnega zbora; vodil je telovadbo in vzgajal moški naraščaj. Sodeloval je tudi pri sokolskem pevskem zboru in orkestru. Suplent Jarc Janko je društveni prosvetar in član župnega prosvetnega odbora. Profesor Krajec Janko je član župne in društvene uprave ter župnega in društvenega prosvetnega odbora. Sodeloval je pri dramatskem, lutkovem in kino odseku. Suplent Štancer Franc je sodeloval pri pevskem zboru. Tudi ostali člani profesorskega zbora so po večini člani Sokolskega društva. Med učenci je v tem šolskem letu število članov Sokola naraslo. Bilo je 9 članov, 5 članice; 46 naraščajnikov, 22 naraščajnici; 27 moške in 8 ženske dece. Skupaj je bilo včlanjenih 82 dečka, to je 52 % vseh učencev, in 55 deklice, to je 27 % vseh učenk. V elika ovira za razvoj sokolske misli v šoli je preobremenitev šolske mladine tudi s telovadbo. Poleg dveh ur šolske telovadbe morajo oni učenci, ki so člani Sokola, posečati še sokolsko telovadbo. Zato se tudi mnogo staršev, zlasti onih učencev, ki v šoli slabo napredujejo, brani dovoliti svojim otrokom pristop k Sokolu, tudi ako so sami člani Sokolskega društva. Tako so izključeni iz sokolskih vrst vsi oni učenci, ki jim slabi učni uspehi ali drugi vzroki, kakor oddaljeno stanovanje in drugo, branijo, da bi posečali sokolsko telovadbo. Zaradi vsega tega je na večini srednjih šol razmeroma majhen odstotek učencev včlanjen pri Sokolu, dočim bi morala stati vsa srednješolska mladina v sokolskih vrstah. Nedvomno bi temu nedostatku odpomogla ureditev odnošajev med obvezno šolsko in sokolsko telovadbo na ta način, da bi se sokolska vzgoja učencev izvedla z organizacijo šolskih sokolskih čet. ki bi kot čete bile seveda v zvezi z matičnim Sokolskim društvom. Posamezni učenci, ki so dobri telovadci in ki jim drugi oziri ne branijo, bi imeli pri tem še vedno priliko, da bi kot naraščajniki oziroma kot člani obiskovali poleg redne šolske tudi še sokolsko telovadbo. C) uspehu sokolske telovadbe, ki se je vršila redno dvakrat na teden v sokolski telovadnici, pričajo številni nastopi v mestu in drugod. Učenci zavoda, člani Sokolskega društva, so sodelovali pri teh-le nastopih Sokola: 1. Na vsesokolskem zletu v Pragi 27., 28. in 29. junija 1932.: 3 člani, 2 naraščajnika in 2 naraščajnici. 2. V Žužemberku 31. julija: 3 člani, 12 naraščajnikov in 10 naraščaj nie. 3. V Mokronogu 4.septembra: 3 člani, 12 naraščajnikov in 12 naraščaj nie. 4. V Mirni peči 8. septembra: 4 člani, 12 naraščajnikov in 12 naraščaj nie. 5. V Toplicah 17. septembra: 4 člani, 12 naraščajnikov in 12 naraščaj nie. 6. V Trebnjem 4. junija 1935.: 24 naraščajnikov, 20 naraščajnic in 4 moške dece. 7. V Škocijanu 5. junija: 12 naraščajnikov in 8 naraščajnic. 8. V Novem mestu 11. junija: 8 članov, 2 članici, 50 naraščajnikov, 20 naraščajnic, 26 moške in 8 ženske dece. Župnih tekem, ki so se vršile ta dan, se je udeležilo 8 učencev in 1 učenka. Od teh si je Čuček Stanislav (VI. razr.) priboril v srednjem oddelku z 87'66 % četrto mesto. V 1. skupini nižjega oddelka «i je priboril Torkar Miroslav (VII. razr.) z 99 % prvo mesto, Malič Jože (\ 1. razr.) z 9614 % drugo mesto in Kopač Janez (VI. razr.) z 95’42 % peto mesto. V II.skupini nižjega oddelka si je priboril Srpan Janez (V. razr.) z 98’5 % prvo mesto. Poljanšek Vida (V 1. razr.) si je priborila v srednjem oddelku članic s 77’8 % prvo mesto. V si imenoma navedeni tekmovalci dobijo diplome. 9. Na naraščajskem dnevu pokrajinskega zleta v Ljubljani 18. junija je nastopilo 50 naraščajnikov, 20 naraščajnic in 26 moške dece. Tudi glavnih zletnih dni pokrajinskega zleta v Ljubljani se bo udeležilo večje število učencev in učenk. Poleg tega so nastopili na sokolski akademiji v proslavo praznika narodnega ujedinjenja in osvobojenja 4 člani, 2 članici, 24 naraščajniki in 9 naraščajnic. Ob sklepu župne prednjaške šole dne 25. januarja 1955. je pa sodelovalo 7 članov, 20 naraščajnikov in 16 naraščajnic. V sokolskem pevskem zboru je sodelovalo 6 učencev in 2 učenki, v orkestru pa 4 učenci in 1 učenka. Srednješolska mladina si je vzela k srcu lepe in pomembne besede, ki jih je naslovilo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. o priliki prvega vsesokolskega zleta na Vidov dan v Beogradu 1950. zbranim Sokolom: «Sokol kraljevine Jugoslavije bodi zdrav vzgojevnlec mladine, pobornik bratstva in ljubezni, bojevnik velike jugoslovanske misli, nosilec viteškega in nacionalnega duha». Društvo Šola in dom Sodelovanje šole in doma se je tudi v tem šolskem letu omejevalo na redno obveščanje staršev o učnem uspehu učencev in na pojasnila, ki so jih učitelji dajali staršem ob govorilnih urah. IJnc 12. februarja 1955. sc- je pa vršil v telovadnici osnovne šole v Novem mestu mnogoštevilno obiskan sestanek vzgojiteljev in staršev, na katerem je bivši prosvetni šef in direktor gimnazijo v p. dr. Lončar Dragotin seznanil navzoče z namenom društva Šola in dom. Društvo ima namen, ostvariti najtesnejšo zvezo med šolo in domom, posredovati pri šolskih oblastvih v načelnih vprašanjih šolstva, predlagati pristojnim oblastvom želje staršev glede ustroja šole in načina vzgoje ter prirejali sestanke, predavanja in ankete v šolsko-upravnih, učnih in vzgojnih vprašanjih. Predavatelj je naštel nekaj najbolj perečih šolskih vprašanj. Zavzel se je za decentralizacijo šolske uprave, radi česar je nujno potrebno, da se izpremeni šolska zakonodaja. Važna je ureditev učnih načrtov. Danes veljajo isti učni načrti za deklice in za dečke, čeprav so njihove potrebe v življenju popolnoma različne. Važno vprašanje je stalnost učitelja na službenem mestu, ker le tedaj bo uspeh njegovega dela zagotovljen. Moderni pouk zahteva primerna učila. Rešiti je treba vprašanje učnih knjig, ki so zelo drage in se stalno menjajo. Potrebna je tudi pravilna ureditev šolnine. Predavatelj je omenil še več vprašanj, kakor n. pr. šolske zvezke, denarne zbirke, veliko število proslav i. dr. Po izvršenih pripravah in odobritvi pravil se je 7. maja 1955. vršil ustanovni občni zbor društva Šola in dom, na katerem je bil izvoljen društveni odbor. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik dr. Vasič Ivan, za tajnika gimnazijski profesor Prosen Peter in za blagajnika davčni upravitelj v p. Jurak Josip. V odboru so poleg drugih odbornikov zastopane tudi razne šole. Z ustanovitvijo društva Šola in dom bo dana vzgojiteljem možnost, da pridejo bolj kakor dosihmal v stik s starši učencev in razpravljajo z njimi o šolskih vprašanjih, pri čemer bosta izginila marsikateri predsodek in nezaupanje staršev do šole; odpravljen pa bo tudi marsikateri nedostatek. izvirajoč iz nepoznavanja razmer. Dijaško podporno društvo Dijaško podporno društvo novomeške gimnazije je gotovo eno izmeti najstarejših društev Novega mesta. Temelj današnjemu podpornemu društvu je dal že leta 1858. inf. prošt Arko Jernej. Prvi podi>orniki društva so bili duhovniki novomeške dekanije. Omejeno je bilo število podpornikov in omejeno je moralo biti tudi področje društva. Vedno manjši dotok dijaštva na novomeško gimnazijo je prisilil društvo, da je razširilo svoje območje in apeliralo na dobra srca vseh prebivalcev Novega mesta in okolice. Dne 7.aprila 1875. se je vršil ustanovni občni zbor podpornega društva. Od tega leta dalje so nam tudi ohranjeni zapisniki odborovih sej in občnih zborov. Poleg članarine so bile glavni vir dohodkov mladega društva prireditve v tedanji čitalnici in kazini ter predavanja, ki jih je društvo prirejalo. Društvo je podpiralo revne, a pridne dijake z obleko, s pisalnimi in risarskimi potrebščinami, prav revnim dijakom je prispevalo celo k plačevanju šolnine. Blagodejni vpliv društva na obisk novomeške gimnazije se je pokazal že v šolskem letu 1875/76. V tem letu je namreč število prvošolcev narastlo od 25 na 56 učencev, kar bi se po mnenju poročevalca, tedanjega direktorja Fišerja (Fischer), ne bilo zgodilo, če bi ne bilo podpornega društva. Do letošnjega poslovnega leta je štelo društvo največ članov v šolskem letu 1908/09., in sicer 110, najmanj pa v šolskem letu 1905/06., namreč 58. Sčasoma je postala potrebna ustanovitev dijaške kuhinje. Na občnem zboru društva dne 21. junija 1895. je predlagal direktor dr. Detela, naj se ustanovi prepotrebna dijaška kuhinja. Na tem občnem zboru je bil izvoljen poseben odbor, ki naj bi to misel uresničil. Odlx>ru je načeloval dr. Marinko Josip. Na seji dne 17. oktobra 1895. je sklenil odbor podpornega društva prispevati polovico stroškov za adaptacijo prostorov društva rokodelskih pomočnikov, kjer naj bi bila kuhinja nastanjena. Društvo je tudi sicer podpiralo dijaško kuhinjo z znatnimi zneski. Največ dijakov je prehranila dijaška kuhinja v šolskem letu 1909/10, in sicer 78, to je več kakor 28 % vsega dijaštva gimnazije. \ šolskem letu 1914/15. pa je morala dijaška kuhinja zaradi pomanjkanja živil na zahtevo vojaške oblasti ustaviti svoj obrat. Že na občnem zboru dne 20. junija 1907. se je društvo bavilo z mislijo o ustanovitvi dijaškega doma. Po sklepu občnega zbora naj bi se sestavil poseben odbor, ki naj bi iskal sredstev, katera bi pomogla uresničiti to idejo. Zakaj se dijaški dom ni ustanovil, je težko dognati, ker za čas med 15. junijem 1909. in 6. septembrom 1918. ni ohranjenih nikakih zapisnikov. Društveno delovanje je oživelo zopet v svobodni državi. Ker je imelo društvo premajhne dohodke, da bi podpiralo revne dijake z obleko, se je odločilo, da jih bo podpiralo zlasti z učili. Dočim je leta 1922. izdalo za učne knjige Din 414'20, je leta 1952. prispevalo že 4251 Din. Leta 1927. je društvo nabavilo skioptikon in ga stavilo zavodu na razpolago. Ker po vojni dijaška kuhinja ni oživela, je društvo vsako leto nakazalo znaten znesek dijaškemu konviktu v frančiškanskem samostanu. Ko je bila ustanovljena dijaška kuhinja Podmladka Rdečega križa, je društvo podpiralo nekaj dijakov v tej kuhinji. Revnim dijakom je prispevalo za zdravila. Prav revnim je poskrbelo za kruh ob dopoldanskih odmorih. Le v malem obsegu pa je moglo dijake podpirati z obleko. Na rednem občnem zboru dne 5. septembra 1952. je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik direktor gimnazije Vagajn Ludvik, podpredsednik inf. prošt Čerin Karel, blagajnik davčni upravitelj v p. Jurak Josip, tajnik gimnazijski profesor Prosen Peter, knjižničar gimnazijski profesor dr. Tiller \ iktor, odborniki gimnazijski profesor dr. Ažman Ciril, trgovec in posestnik Kobe Josip in knjigotržec Horvat Urban. Za revizorja sta bila izvoljena trgovec in posestnik Kobe Julij in trgovec in posestnik Picek Jurij. Društvo je prevzelo po odloku ministrstva prosvete P. br. 41.649 z dne 14. novembra 1952. znaten fond dijaških prispevkov v iznosu Din 21.50475. Društveni odbor je sklenil, da se ta znesek, ki sc je z raznimi drugimi prispevki in dohodki prireditev še povečal, porabi v prvi vrsti za obnovitev in izpopolnitev dijaške knjižnice, zlasti radi tega, ker si siromašni učenci ne morejo kupovati knjig, da l>i jih čitali, in pa za nabavo potrebnih učil. Društveni odbor je tudi načelno sklenil, da bo društvo v bodoče podpiralo samo marljive učence, ki izkazujejo vsaj dober učni uspeh. Računski zaključek za poslovno leto 1932./53. Podporna zaloga I) o li o (I k i : 1. Gotovina iz prejšnje poslovne dobe.............................Din 9i52’l2 2. Prispevki članov in podpornikov.................................. 4181’— 3. Podpora mestne občine Novo mesto...................................... 1000'— 4. Druge podpore in darila............................................. „ 2291‘50 5. Prispevki učencev za učne knjige...................................... 5081'50 (>. Obresti naloženega denarja............................................... 011 *95 Skupaj . . Din 22.5IS-07 Izdatki 1. Nakup knjig...........................................................Diu 9000-75 2. Vezava knjig.......................................................... „ —••— 4. Denarna podpora....................................................... „ 180'— 4. Dijaška kuhinja....................................................... „ 3201-— 5. Kruli ................................................................... 675-— 6. Dijaški konvikt v frančiškanskem samostanu............................... 1000'— 7. Poslovni izdatki...................................................... „ 551-70 8. Nagrada za pobiranje članarine................................... —•— 9. Blagajniški prebitek ob koncu šolskega leta........................... „ 8129-62 Skupaj . . . Din 22.518-07 Premoženje podporne zaloge D e n a r n a i m o v i n a 1. Hranilna knjižica št. 22.908 Mestne hranilnice v Novem mestu Din 6951-95 2. Hranilna knjižica št. 5912 Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico............................................................ „ 217-05 5. Hranilna knjižica št. 962 Trgovske banke d. d., podružnice v Novem mestu........................................................... „ 262-20 4. Vloga pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani, št. čekovnega računa 11.557 456‘71 5. Ročna blagajna........................................................ „ 261"75 Skupaj . . . Din 8129-62 V r e d n o s t n i papirji 1. 2 srečki mesta Ljubljane št. 26.052 in 58.466 po 20 fl................Din 20-— 2. 2 srebrni renti št. 72.489 za 500 11. in št. 105.558 za 600 fl. ... ,. 550'— 5. 2 notni renti št. 118.105 za 600 fl. in št. 209.751 za 1150 fl. ... „ 875"— 4. Kronska renta št. 65.565 za 1200 K.................................... „ 500"— 5. Rentna knjižica vojnega posojila št. 262.686 za 250 k. .... „ 6. 10 obveznic 7%nega državnega investicijskega posojila ... ,. 1000-— Skupaj . . . Din 2745-— Knjižnica podporne zaloge število knjig ob sklepu šolskega leta...................................... 955 knjig Prirastek med šolskim letom................................................ 255 „ Razhod med šolskim letom................................................... 105 „ Število knjig ob sklepu šolskega leta...................................... 955 knjig Vrednost knjig po 20%nem odpisu......................................... Din 18.000-— Iz knjižnice je bilo izposojenih v začetku šolskega leta 275 učencem 856 knjig. Prispevki članov in podpornikov 200 Din Dr. Marušič Drago, ban dravske banovine 100 „ Dr. Pirkmajer Otmar, podban dravske banovine 215 „ Dr. Picigas Leopold, odvetnik na Dunaju 10 ,, Dr. Tavzes Janko, poštni direktor v Ljubljani 10 „ Dr. Valjavec Ljudevit, finančni direktor v Ljubljani 12 „ Vnkšinič Davorin i/ Velike Nedelje Sodni okraj Mokronog: 50 Din Demšar Gregor, notar v Mokronogu 20 „ Ozimic Dinko, starešina oddelka finančne kontrole v Mokronogu 20 „ Prijatelj Josip, veletrgovec v Tržišču 50 „ Štirn Franc, trgovec v Št. Janžu na Dolenjskem Sodni okraj Trebnje: 100 „ Bukovec Nace, hotelir v Trebnjem 10 „ Dereani Vida, učiteljica v Trebnjem 100 „ Grosek A. Ivan, trgovec 10 „ Kosec Ana, učiteljica v Trebnjem 10 „ Zajc Josip, šolski upravitelj v Trebnjem 100 „ Mastnak Franc, notar v Trebnjem 10 „ Springer Alojzij, gostilničar 10 „ Tratar Marijan, učitelj v Trebnjem 10 „ Ukovič Doloroza, učiteljica v Trebnjem 10 „ Žafran Josip, posestnik v Dolenjih Ponikvah 10 „ Zajc Erna, učiteljica v Trebnjem Sodni okraj Žužemberk: 10 „ Jerše Danica, učiteljica v Zagradcu 10 „ Sivec Franc, šolski upravitelj v Zagradcu 10 „ Vrančič M., učitelj v Zagradcu 10 „ Vrančič Zinka, učiteljica v Zagradcu 6 „ Erjavec Josip, posestnik v Zagradcu 10 „ Gnidovec Josip iz Zagradca 10 „ Cudrih N. iz Zagradca 10 „ Koščak N. iz Zagradca 10 „ Lobe Henrik, učitelj v pokoju 10 „ Orelj Alojzij, gostilničar v Zagradcu 10 „ Skupek Rudolf, orožnik v pokoju 10 „ Škerlj Ivan, trgovec na Fužinah 24 „ Učenci osnovne šole v Zagradcu 5 „ Van Ivan, pek v Zagradcu 5 „ Borštnik Vida, učiteljica na Dvoru 5 „ Deqval Ciril, šolski upravitelj na Dvoru 5 „ Kezele Ljudmila, učiteljica na Dvoru 10 „ Može Franc, trgovec na Dvoru 5 „ Žen Danica, učiteljica na Dvoru Sodni okraj Črnomelj: 10 „ Erzin Anica, učiteljica v Semiču 10 „ Jurajevič Ljubica, učiteljica v Semiču 10 „ Vardjan Marija, učiteljica v Semiču Sodni okraj Novo mesto - okoli 50 „ Germ Robert, graščak na Bajnofu 10 „ Colja Alojzij, šolski upravitelj v Beli cerkv 10 „ Švigelj Marija, učiteljica v Beli cerkvi 10 „ Vidmar Franc, učitelj v Beli cerkvi 20 „ Klemen Ferdinand iz Soteske 28 20 20 10 5 5 10 5 l(i 5 14 5 20 20 50 15 25 4 20 10 5 Hl 12 100 4 20 50 10 5 5 10 5 10 20 5 6 20 6 5 10 50 10 30 5 2 4 to 5 10 10 Din Neugebauer Emanuel iz Soteske „ Šterk Franjo, inženjer iz Soteske „ Vriško Josip iz Soteske „ Žen L, šolski upravitelj v Soteski „ Barle Marica, učiteljica v Šmihelu pri Novem mestu „ Kalan Maksimilijan, šolski upravitelj v Šmihelu pri Novem mestu „ Rekar Pelagija, učiteljica v Vavti vasi „ Jenko Malči. učiteljica v Vavti vasi „ Sinolik Marija, učiteljica v Vavti vasi „ Štular Franc, šolski upravitelj v Vavti vasi Sodni okraj Novo mesto — mesto: „ Agnič Andrej, klepar v Novem mestu „ Ahačič Josipina, učiteljica v Novem mestu „ Ing. Ahlfeld Valter, šef tehničnega razdelka v Novem mestu „ Andrijančič Dragotin, mag. pharm., lekarnar v Novem mestu „ Dr. Ažman Ciril, profesor v Novem mestu „ Bačar Rafael, profesor v Novem mestu „ Barborič Karel, trgovec v Novem mestu „ Bergant N., poštni uradnik v Novem mestu „ Bergman Josip, mag. pharm., lekarnar v Novem mestu „ Bernard Franc, dimnikarski mojster v Novem mestu „ Blažič Joško, trgovec v Novem mestu „ Borštnik Josipina, učiteljica v Novem mestu „ Buk Ferdinand, brivec v Novem mestu „ Čerin Karel, inful. prošt v Novem mestu „ Černe Alojzij, podpreglednik finančne kontrole v Novem mestu „ Dr. Červinka M. Žiga, primarij bolnice v Novem mestu „ Dr. Česnik Ivo, odvetnik v Novem mestu „ Četina Franc, profesor v Novem mestu „ t Dolenc Franc, mesar v Novem mestu „ Dolenc Gvido, fotograf v Novem mestu „ Erjavec Franc, trgovec v Novem mestu „ Fajdiga Slavko, davkar v Novem mestu „ Faleš N., učitelj na Grmu „ Ferjančič Franc, kanonik v Novem mestu „ Ferlič Martina, pisarniška uradnica v Novein mestu „ Fistovec Franc, uradnik v Novem mestu „ Dr. Furlan Anton, zobozdravnik v Novem mestu „ Gande Pavla, učiteljica v Novem mestu „ Germovšek Alojzij, davkar v Novem mestu „ Gerolt Anton, keramičar v Novem mestu „ Dr. Globevnik Josip, odvetnik v Novem mestu „ Goršek Franc, pek v Novein mestu „ Dr. Gros Davorin, odvetnik v Novem mestu „ Gutman A. iz Novega mesta „ lladl Drago, trgovec v Novem mestu „ Hart Ivo, učitelj na Grmu „ Hočevar Martin, stavbeni podjetnik v Novem mestu „ Horvat N., gostilna Seidl v Novem mestu „ Horvat Urban, trgovec v Novem mestu „ Ivanetič Alojzij, učitelj v Novem mestu 50 Din Dr. Ivanetič Franc, odvetnik v Novem mestu 5 „ Jereb Ivan, davčni kontrolor v Novem mestu 10 „ Jurak Josip, davkar v pok. v Novem mestu 10 „ «Jutro», Podružnica Novo mesto 10 „ Kambič Ivan, poštni upravnik v Novem mestu 5 „ Kamenšek Rajko, davčni kontrolor v Novem mestu 20 „ Kastelic Edmund, trgovec v Novem mestu 20 „ Kastelic Ivan, pek v Novem mestu 10 „ Kavčič Filip, gostilničar v Novem mestu 20 „ Kek Franc, kapiteljski vikar v Novem mestu 10 „ Klemenc Ivana, gimnazijska učiteljica v Novem mestu 10 „ Klemenčič Frančiška, odvetniška uradnica v Novem mestu 50 „ Klemenčič Josip, tovarnar v Novem mestu 30 „ Klemenčič Lina, šolska upraviteljica dekliške šole v Novem mestu 5 „ Klemenčič Marija, trgovka v Novem mestu 120 „ Kobe Josip, trgovec v Novem mestu 20 „ Kobe Julij, trgovec v Novem mestu 10 „ f Koklič Ivan, hotelir v Novem mestu 5 „ Kolar Franc, trgovec v Novem mestu 10 „ Koncilja Anton, mesar v Novem mestu 10 „ Kopač Leopold, trgovec v Novem mestu 50 „ Kos Josip, trgovec v Novem mestu 30 „ Koštial Ivan, profesor v Novem mestu 5 „ Košak Ivan, gostilničar v Novem mestu 10 „ Košir Ludovik, restavrator v Novem mestu 10 „ Košir Martina, trgovka v Novem mestu 2 „ Kotnik Gašper, pod preglednik finančne kontrole v Novem mestu 10 „ Kozina Viktor, glavna zaloga tobaka v Novem mestu 10 „ Koželj Marica, učiteljica v Novem mestu 50 „ Krajec Janko, profesor v Novem mestu 30 „ L Krajec nasl., tiskarna v Novem mestu 20 „ I. Krajec, trgovina v Novem mestu 20 „ Krajšek Anton, sreski podnačelnik v Novem mestu 6 „ Krampelj II., odvetniška uradnica v Novem mestu 30 „ Kranjec Rudolf, profesor v Novem mestu 6 „ Kriška N., brivec v Novem mestu 5 „ Kržišnik Ivan, trgovec v Novem mestu 10 „ Lamut Anton, učitelj v Novem mestu 20 „ Loger Friderik, sreski načelnik v Novem mestu 10 „ Malasek I., profesor na Grmu 10 „ Malovič Matko, mizar in i>osestnik v Novem mestu 40 „ Marinček Matija, javni notar v Novem mestu 30 „ Medic Ivan, industrijec v Novem mestu 5 „ Menard Vilko, učitelj v Novem mestu 5 „ Meršol Simon, inšpektor finančne kontrole v pok. v Novem mestu 2 „ Meršol Zinka, odvetniška uradnica v Novem mestu 2 „ Mikolič Ferdo, trgovec v Novem mestu 10 „ Mramor Mihael, trgovec v Novem mestu 10 „ Mundschütz Baltazar, trgovec v Novem mestu 10 „ Murn Franc, trgovec v Novem mestu 2 „ Murn Rado, trgovec v Novem mestu 2 „ Muser Franc, telegrafski mojster v Novem mestu Din Mušič Miroslav, dentist v Novem mestu „ Muškatelc Ilikla, odvetniška uradnica v Novem mestu ,, Novak Zdravko, davčni inšpektor v Novem mestu „ Neimenovani iz šole na Grmu „ Oblak Katarina, trgovka v Novem mestu „ Ogrič Filip, dentist in podžupan v Novem mestu „ Ogrin Anton, hranilniški uradnik v Novem mestu „ Ogrizek Josip, trgovec v Novem mestu „ Ogoreutz Josip, trgovec v Novem mestu „ Osolnik, prej Müller, gostilna v Novem mestu „ Pavčič Josip, parna pekarna v Novem mestu „ Dr. Pavlič Ignacij, primarij bolnice v Kandiji ,, Pavlovič Matija, poverjenik finančne kontrole v Novem mestu . Pauser Adolf, trgovec v Novem mestu „ Perhinek Marica, odvetniška uradnica v Novem mestu „ Pelko Franc, trgovec v Novem mestu „ Per Franjo, gostilničar v Novem mestu „ Petrič Anton, trgovec v Novem mestu „ f Picek Jurij, trgovec v Novem mestu „ Pirnat Mara, učitel jica v Novem mestu „ t Plantarič Josip, kanonik v Novem mestu ., Podkrajšek Rudolf, davkar v Novem mestu „ Polajnar Alojzij, hotelir v Novem mestu „ Dr. Polenšek Jurij, predsednik okrožnega sodišča v p. v Novem mestu „ Dr. Polenšek Marijan, okrajni zdravnik v Novem mestu „ Poula Josip, gostilničar v Novem mestu „ Prijatelj Ivan, trgovec v Novem mestu „ Prosen Peter, profesor v Novem mestu „ Reitz Alojzij, trgovec v Novem mestu „ Dr. Režek Josip, odvetnik in župan v Novem mestu „ Rifelj Petrina, trgovka v Novem mestu „ Rojšck Franc, profesor v Novem mestu „ Rome Josip, župnik v pok. v Novem mestu „ Dr. Ropaš Ivan, okrajni in železniški zdravnik v Novem mestu „ Rozman Alojzij, okrajni tajnik v Novem mestu ., Rupnik Boris, profesor v Novem mestu „ Splihal Franc, kavarnar v Novem mestu „ Svetek Ivan, brivec v Novem mestu ., Škrabi Davorin, blagajnik Mestne hranilnice v Novem mestu „ Šmalc Ivan, trgovec v Novem mestu „ Šonc Alojzij, zvaničnik v Novem mestu „ Starki Rudolf, davčni kontrolor v Novem mestu „ Stefanovič Josipina, trgovka v Novem mestu „ Štcrbenc Josip, davkar v Novom mestu ,, Ing. šulgaj Franc, šumarski svetnik v Novem mestu „ Schweiger Hedvika, učiteljica v Novem mestu „ Terškan Štefan, kanonik v Novem mestu „ Dr. Tiller Viktor, profesor v pok. v Novem mestu „ Dr. Trošt Josip, odvetnik v Novem mestu „ Dr. Turk Alojzij, gimnazijski suplent v Novem mestu ,, Turk Josip, trgovec v Novem mestu „ Ulčnkar N., poštni kontrolor v Novom mestu 100 Din Vagaja Ludvik, direktor gimnazije v Novem mestu 20 „ Vandot Ivan, veterinarski svetnik v Novem mestu 50 „ Dr. Vasic Ivan, odvetnik v Novem mestu 12 „ Verbič Ivan, šef katastrske uprave v Novem mestu 4 „ Vidmar Josip, Novo mesto 2 „ Vodnik N., odvetniška uradnica v Novem mestu 5 „ Vovk Stanko, gostilničar v Novem mestu 10 „ Vovk Ivan, pek v Novem mestu 10 „ Windischer Josip, hotelir v Novem mestu 10 „ Zampa Ferdo, šumarski uradnik v Novem mestu 3 „ Zorman Adolf, pod pregled ni k finančne kontrole v Novem mestu 20 „ Ing. Zupančič N., ravnatelj kmetijske šole na Grmu 10 „ Zurc Marija, zasebnica v Novem mestu 5 „ Žic Ivan, gostilničar v Novem mestu 5 „ Žibert N., nameščenec na Grmu 5 „ Žlebnik N., odvetniška uradnica v Novem mestu 4181 Din skupaj. Prispevki članov in podpornikov, ki so izročili zneske po I. juniju 1933., bodo navedeni v izvestju prihodnjega šolskega leta. Podpore in darila Din 300'— Krajevni odbor Udečega križa 300-— Okrajno sodišče v Novem mestu, prispevek iz poravnave Kps 607/32 100'— Pajnič izročil namesto venca na grob nadsvetnika Škerlja ,. 200*—• Predsednik okrožnega sodišča dr. Kavčič Josip izročil v imenu dr. Zdolška Josipa, odvetnika v Brežicah, namesto venca na grob pok. sodnika okrožnega sodišča Kobeta Viktorja „ 350’— Sodniki, pripravniki in državna tožilca novomeških sodišč izročili po predsedniku okrožnega sodišča dr. Kavčiču Josipu namesto venca na grob pok. sodnika okrožnega sodišča Kobeta Viktorja „ 200’— Posojilnica v Trebnjem „ 100'— Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Novem mestu „ 50'— Hranilnica in posojilnica v Trebnjem „ 70'— Zbirka učiteljstva meščanske šole v Novem mestu „ 85'— Zbirka orožniške čete v Novem mestu po komandirju majorju Živkovicu G. 171'50 Zbirka osebja postaje Novo mesto po načelniku Jarcu Štefanu „ 207-— Predsednik okrožnega sodišča dr. Kavčič Josip izročil zbirko sod- nikov in sodniških pripravnikov novomeških sodišč .. 50'— Dr. Gregorič Viktor, višji sanitetni svetnik v Novem mestu, izročil zbirko „ 68'— Zbirka učiteljstva osnovne šole v Št. Rupertu na Dolenjskem „ 20'— Zbirka učiteljstva osnovne šole v št. Petru ,, 20'— Zbirka progovne sekcije državnih železnic v Novem mestu Din 2291'50 skupaj. Vsem članom in dobrotnikom Dijaškega podpornega društva, kakor tudi vsem dobrotnikom, ki so podpirali učence s hrano, obleko in stanovanjem, izreka ravnateljstvo v imenu zavoda in učeče se mladine najtoplejšo zalivalo ter priporoča društvo in podpore potrebne učence še nadaljnji njihovi naklonjenosti. Dijaška društva «Prosveta» Družina »Prosveta», včlanjena v Savezu Jugoslovenskili Srednješolskih Udruženj, Župa za Dravsko banovino v Ljubljani, je bila na zavodu ustanovljena v šolskem letu 1918/19. Njen namen je, da v članih razvija krepke, samostojne značaje in razširja duševno obzorje z vzdrževanjem knjižnice in čitalnice, s predavanji, internimi in javnimi prireditvami, izpolnjujoč s sainoizobrazbo vrzeli, ki jih pušča šola. V šolskem letu 1932/35. je družina štela 107 članov in 42 članici, skupaj 149; članstvo je bilo po posameznih razredih razdeljeno takole: 1. a 14 + 0, I. b 14+1, n.a 10 + 3, II. b 5 + 2, III. a 7 + 4, III. b 1 + 3, IV. 9 + 4, V. 15 + 6, VI. 15 + 5, VII. 7 + 5, VIII. 10 + 9. Na XXII. rednem občnem zboru 7. maja 1932. izvoljeni odbor (predsednik Polajnar Vincencij, učenec VIII. razr.) je v svoji poslovni dobi do 29. aprila 1933. imel 11 rednih in 4 izredne seje. Družina ima pet odsekov. Leposlovno-znanstveni odsek (načelnik Kulovec Stanislav, učenec VIII. razr.) je priredil 5 predavanj o aktualnih vprašanjih («Naš program», «Rapallo», •Gospodarska kriza», «Pungcrmanizem», «Naša mlačnost») pri povprečni udeležbi 31 člana ter 4 debatne sestanke s tovariši z drugih zavodov o ideoloških in organizacijskih vprašanjih sodobne mladine («O mariborski resoluciji», «Stališče Preporoda do mariborske resolucije», «O stanju Župe in o mariborski resoluciji», «S. J. S. U., Župa, Prosveta in Narodna Odbrana») pri povprečni udeležbi 54 članov. V mladinskem odseku (načelnik Kolenc Friderik, učenec V. razr.) je bilo 12 predavanj, po večini o prečitanih leposlovnih delih in njih pisateljih, in 7 deklamacij slovenskih, oziroma srbsko-hrvatskih pesmi — posebej je treba omeniti interno Pugljevo proslavo — pri povprečni udeležbi 37 članov; bile so tndi 3 dramatske ure pri povprečni udeležbi 11 članov. Dramatski odsek (načelnik Podbevšek Metod, učenec VIII. razr.) je priredil za novomeško občinstvo 19. novembra 1932. v Sokolskem 'domu Nušicevo komedijo «Gospa ministrica» s popolnim moralnim, pa manj zadovoljivim mate-rijalnim uspehom. šahovski odsek (načelnik Strobl Ludooik, učenec V. razr., privatist) je imel šahovsko ure vsak torek in petek od 15. do 17. ure; zanimanje za šali je bilo pa majhno. Izletniški odsek (načelnik Kastelic Franc, učenec VI. razr.) je deloval predvsem o velikih počitnicah; priredil jo desetdnevno taboren je v Logarjevi dolini, katerega se je udeležilo 18 članov pod predsednikovim vodstvom. Družinska čitalnica (čitalničar: najprej Soban Stanislav, učenec V. razr.. potem Vodopivec. Vladimir, učenec VI. razr.), odprta dnevno od 13. do 16. ure, jo prejemala 15 revij, in sicer II brezplačno (Gruda, Mladinski list, Modra ptica, Narodna Odbrana, lladnička Zaštita, Iloman, Socijalna Misao, Svoboda, Zadrugar, Zdravje, Zvonček), 4 pa za znižano naročnino (Dom in svet, Ljubljanski Zvon, Mentor, Življenje in svet), in 23 časnike, in sicer 22 brezplačno (Ameriška domovina, Delavska pravica, Delavska politika, Domoljub, Domovina, Enakopravnost, Glasilo železničara i brodara, Jugoslavija, Jutro, Kmetski list, Naš glas, Nova doba, Obrtnik, Obrtni vestnik, Pobeda, Pohod, Politika, Prosveta, Seljački glas, Sisački glas, Sokolski glasnik, Ženski list), 1 pa za znižano naročnino (Slovenec). Revije se uvrščajo v knjižnico, časniki pa se dajejo deloma v podnajem in tvorijo tako znaten vir dohodkov. Knjižnica (knjižničar Not Stanislav, učenec VI. razr.) šteje po izločitvi nerabnih del 1079 knjig, po večini leposlovnih. Izposojenih je bilo 135 učencem 1564 knjig, da je prišlo povprečno na enega izposojevalca 11, na enega člana 10 knjig, knjižnica je poslovala za člane nižjih razredov ob petkih, za člane višjih razredov pa ob sobotah od 14. do 15. ure. Poslovanje blagajne (blagajnik Saje Vladimir, učenec VI. razr.) je razvidno iz te-le preglednice: Dohodki : Gotovina iz prejšnje poslovne dobe..................................Din 91425 Članarina............................................................. 755'— Prihod od dramske predstave........................................... 270 — Podnajemnina za časnike............................................. „ 454'— Skupaj. . . Din 2373-25 Izdatki: čiščenje družinske sobe 405— Poslovni izdatki 195-25 T roški za delegacije » 160’— Nakup šaha 20-— Knjige, revije, časniki 1320'— Blagajniški prebitek ob koncu poslovne dobe 273-— Skupaj. . . Din 2573-25 Vse delo družine se vrši v sobi, ki jo že dolgo vrsto let brezplačno nudi «l’rosveti» Sokolsko društvo v svojem domu. Delo v družini, ki ga bo treba ik> smotrno izdelanem načrtu še razširili in poglobiti — zlasti manjka produktivnih literarnih poskusov—, so nadzirali tile člani učiteljskega zbora: profesor Krajec Janko, suplent Jarc Janko in suplent ilr. Turk Alojz. Ferijalni Save/. 33. podružnica Ferijalnega Saveza (nadzorni nastavnik telovadni učitelj ton Danilo) je imela v tekočem šolskem letu 144 članov. Namen lega društva je, dali priliko šolski mladini, da čim ceneje prepotuje, spozna in vzljubi svojo lepo domovino, a telesno šibkim nuditi možnost cenenega letovišča na morju ali na planinah med počitnicami. Članarina znaša Din 35-— letno; poleg tega mora vsak premožnejši član po možnosti nuditi potujočim članom-ferijalcem brezplačno prenočišče in hrano, česar je deležen tudi sam na potovanju, oziroma plačati ekvivalent. V podružnici so bili vpisani tudi učenci meščanske šole v Novem mestu, učenke meščanske šole v Šmihelu in gojenci kmetijske šole na Grmu. Na občnem zboru, ki se je vršil 8. oktobra 1932., je bil izvoljen tale odbor: predsednik Petrlin Josip (VII. razr.), tajnik Maren Ivan (VI. razr) in blagajnik Petrič Adolf (V. razr.). Sestankov je bilo 9. — Delo odbora je pregledal predsednik 3. oblasti Ferijalnega Saveza v Ljubljani, dr. Mihelah Josip. To šolsko leto je minilo 10 let, odkar je bila na tukajšnji gimnaziji ustanovljena podružnica Ferijalnega Saveza. Ta svoj jubilej je proslavila s slovesno akademijo dne 6. maja 1.1. v Sokolskem domu. Program je bil pester: orkester, petje, govor, recitacija, klavir in igra enodejanka «Malomestne tradicije». Petje je vodil nadzorni nastavnik Fon Danilo, orkester Saje Vladimir (VI. razr.), govoril je Beličič Vinko (VIT. razr.), recitiral je Peterlin Josip (VII. razr.), klavir solo je igrala Mogar Edita (VIII. razr.). Pri enodejanki so sodelovali tile učenci: Kambič Ana (VII. razr.), Not Antonija (VII. razr.), Maren Ivan (VI. razr.), Saje Vladimir (VI. razr.), Bojane Mihael (V. razr.), Vodnik Mirko (VII. razr.) in Radi Bogomir (privatist VIT. razr.). Proslave so se udeležili vsi zastopniki tukajšnjih uradov in zastopnik 3. oblasti Ferijalnega Saveza v Ljubljani, Strojin Franc, tajnik centrale Ferijalnega Saveza v Beogradu. Odbor je pripravil počitniško gostišče za dečke v meščanski šoli v Novem mestu z 10 posteljami in gostišče za deklice na kmetijski šoli na Grmu. Poslovanje blagajne je razvidno iz te-le preglednice: Dohodki: Gotovina iz prejšnje poslovne dobe..............................Din 827-75 Članarina....................................................... ,, 3911"— Podmladek J. S. za note................................................ 45'— Znaki........................................................... „ 9-— Skupaj . . . Din 4793-75 Izdatki: Dravski oblasti Ferijalnega Saveza..............................Din 3364-50 Poslovni izdatki....................................................... 204-50 Primanjkljaj od dramske predstave........................................ 88'75 Blagajniško stanje ob koncu šolskega leta....................... „ 1135’— Skupaj . . . Din 4792-75 Podružnici dolgujejo člani še Din 800-—, podružnica pa ima še obveznosti iz prejšnjih let Din 1123-—. Podmladek Jadranske Straže ima namen, da širi med dijaki spoznavanje in zanimanje za jugoslovanski Jadran s predavanji, slikami in |>oučnimi ter zabavnimi akademijami; organizira tudi izlete in letovišča na Jadranu. Članarina znaša Din 5-— letno, poleg tega pa plača po sklepu občnega zbora vsak član še Din 5-— v lond za letovišče ob morju. Pripravljalni občni zbor se je vršil že dne 30. maja 1932., na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki je zbral približno 125 članov in določil za vsak razred poverjenika. Dne 8. oktobra 1932. se je vršil I. redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen tale odbor: predsednik Saje Vladimir (VT. razr.), podpredsednik Kopač Joan (VI. razr.), tajnik Petrič Adolf (V. razr.), blagajnik Not Antonija (VII. razr.), knjižničar Dodič Milan (VII. razr.); preglednika Not Stani-slan (VI. razr.) in Kavčič Rajko (VTIT. razr.). Odl>or je živahno deloval, imel je 9 sej. Število članov je naraslo na 135. Vršili so se tudi štirje članski sestanki. Na prvem je predaval učitelj Pirnat Viktor o temi «Pomen morja», na drugem je deklamiral O premik Miloš (1. n razr.) Pirnatovo «Ne obupaj, draga mati» in Ponh Dušan (T. a razr.) Pirnatovo ‘Mi smo čuvarji Jadrana», nato je Saje Vladimir (VI. razr.) v predavanju «Od Boko Kotorske do Šibenika» z besedo in slikami prikazal ta del našo lepe obale. Na tretjem sestanku je govoril Kolenc Friderik (V. razr.) o temi «Morje v naši književnosti» in Kopač loan (VI. razr.) «Morje in naše zdravje». Naslov predavanju, ki ga je imel na četrtem sestanku Not Stanislav (VI. razr.) na podlagi slik, pa je bil «Naše morje»; pred predavanjem je deklamiral Košir Jožef (I. b razr.) Župančičevo «Večer v pristanu» in Jarec Samo (III. b razr.) Jenkovo «Morje Adrijansko». Čeprav obstoji Podmladek Jadranske Straže na tein zavodu šele eno leto, se je vendar uveljavil že tudi v javnosti. V dneh od 26. marca do 2. aprila je namreč priredil tukajšnji krajevni odbor Jadranske Straže v proslavo svoje petletnice in v propagando našega morja in pomorstva Jadranski teden stem-le sporedom: 26. marca otvoritev razstave Jadranske Straže v izložbi tvrdke Medic Ivan, 27. marca šolska proslava Jadranske Straže v vsem novomeškem srezu, 29. marca skioptično predavanje «Vzdolž jadranske obale» v Sokolskem domu (predaval učitelj Pirnat Viktor), 30. marca isto predavanje za šolsko mladino, 1. aprila slavnostna akademija v Sokolskem domu in 2. aprila oblastna skupščina Jadranske Straže. Pri akademiji je poleg Podmladkov na meščanski in osnovni šoli sodeloval tudi gimnazijski Podmladek Jadranske Straže z godbo, petjem, deklamacijo in simbolično vajo; prav tako so se dne 2. aprila udeležili slavnostnega sprejema gostov razen druge šolske mladine tudi člani Podmladka Jadranske Straže. Isti dan so dijakinje, članice Podmladka Jadranske Straže, v odlični meri sodelovale pri razprodaji razglednic Jadranske Straže. Poslovno leto je bilo zaključeno dne 7. maja 1933. z II. rednim občnim zborom, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Računski zaključek je tak-le: Dohodki: izkaznice.........................................................1)in 79'~ članarina.......................................................... >< -78'— letoviščni fond.................................................... >• razni dohodki...................................................... »> 15'5() Skupaj . . . Din 650-50 Izdatki: razne tajniške in blagajniške potrebščine........................13in 97’— okvir za skioptikon.........................................................28'— note............................................................... .. 20’— blagajniško stanje ob koncu poslovnega leta...................... .. 5()5'50 Skupaj . . . Din 650-50 Knjižnica je šele v povojih, sedaj šteje štiri knjige. Pričakujemo, da bo dijaštvo prihodnje šolsko leto pokazalo še več zanimanja za to važno organizacijo in da bo še bolj intenzivno skupno z odborom delovalo v smislu gesla: «Čuvajmo naše morje!» Podmladek Rdečega križa Podmladek Rdečega križa pripravlja in vzgaja mladino za bodoče vnete člane društva Rdečega križa in podpira društvo pri njegovem plemenitem delu. Podmladek navaja svoje člane, da skrbe za svoje zdravje in upoštevajo izsledke telesne in duševne higijcne. Pri svojih članih goji ljubezen do tovarišev in do mladino iz drugih krajev naše države, pa tudi do mladine tujih držav. 1’od- niladek Rdečega križa ne navaja svojih članov le k niedsebojneinu podpiranju, temveč budi in goji v njih razumevanje za tujo bol, sočutje in dejansko ljubezen do vseli trpečih. Sredstva za svoje plemenito delo črpajo člani Podmladka Rdečega križa deloma iz članarine, deloma iz dohodkov raznih prireditev. Podmladek Rdečega križa na tukajšnjem zavodu je imel v začetku šolskega leta 1932/33. 308 članov, ob koncu šolskega leta je ostalo še 245 članov. Organiziranih je bilo vseh 11 razredov. Na skupščini dne 11. oktobra 1932. je bil izvoljen ta-Ie šolski odbor: predsednik Trene Alfred (Vil. razr.), podpresednik Kolenc Friderik (V. razr.), tajnik Habjan Frančiška (V. razr.) in blagajnik Kastelic Franc (VI. razr.). Delovanje društva je nadziral profesor Rupnik Boris. Odbor je imel šest rednih sej, na katerih se je razpravljalo o vseh tekočih vprašanjih in skušalo izpolnjevati program Podmladka Rdečega križa. Odbor je preskrbel revnemu dijaku brezplačno hrano na kmetijski šoli na Grmu in več dijakom denarno podporo. O Vseh svetih je pri okraševanju vojaških grobov sodelovalo tudi več podmladkarjev tukajšnjega zavoda. Podmladek je poslal Din 50'— za zidavo šole v Velmaju v vardarski banovini. Dijaški knjižnici je daroval Din 1000'— za vezavo starih in nabavo novih knjig. Dijaški kuhinji v tukajšnji meščanski šoli, kjer dobiva hrano tudi več gimnazijcev, je poslal podporo Din 300'—. Dne 25. februarja 1933. je priredil krajevni odbor Rdečega križa v Novem mestu svoj «Zimski dan». Pri tej prireditvi je polog drugih sodeloval tudi gimnazijski Podmladek Rdečega križa s tremi orkestralnimi točkami pod vodstvom šestošolca Sajeta Vladimirja in z dvema pevskima točkama pod vodstvom telovadnega učitelja Fona Danila. Dne 13. maja 1933. je priredil gimnazijski Podmladek Rdečega križa s sodelovanjem Kola jugoslovenskih sester «Materinski večer». Po dveh točkah, ki jih je odigral Sokolski orkester, in po slavnostnem1 govoru učiteljice gdč. Jožice Ahačičeoe je osmošolka Edita Logerjeoa zapela Pavčičevo «Pred durmi» in arijo iz ‘Fausta»: «Cvetke ljubljene ve...». Na klavirju jo je spremljala osmošolka Jožica Straškooa. Sestosolec Saje Vladimir jo na violini zasviral Accolayevo skladbo «Premier eoneei t . Spremljala ga jo osmošolka Logerjena. Nato so osmošolci in sedmošolci v režiji profesorja dr. Kozaka Ferda uprizorili Petrovičevo trodojanko «Duše». Podmladek Rdečega kri/n je tudi nameraval uprizoriti Sheriffovo vojno dramo «Sveti plamen». Ker se je pa šolsko leto bližalo koncu in so' bili igralci drugod zaposleni, je bila uprizoritev preložena na začetek prihodnjega šolskega leta. V mesecu juliju namerava prirediti Poti niladek Rdečega križa lOdnevno taborenje slabotnih nižješolcev ob Kolpi. Priprave so v polnem teku. Obračun blagajne: Dohodki: stanje ob začetku šolskega leta članarina........................ dohodki prireditve............... drugi dohodki.................... Din 3568-25 „ 1225-— 250’— 2I8-— Skupaj . . . Din 5261 25 glavnemu odboru................ oblastnemu odboru .... podpore članom................. druge podpore ................. vezava knjig dijaške knjižnice odborovi poslovni izdatki . . stanje ob koncu šolskega leta . Din 1284-50 191-— 112-50 350 — Skupaj . . . Din 5261/25 Vsa gotovina Podmladka Rdečega križa je naložena v Mestni hranilnici v Novem mestu na vložni knjižici št. 31.671. V šolskem letu 1932/33. je učiteljska knjižnica prejela naslednje knjige: 1. Revije in časopisi: Priroda, XXII. god. (1932) in XXIII. god. (1933). — Geografski vestnik. Vil. lot. (1931) in Vlil. let. (1932). — Matematički list. I. god. (1931/32) in II. god. (1932/33). — Vazduhoplovni glasnik, god. 1932. — Zdravje, VIII. let. (1932) in IX. let. (1933). — Soko, III. god. (1932) in IV. god. (1933). — Dom in svet, 45. let. (1932) in 46. let. (1933). — Ljubljanski Zvon, 52. let. (1932) in 53. let. (1933). — Časopis za zgodovino in narodopisje, 27. let. (1932) in 28. let. (1933). — Prirodoslovne razprave, izd. Muz. društvo za Slov., kuj. II. (1933). — Glasnik Muz. društva za Slovenijo, let. XIII. (1932). — Izvestja Muz. društva v Mariboru let. I. (1932). 2. Kupljene knjige: Šantič, Odabrane pesme. — Stanojevič, Zbornik Timočke krajine, 2 zvezka. — Slovenski biografski leksikon, IV. zvezek. — Ambrožič, Metodika sokolske vzgoje. — Rus, Krst prvih Hrvatov in Srbov. -Novak, Naše more. — Vodnikova pratika za 1933. — Knjige Slov. Matice 1932: Tolstoj, Vojna in mir, I.; — Kidrič, Zgod. slov. slovstva, 111.; — Spektorskij, Zgod. socijalne filozofije, I. — Rosenberg, Experimentierbuch, I. Bd. — Thaller, Vode i ribe Jugoslavije. — Knjige Slov. šolske Matice 1932: Šegula, Pedag. provinca Goethejeva; — Ozvald, Osnovna psihologija; — Pedag. zbornik, XXVIII. zv. — Botič, Dilber Hasan. — Dolžan, Nova zdravstvena zakonodaja. 3. Darovane knjige: Udruv.enje Juino-Srbijanaca: Djordjevič, Makedonija. — Zadruga Prof. društva: Jankovič, Iz slovenačke književnosti. — G. faktor A. Gregorec: Bajuk, Vodnik po ljubi j. pokopališčih, — Slovenski tisk, I. knjiga, — šašelj, Božja pot Zaplaz, — Lcppmann, 1000 Worte Deutsch, — Coelln, Felilerbuch, — šašelj, Živali v slov. pregovorili, 2 izvoda. — Vojno ministrstvo: Opšti uput za rad u cilju odbrane zemlje na slučaj napada iz vazduha. — Gospa supl. M. Kovačeva: Shakespeare, Machbeth, — Kuradžič, Srpske nar. poslovice, — Drechsler, Izabrane nar. pesme, I. — Ravnateljstvo bivše luk. trg. šole: Podkrajšek, Vel. slovenski spisovnik. — G. prof. M. Markič, Markič, Izenačenje slovanskih črkopisov, — Karski, Poljska, — Belič, Pravopis sh. knjiž. jezika, — Pavlovič, Nastava sh. jezika. Knjižnice in zbirke učil Učiteljska knjižnica Stanje ob koncu šolskega leta 1931/32.: 4595 zvezkov. Prirastek: 56 zvezkov. — Stanje ob koncu šolskega leta 1932/33.: 4651 zvezkov. Največ knjig je iz klasične filologije, ker je bil zavod poprej humanistična gimnazija; malo manj jih je iz slavistike in slovanske beletristike. Potem pride zgodovina, za njo germanistika z nemškimi klasiki in prirodopis. Ostale stroke so slabše zastopane. V vseh kategorijah prevladujejo starejše knjige. Čitalcev je bilo 9; izposodile so se 34 knjige. Učiteljska knjižnica v sedanjem stanju ne ustreza svojemu namenu. Novo mesto, «dolenjska metropola» v trgovskem, politično-upravnem in sodnem oziru, se je v preteklosti zavedalo tudi svoje duhovno-kulturne naloge in vloge: bilo je prvo pokrajinsko mesto na slovenskem ozemlju, ki je osnovalo gimnazijo (1746) in dobilo tiskarno (v začetku 19. stoletja). V tesni zvezi s tema kulturnima ustanovama so uspešno delovale najstarejše novomeške biblioteke: frančiškanska, kapiteljska in gimnazijska, katerim so se v drugi polovici prejšnjega in v tem stoletju pridruževale nove: Tandlerjeva «Leihbibliothek», knjižnica okrožnega sodišča, šolske knjižnice (na gimnaziji, na osnovnih šolah, na kmetijski šoli na Grmu, na meščanski šoli) in društvene (Narodna čitalnica z Volčičevo knjižnico = sedaj Sokolska, knjižnica Okrajnega učiteljskega društva = sedaj Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, knjižnica Društva rokodelskili pomočnikov, knjižnica dijaške družine «Prosvete?, Železničarska jubilejna knjižnica, knjižnica Prosvetnega društva); zametek bodoče muzejske knjižnice. Ali dočim so se v prejšnjih dobah posamezne knjižnice bolj ali manj sistematično sproti izpopolnjevale, velja to sedaj z omejitvijo na beletristiko le za ljudske knjižnice; znanstveni in sploh prosvetni interesent, navezan na iskanje novejših del iz najraznovrstnejših panog, opazi v vseh knjižnicah občutno vrzel, ki je ol) nezadostnih dotacijah nastala zaradi vojne in je še vedno neizpolnjena: ■/. nakupi se zadnjih 20 let knjižne zbirke skoro sploh niso pomnoževale, morebitne pridobitve so bila največkrat le slučajna naklonila... Nekatere bogate privatne knjižnice pa za uporabo izven rodbinskega kroga skoro ne piihajajo v poštev. Ne samo čut odgovornosti pred bodočimi generacijami, ki bodo upravičeno /vračale krivdo za nekontinuiteto na nas, temveč še bolj živa potreba sodobne inteligence, ki je v povojni dobi v mestu in na deželi številčno narasla, pa materialno obubožala, diktira (ob upoštevanju prosvetnih potreb v društvih) resen poskus, da sc zamuda popravi: Gimnazijska profesorska knjižnica, v kateri so bolj kot v ostalih novomeških knjižnicah zastopane vse znanstvene stroke, postani vsem interesentom dostopna centralna studijska biblioteka in čitalnica. Da pa bo lahko s pridom služila sodobnosti, ki hoče polnega duhovnega življenja, jo je treba smotrno izpopolniti z novejšimi deli (— potreben bi bil tudi centralni katalog novomeških knjižnic in kooperacija med njimi v svrho skupne nabave in zamene dublet... —). Skrb zn tako zamišljeno knjižnico, ki bi bila neprecenljivega pomena za Novo mesto in njega kulturno območje, prevzemi v zavesti svoje dolžnosti neposredno na tem interesirano mesto, dalje banovina in država! Dijaška knjižnica Pregled izposojenih knjig. Razred Šte- vilo učen- cev Število učencev, ki so čitali knjige Število izposojenih knjig Na učenca pride knjig slov. rom. germ. slov. rom. germ. skupaj I.a 48 24 — — 128 — — 128 2-67 I. b 47 22 — — 78 — — 78 1 67 II. a 30 8 — — 54 — — 54 1-93 II. b 30 1 — — 2 — — 2 0 07 ! III. a 1 15 — — 132 — — 132 4-26 III. b 30 12 — — 165 — 165 550 IV. 44 26 1 29 151 1 130 282 6-56 V. 36 7 36 30 17 37 47 101 280 VI. 28 7 28 10 45 62 16 123 4-39 VII. 25 24 25 17 311 87 24 422 16-88 VIII. 33 31 33 16 430 109 24 563 17-06 Skupaj . . . 382 177 123 102 1513 296 241 2050 5-37 Slovanski oddelek V šolskem letu 1932/33. je slovanski oddelek dijaške knjižnice prejel te-le knjige: 1. Revije in časopisi: Odmevi slovanskega sveta, let. III., 4—6 (1932). — Foto-amater, let. 1. (1932) in let. II. (1933). — Ljubljanski Zvon, let. Lili. (1933). — Sokolic, god. XV. (1933). 2. Kupljene knjige: Šantič Aleksa, Odabrane pesme (1932) v 2 primerkih. — Mohor Anion, Zbirka pesmi. — lludales Oskar, Gmajna. — Pugelj Milan: Mali ljudje (1911), Brez zarje (1912), Ura z angeli (1912), Naša leta (1920). Črni panter (1920), Zakonci (1924), Popotniki. — Pesmi o kraljeviču Marku v prevodu R. Reharja (1932) v 2 primerkih. — Linhart Anton, Županova Micka in Veseli dan (1923). — Govekar Fran, Svitanje (1921). — Detela Franc, Zbrani spisi. I. (1932). — Sienkiewicz Henrik. Potop, I. in II. del (1926, 1928), in Križarji. — Levstik Fran, Zbrano delo, 111. (Pripovedni spisi) in IV. (Dramatični spisi) (1931. 1932). — Erjavec-Flcro, Izbrani spisi za mladino: Fran Levstik (1921), Fran Erjavcc (1921), Simon Jenko (1923), Josip Stritar (1923), A. M. Slomšek (1924), Matija Valjavec (1922), Janko Kersnik (1924), Starejše pesnice in pisateljice (1926). — Jurčič Josip, Zbrani spisi, IV. (1925) in V. (1927). — Maselj Fran-Pod-limbarski, Zbrani spisi. I. (1923) in II. (1928). — Tavčar Ivan, Zbrani spisi, I. (1932), II. (1929), III. (1929) in IV. (1926). — Kersnik Janko: Cyklamen (1924). Agitator (1924), Testament (1927). — Gradnik Alojz: Pot bolesti (1922), Padajoče zvezde (1923) in De profundis (1926). — Kosovel Srečko, Izbrane pesmi (1931). — Verne Jules: Kaj si je izmislil dr. Oks (1922), Mojster Caharija in Drama v zraku (1921). — Murnik Rado: Znanci (1907) in Jari junaki (1909). — Gundulič Ivan, Dubravka, Suze sina razmetnoga. — Mažuranič Ivan, Sinrt Smail-age čengiča (1924). — Stankovič Borisav, Vrela krv (1928). — Kumičic Evgenij, Urota zrinsko frankopanska. — Sremac Stevan: Ivkova Slava (1918), Pop Čira i pop Spira. — Gjalski Ksaver Šandor: Tri pripoviesti bez naslova (1914), Osvit, Za materinsku riječ (1906). — Nazor Vladimir: Istarske priče (1917), Veli Jože (1924). Medvjed Brundo (1928), Utva Zlatokrila (1928), Hrvatski kraljevi (1931). — Ko-zarac Josip: Izabrane pripovijetke (1919) v 2 primerkih, Mrtvi kapitali (1924). — Kovačič Antun, U registraturi (1919). — Kranjčevič Silvije Strahimir, Život i pro-brane pesme (1921). — Novak Vjenceslav, Izabrane pripoviesti, I. (1925), II. (1926), lil. (1926), IV. (1928). — Veselinovič Janko: Seljanka (1923). Pripovetke (1926). — Obradovič Dimitrije Dositej, Život i priključenija (1921). — Lazarevič Laza, Celokupna dela. — Popovič Jovan St., Celokupna dela, 1. in II. — Lord Baden-Powelf, Skavt (1952). — Pupin Mihajlo, Od pastirja do izumitelja, II. (1932). — Bevk France, Žerjavi (1932). — Ravljen Davorin, Tulipan (1952). — Rožencvet Janez, Pravljice (1932). — Zorec Ivan, Beli menihi, I. (1932). — Jelušič Mirko, Cezar (1931). — Tolstoj Aleksej N., Peter Veliki (1932). — Tolstoj Lev N., Vstajenje (1931). — Reljkovič Matija Antun, Satir iliti divji čovik. — Mal Josip, Zgodovina slovenskega naroda, zv. 11. (1932). — Življenje svetnikov, zv. 8. (1932). — Botič Luka, Dilber Hasan (1930). — Albreht Ivan, Odsevi (1929). — Vidmar Milan. Zanimivosti elektrotehnike (1931). 3. D a r o v u n e k n j i g e: Kralj. ban. upr. IV. No 10.979/1 z dne 8. julija 1932, odnosno No 11.245/1 z dne 9. avgusta 1932, odnosno No 9528/2 z dne 10. avgusta 1952: špakovski Arkadije A., Poštenje pre svega (1932) v 2 primerkih, šantič Aleksa, Odabrane pesme (1952) in Krylov, Basni (1952). — Profesor Peter Prosen: Kučera Oton, Naše nebo, I. (1950), — Karaman Ljubo, Iz kolijevke hrvatske pro-šlosti (1930), — Vilo v i č Djuro, Hrvatski sjever i jug (1950), — Budak Mile, Pod gorom (1950), — Hrvatsko Kolo, XI. (1950) in XII. (1951), — Nametak Alija, Bajram žrtava (1951). — Perojevič Marko, Petar Kružič (1951), — Sarajlija Šem-sudija, Iz bosanske romantike (1951), — Reymont Wl. St., Seljaci, II. Zima (1951), — Cavazzi Artur, Sjeverna Evropa (1951), — šcnoa August, Seljačka buna (1931). — Jaklič Fran, I. F. Baraga (1931), — Kelemina Jakob, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva (1930), — Brinar Josip, Kosmatin (1951), — Steska Viktor, Slovenska umetnost, I. Slikarstvo (1927), — Prenner Ljuba, Trojica (1929), — Kokalj-Željeznova Marijana, Brezdomci (1950), — Lupša Ferdo, V džunglah belega slona (1950), — Pregelj Ivan, Izbrani spisi, 1. (1928), II. (1928), lil, (1929) i n IV. (1929). — Gregorčič Simon, Poezije, I. (1919), — Kolar Ivan J., Preporodovei 1912—1914 (1950), — Kozarčanin Ivo, Rudolfo Franjin Magjer (1950), — Dolenjska metropola Novo mesto (1930), — Trdina Janez, Zbrani spisi, I. in II., III.. IV. in V., VI. in VII., Vlil. in IX., X. (1903—1912). — Profesor dr. Viktor Tiller: Koprivnik Janez, Pohorje (1923), — Cetinje i Crna Gora (1927). — Bivša Trgovska šoln v Novem mestu: Rožič Valentin, Boj za Koroško (1925), — Prestini Vladimir, llrvatsko-njemačko trgovačko dopisivanje (1923), — Kleibel-Volc, Trgovska korespondenca (1920), — Bošnjak-Kreibig, Trgov, knjigovodstvo, H. — Tiskarna Merkur: Pesmi o kraljeviču Marku (1932). — Književnik Anton Podbeošek: Anton Podbcvšek, Človek z bombami (1925). — Faktor Anion Gregorec: Karin Michaelis, Bilii (1952). — Akad. slikar Božidar Jakac: Jakac-Jarc, Odmevi Rdeče zemlje, I. in II. (1952). — Jakše Miroslav, učenec V. razreda: Ivan Cankar, Podobe iz sanj. — Drašler Slava, učenka VIII. razreda: Srpske narodne pesme, I. Nemanjiči (1924). — Pododbor Jugoslovenskega profesorskega društva: Jadranska Straža, X. (1932). Prirastek znaša torej........................... Ker je bilo na koncu lanskega šolskega leta šteje slovanski oddelek......................... 148 zvezkov. 1949 zvezkov, 209? zvezkov. V primeru z lanskim šolskim letom, v katerem je bilo dijakov izposojevalcev 175, število izposojenih knjig pa 778, je letos prvo število ostalo skoraj neizpre-menjeno: 177, drugo pa se je malone podvojilo: 1513, kakor je razvidno iz spodnje tabelarne preglednice. Napredek je pripisati deloma vezavi 214 knjig, za katero je pohvalno prispeval gimnazijski Podmladek Rdečega Križa 1000 Din in VIII. razred sam še 60 Din, še bolj pa večji izberi novejših knjig, ki so jo omogočili zgoraj izkazani nakupi in darovi. Največkrat so se čitali ti-le pisatelji: Josip Jurčič (106), Fran Detela (65), Vjenceslav Novak (65), Ivan Cankar (55), Janko Kersnik (54), Janez Trdina (50), Josip Evgen Tomič (45), Henrik Sienkiewicz (45), Ivan Pregelj (58), Ksaver Šan-dor Gjalski (35), Ksaver Meško (54), August fienoa (34), Fran Finžgar (32), Ivan Tavčar (31), Josip Stritar (24), Fran Maselj-Podlimbarski (22), Vladimir Levstik (21), Anton Aškerc (19), J osip Kozarac (19), Eugenie Kuiničič (17), Janez Mencinger (17), Oton Župančič (17), Antun Kovačič (16), Milan Pugelj (16), Janko Leskovar (15), Cvetko Golar (14), Janko Mlakar (14), Gogolj (13), Vladimir Nazor (13), Ivo Vojnovič (13), Andrejčkov Jože (12), France Bevk (12), Izidor Cankar (12), Simon Jenko (12), Ivan Lah (12), Aleksa Šantie (12), Fran Erjavec (II), Jules Verne (II), Janko Veselinovič (II), Fran Zbašnik (11). Da bo knjižnica z uspehom vršila svojo važno nalogo, bo treba večje število nerabnih, oziroma obrabljenih knjig izločiti, oziroma dati v prevezavo in broširane vezati, še občutne vrzeli, zlasti v seriji srbskohrvatskih del, pa izpolniti z novimi nabavami. V šolskem letu 1932/33. je romanski oddelek dijaške knjižnice prejel te-le knjige: 1. Revije in časopise: — 2. Kupljene knjige: Hector Malot, Sans famille, 2 zvezka (10 primerkov). 3. Darovane knjige: — Prirastek znaša torej 2 zvezka. Ker je bilo na koncu lanskega šolskega leta 268 zvezkov, šteje romanski oddelek 270 zvezkov. V lanskem šolskem letu je bilo dijakov izposojevalcev 74, število izposojenih knjig pa 145: letos pa si je 124 dijakov izposodilo vsega 296 knjig. Napredek je torej znaten. Največkrat so se čitali ti-le pisatelji: A. Daudet (12), A. France (12), Pr. Me-rimee (II), A. de Müsset (10), P. Loti (10), Moliere (10), II. de Balzac (8), P. et V. Margucritte (7), G. Sand (7), V. Hugo (7), Beaumarchais (7), Racine (6), Jules Verne (5). Romanski oddelek dijaške knjižnice je še sila reven: saj že pet let ni dobil prav nikake dotacije za nove nabave. Da se je moglo navzlic temu čitati toliko francoskih knjig, je zasluga tukajšnjega Francoskega krožka, ki je stavil vso svojo bogato knjižnico dijakom na razpolago. V šolskem letu 1932/33. je germanski oddelek dijaške knjižnice prejel te-le knjige: 1. Revije in časopisi: — 2. Kupljene knjige: K o in a n s k i o d d e I e k G e r m a n s k i o d d e 1 e k 3. Darovane knjige: Carnegie Endorvment for International Peace: Clemens, The Adventu res of Toni Sawyer. — Emersons Essays. — Mesesnel Julij, učenec V. ra/.r.: Spvri J., Wo Gritlis Kinder hingekommen sind. Stanje ob koncu šolskega leta 1931/32.: 880 zvezkov. — Prirastek: 3 zvezki. — Stanje ob koncu šolskega leta 1932/33.: 883 zvezki. Oddelek je nujno potreben izpopolnitve, ker je večina pripovednih del namenjena mladini od 8. do 14. leta, sedaj pa čitajo nemške knjige le učenci od I V. razreda dalje. Največkrat so bile izposojene te-le knjige: W. D. v. Horn, Zwei Savoyarden-büblein (3). — Proschke, Ein Mann von Wort (3). — Björnsen, Synnöve Sol-bakken (3). Zemljopisno-istoriska zbirka U školskoj 1932/33. godini nije bilo nijednoga prirastka. Popravilo se 9 zemljevida. Stanje zemljopisno-istoriske zbirke krajem 1932/33. godine: !. Zemljevidi: a) zidni; zemljopisnih 46 (neupotrebljivih 2), zidni; isto-liskih 27 (neupotrebljivih 1); b) atlanti; za zemljopis i istorij.i 10. II. Slike: a) zidne; zemljopisnih 12, zidne; istoriskih 12; b) stereoskopske; arheoloških 34; c) obične; zemljopisnih 82, obične; istoriskih 124; č) fotografije; zemljopisnih 88; d) razglednice 46; e) albumi 6. III. Reljefi: 4. IV. Modeli: 1 model obzora. — 1 model čamca. — 1 neupotrebljiv globus. V. Aparati: 2 stereoskopa. — I telur (neupotrebljiv). VI. Knjige: I istoriska lironologija. Prirodopisna zbirka Prirodopisna zbirka — zoološki in botanični del — je bila letos pregledana in urejena. Novih nabav v tem šolskem letu ni bilo. Ob koncu šolskega leta 1932/33. je obsegala prirodopisna zbirka te-le predmete: I. So m atol o g i j či Stanje zbirke: 5 okostij (I popolno, 4 delna).— 4 mokri preparati.— 12 mikroskopskih preparatov. — 23 modelov. — 11 slik. 2. Zoologij a Stanje zbirke: 174 vrst nagačenih živali (279 primerkov). — 61 okostij (6 popolnih, 55 delnih). — 35 lupin mehkužcev. — 16 ogrodij košarjev, iglokožcev in meliovcev. — 2 nojevi jajčji lupini. — 85 mokrih preparatov. — 19 mikroskopskih preparatov. — 1 zbirka hroščev. — 4 zbirke metuljev. — 12 primerkov osjih, sršenovih, mravljinčjih gnezd in satovja. — 105 slik. 6 zooloških atlaiitov s slikami vretenčarjev. 3. H o t a n i k a Stanje zbirke: 4 uporabni, 6 nerabnih herbarijev. — I zbirka domačih lišajev (/. 22 primerki). — 23 mikroskopskih preparatov. — 91 modelov. — 80 slik (razen dveh so vse sistematične, 76 slik je pa radi nemških napisov začasno izločenih). 4. M i n e r a 1 o g i j a in geologija Stanje zbirke: 110 vrst rudnin (448 primerkov). — 58 vrst kamenin (103 primerki). — 2 zbirki imitacij draguljev. — I zbirka rudnin trdotne lestvice. — 4 zbirke rudnin iz Duboštice, Vareša, Ljubije in Čevljanovicev. — 140 modelov iz mavca, 2 iz lesa, 6 iz žice, 6 iz lepenke, 4 iz lesa in žice. — 1 slika železnega rudišča v Erzbergu. — Poskusni materijal. — 1 zbirka, ki predočuje postanek porcelanke (kaolina); i zbirka, ki predočuje postanek peska, in 1 zbirka, ki predočuje, kako se tvori plodna prst iz granita. — 5 mikroskopskih preparatov. 124 določenih, 82 nedoločenih fosilov iz raznih geoloških dob. — 1 zbirka značilnih vodilnih fosilov (50 kosov). — 1 zbirka domačih fosilov (večinoma iz tercijara Gorenjske) od župnika Simona Robiča (208 primerkov). Aparati in priprave Stanje zbirke: I mikroskop Reichert z okularjem II., IV. in objektivom 3 a, 7. — 1 mikroskop starejšega tipa. — 1 prenosljiv mikroskop (neraben, ker nima okularja). — i pinceta. — 2 igli. — 1 steklena palčica. — 2 dolgi cevki iz stekla. — 1 škarje. — 2 nožička. — 1 steklena kadička. — 12 stekleničk z uporabnimi kemikalijami. — Turmalinske klešče. — 2 nikolovi prizmi. — 1 goniometer. — 1 zaboj za desinfekcijo. Nove nabave: 507 škallic za mineraloško zbirko. — 10 pol pergamentnega papirja. — 64 pol etiket. Botanični vrt Ob šolskem poslopju je v začetku letošnjega šolskega leta ravnateljstvo uredilo prostor za botanični vrt. Na vrtu so bile med letom vsajene oziroma vsejane razne rastline, predvsem iz okolice, razen teh tudi nekaj lepotičnega (okrasnega) rastlinja. Ob koncu šolskega leta 1932/53. je bilo na njem 138 rastlinskih vrst z nad 720 primerki, po večini darovi učencev in varuha botaničnega vrta. Za vrt so darovali: Dular Branimir, Hočevar Miran, Ivanetič Jurij — učenci I. a razr., Režek Borili, učenec I. b razr., Barbič Josip, Cuznar Stanislav, Kapš Alojzij, Kobe Janez, Koželj Marijan, Krumberger Alojzij, Mehle Stanislav, Novina Božidar, Štangelj Rudolf — učenci II. a razr., Hočevar Albert, Kacjan Anton, Polajnar Ciril, Soban Darinka, Tomljanovič Vida, Vesel Savo, Vidmar Jožef, Cevc Emilijan — učenci II. b razr., Osolnik Bogdan, učenec III. b razr., Dular Janez, Gerbec Josip, Soban Stanislav — učenci V. razr., Merhar Bogomila, učenka VII. razr. Pri gojitvi vrta so varuhu stalno pomagali učenci II. a razr.: ( uznar Stanislav, Kapš Alojzij, Krumberger Alojzij in Št angel j Rudolf. Fizikalnn zbirka V šolskem letu 1932/33. je bila definitivno ločena kemična zbirka od fizikalne. Varuh je fizikalno zbirko nanovo inventariziral in šteje zdaj 356 inventarskih številk. Razdeljena jo v 12 oddelkov. Podrobnejšo razdelitev in stanje zbirko kaže dolnja tabela. K tej tabeli je treba pripomniti tole: V rubriki b) so šteti tudi vsi oni aparati, ki so trenutno morda nerabni, u jih je mogoče z majhnimi stroški spraviti v red. V rubriki c) so pa šteti vsi oni aparati, ki so ali popolnoma razbiti ali brez bistvenih delov, tako da bi njihovo popravilo, odnosno izpopolnitev stala naj-brže več kakor nov aparat. Vsi predmeti pod rubriko c) radi tega sploh niso sprejeti v novi inventar, pač pa so našteti v posebnem spisku. Fizikalna zbirka je vobče močno zastarela. Razen majhne zračne razredče-valke za vodo, baterije t() majhnih Seclanehejevih členov in nekaj kosov orodja ni bilo od svetovne vojne sem nič novega nabavljenega. Radi majhnih kreditov tudi ni bilo mogoče izvršiti znatnejših popravil. Velika ovira za moderni pouk fizike je ta, ker fizikalna dvorana še nima električne stikalne plošče, dasi je po vsem poslopju napeljano omrežje za izmenični tok 220 V. Pouk o brezžični telegrafiji je radi pomanjkanja učil in finejših merskih aparatov zelo otežkočen. Kakor kažejo številke v tabeli pod b) in c), je tudi stanje zbirke vobče slabo in bi bilo treba najprej pokvarjene aparate popraviti, odnosno nadomestiti z novimi. —- Nujno potrebno pa je, da se dvigne fizikalna zbirka na ono višino, ki jo zahteva moderni pouk fizike na realni gimnaziji. Oddelek Število inventar- 1 skih številk [ Pomožne priprave Aparati Modeli Slike Mikroskopski preparati a) rabne b) deloma rabne c) nerabne a) rabni b) deloma rabni j c) nerabni i a) rabni b) deloma rabni c) nerabni Stenske Diapozitivi Stereo- skopske Druge A / Splošni oddelek . . 15 10 i 2 2 i B / Geomehanika . . . 47 40 — — 23 3 — 6 — — — — — — — j C / Hidromehanika . . 23 8 2 2 12 4 4 1 — — — - — — — j D / Aeromehanika . . . 30 22 3 1 7 7 5 E / Kalorika 35 75 6 — 13 3 8 1 2 F /Valovanje in akust. 33 48 14 2 4 5 — 1 — — 4 — — — — G / Magnetizem .... 14 14 — 3 3 H / Elektrostatika . . . 2'i 34 2 2 2 6 2 1 / Elektrodinamika . . bi 33 23 17 27 21 14 4 K / Optika 55 103 29 4 12 6 1 2 — — 2 36 41 12 25 L / Astronomija .... 2 2 M / Orodje 23 62 Skupaj . . . 356 457 80 33 105 56 34 15 2 — 6 36 41 12 25 Kemijska zbirka V šolskem letu 1932/33. je ravnateljstvo določilo za kemijski kabinet posebno sobo, kjer je varuh zbral ter uredil kemikalije in razne kemijske potrebščine, ki so bile doslej razmetane po raznih zbirkah ter neurejene. Med šolskim letom je bilo kupljenih 51 raznih kemijskih spojin in prvin, 60 steklenic z brušenimi zamaški za kemikalije in 18 raznih drugih kemijskih potrebščin. Zbirka ima ob koncu šolskega leta te-le predmete: I’ r v i n e in k e in i j s k e spojin e: anorganske 146, organske 83. Steklenice za kemikalije: brušene, za tekočine 75, brušene, za prah 188, navadne 138. Aparati: 3. Steklene in porcelanaste p o s o d e: steklenice z več grli 10, stekleni povezniki 3, stekleni valji 5, merilne steklenice 2, pnevmatična kadička 1, retorte in predložki 16, hladilniki 2, steklenice za kuhanje 14, steklene čaše in posode 13. epruvete 29, urna stekla 6, izparilnice 8, porcelanasti lončki in torilnice 5, razni lijaki 7. Cevi in plošče: steklene cevi, različno oblikovane 18, steklene in gumijaste cevi različnega premera —, steklene plošče 12. Pribor: platinaste žice 8, stojala 8, orodje 7, pomožne priprave 19. Slike (tehnološke): 10. Skupaj 836 predmetov. Prostor, kjer je sedaj nameščena kemijska zbirka, je v ta namen neadaptiran in zato neprimeren: neprimerne so tudi omare za kemikalije ter kemijske potrebščine, inventar pa je zelo pomanjkljiv. Za uspešen pouk iz kemije je treba nabaviti še 55 kemikalij s pripadajočimi steklenicami, 31 raznih steklenih priprav in posod, 5 aparatov, zlasti lekarniško tehnico, 17 drugih kemijskih potrebščin, razne tehnološke slike in priročne strokovne knjige. Čim prej bo treba urediti in opremiti tudi kemijsko delavnico, kjer se bodo lahko vršile dijaške praktične kemijske vaje, ki so za navajanje k samostojnemu delu neizogibno potrebne. Matematična zbirka V tem šolskem letu je ravnateljstvo nabavilo 5 trikotnikov, nekaj jih je pa dalo popraviti. Kot nerabni so bili izločeni: 4 trikotniki, 1 ravnilo in 7 šestil. Stanje ob koncu šolskega leta: Priprave za risanje: 7 trikotnikov (1 neporaben), 2 dolgi ravnili, 1 parabola, 1 hiperbola, 2 kotomera, 5 šestil (2 neporabni). Modeli: 13 oglatih teles (I nerabno), II okroglih teles. Aparati: Poljski kotomer v zaboju s stativom, 5 velikih in 3 male palice za merjenje (manjka merski trak). Risarska zbirka V tem šolskem letu ni bilo nobenega prirastka. Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1932/33. je tole: Prostoročno risanje (366 različnih modelov). I. Modeli iz mavca: a) figuralnih (glave, doprsja, marke in relijefi) 31. b) anatomičnih 5, c) ornamentov raznih slogov 45, č) stiliziranih cvetnih oblik 47, d) arhitektonskih detajlov (konzole, kapiteli) 10. e) odlitkov po naravnih predmetih 6. II. Leseni predmeti (košare, škatle, vrč, grb) 9. III. Lončenih in steklenih posod 63. IV. Orodja 14. V. Opločnice 14. VI. Stare knjige 10. VII. Predmeti iz lepenke, voska, papier-mache 47. Vlil. Prirodopisnih modelov 105 (hrošči, metulji, različni plodovi). A. Različnih barvastih predlog, študij in razglednic 53 številk. B. Stenskih slik 27. Geometrijsko in perspektivno risanje (716 modelov). I. Žičnih modelov 29. II. Železnih modelov 5. III. Velikih lesenih modelov 55. IV. Velikih papirnatih modelov 18. V. Malih lesenih modelov 595. VI. Elementarnih arhitektonskih oblik II. VII. Lesenih modelov dresdenske in Steiglove zbirke 27. C. Aparatov 15. D. Priročna knjižnica šteje 27 deloma zastarelih del. E. Arhiv. Pevska zbirka V tekočem šolskem letu je varuh zbral kompozicije, ki so bile raztresene na raznih krajih, in je zbirko uredil. Nanovo smo nabavili: Premrl, Cerkvena pesmarica za mladino; II izvodov in ena partitura. — Kramolc, Narodni praznik, domorodne pesmi. — Marolt, Narodne in domorodne pesmi; 25 izvodov. — Kimovec, Pevčeva pesmarica, 1., 11., III. in IV. letnik. — Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol. — Ravnateljstvo je nabavilo tudi nov harmonij. Od kr. banske uprave je zavod sprejel dve Dolinarjevi in dve Švajgerjevi klavirski kompoziciji ter Švajgerjevo godbo na pihala za vaje višjega in nižjega oddelka dijakov. Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1952/55.: Svetni zbori, 15 številk. — Cerkveni zbori, 10 številk. — Instrumentalna glasba, 6 številk. — Hladnikove tabele, 77 številk. — Učne knjige in metodika, 5 številke. — Harmonij. — Klavir. — 4 stojala za note. Telovadna zbirka Zavod razpolaga z lastno telovadnico, (ločim je telovadno orodje nepopolno, staro in v slabem stanju. V tem šolskem letu smo nabavili novo vrv za kroge. Potrebno bi bilo, da bi se telovadnica izpopolnila z novim telovadnim orodjem. V prvi vrsti potrebujemo: 1 bradljo št. 3, 190 cm dolgega konja, 1 mrežo za odbojko in žoge za rokomet in igre. Potrebna bi bila tudi ročna lekarna za prvo pomoč. Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1952/53.: I lesena bradlja (pokvarjena). - 7 lesenih plezal. — 1 koza. — 1 konj (v slabem stanju). — 1 prožna deska (jurišna). — 2 navadni skakalni deski. — I stojalo za skok v višino. -— 2 lestvi (navpični). — 80 ročk. — 40 železnih palic. — 1 drog. — 1 dvojica krogov. — 3 blazine. — I krogotek (vrvi nerabne). — I stojalo za lestev. — 2 železni krogli. — 5 lesenih palic za skok. Ročna knjižnica se je v šolskem letu 1932/33. povečala z dvomi deli, in sicer: «Soko , glasilo prednjaštva (1933). — Ambrožič: Metodika sokolske vzgoje. YII. Zdravstveno stanje učencev Po zakonu so za kraje, kjer poseča šole nad 400 učencev, določene šolske poliklinike, ki vodijo vso skrb o zdravstveni zaščiti učiteljev in učencev ter pazijo na higijenske prilike v zavodih in tudi v stanovanjih učencev. V Novem mestu deluje šolska poliklinika že četrto leto, nima pa lastnega zdravnika. Vodi jo dr. Kristan-Lunaček Slava, vodja državne šolske poliklinike v Ljubljani. Med šolskim letom so se ob torkih dopoldne vršili sistematski pregledi posameznih razredov, popoldne pa je poslovala ambulanca za vse novomeške šole. Ostale dni je poslovala zaščitna sestra Kopač. Leopoldina, ki je delala potrebne obveze, obsevala, obiskovala bolne dijake in dr. po naročilu zdravnika poliklinike. V počitnicah šolska poliklinika ne deluje, ker vodi zaščitna sestra v tem času eno izmed počitniških kolonij, s katerimi razpolagajo šolske poliklinike. Počitniške kolonije so na Rakitni, v Lukovici in v Medvodah. V minulem šolskem letu je bilo odposlanih iz Novega mesta 33 otrok v počitniško kolonijo. Specialni pregledi obolelih učencev se vršijo v Ljubljani na šolski polikliniki za očesne bolezni, za bolezni ušesa, nosu, vrata in za pljučne bolezni. Stroške za šolsko polikliniko krije deloma fond za zdravstveno zaščito učencev. Ti prispevki so seveda mnogo premajhni, da bi zadoščali za kritje vseh izdatkov. V Novem mestu daje mestna občina šolski poli-kliniki brezplačno prostor, razsvetljavo in kurjavo. Med šolskim letom so bili sistematično pregledani učenci in učenke !., IV. in Vlil. razreda. Zdravnica dr. Kristan-Lunaček Slava je imela proti koncu šolskega leta zdravstveno predavanje za učence in učenke Vlil. razreda. Zdravstvene razmere učencev na zavodu niso posebno ugodne. Težjih bolezni sicer ni bilo, vendar je mnogo slabotnih in slabokrvnih učencev, ki stalno bolehajo. Tako je razumljivo, da prekaša število bolezenskih slučajev skupno število učencev. Iz tabele je razvidno, koliko učencev je bilo bolnih v minulem šolskem letu iu katere bolezni so imeli. V tabeli so vpoštevani samo tisti učenci, ki so zaradi bolezni izostali tri ali več dni iz šole, in tisti, ki so bili v zdravstveni oskrbi na šolski polikliniki. Poročilo šolske poliklinike Pri sistematičnih pregledih kakor tudi dnevno na ambulanci neprestano opažamo pomankljivo osebno higijeno. Tu preseneča dejstvo, da te telesne zanemarjenosti ni zmeraj vzrok socialni položaj. Koža regulira telesno temperaturo, je pomožen dihalni organ in važen čini-telj v borbi zoper nalezljive bolezni. Zaradi tega jo je treba negovati. Otroke moramo navajati, da se vsak dan umivajo do pasu in se večkrat okopajo. Kopanje bi bilo na šoli lahko obvezno in sicer bi se v ta namen uporabila ura telovadbe. 00 CO CO o 05 CO CO CO CO CO 05 o CO CO CO 03 o co 05 co 03 co 03 co 00 co 00 03 vO CD CO co 03 Ol o 03 CO co Xi Drugi nedostatek je ta, da se mnogo slabotnih in slabokrvnih otrok vozi od oddaljenih krajev v šolo; tam ostajajo preko poldneva brez toplega kosila in se šele pozno zvečer vračajo z vlakom domov, lo vozarenje je dandanes često socialna nujnost, vendar bi starši v več primerih lahko obvarovali deco tega, zdravju škodljivega načina pohajanja v šolo. Onim revnim dijakom pa, ki se morajo vozariti, naj bi zasebna dobrodelnost omogočila vsaj toplo kosilo. Tretji važni nedostatek je gnitje zob, ki ga povzroča pomankl jiva nega. Otroci si po kosilu in zlasti po večerji ne snažijo zob. Hrana se v ustih razkraja, razne kisline razapnijo zob na stični ploskvi. \ to defektno mesto se naselijo kužne klice, ki povzročajo gnitje. Za dobro prebavo pa je nujno potrebno zdravo zobovje. Zato, mladina, snaži zobovje, zjutraj, opoldne in zvečer, zmeraj po jedi! Ako je zob nagnit, pa o pravem času k zobnemu zdravniku! V začetku šolskega leta je posebna komisija pregledala stanovanja učencev, ki ne bivajo pri starših. Pregledana stanovanja ustrezajo higijenskim in moralnim zahtevam. Zaradi tega ni imela šolska oblast povoda za kake izpremem.be. Nasprotno! Treba je poudariti, da je v mestu še dovolj primernih dijaških stanovanj na razpolago. '»() VILI. Redovanje učencev Imena odličnih učencev so debelo, prav dobrih pa poševno tiskana. Poleg imena učenca je naveden rojstni kraj, deloma tudi srez. I. a razred a) Izdelali so: Avsec Vladimir, Gotna vas, Novo mesto Beguš Zorka, Kočevje Bukovec Viljemina, Trebnje Dular Branimir, Vavta vas, Novo mesto Erker Ivan, Stari log, Kočevje Erker Tone, Stari log, Kočevje Golob Leon, Čatež ob Savi Gosak Elizabeta, Zavrh, Celje Gunde Milan, Novo mesto Hočevar Miran, Novo mesto Ivanetič Jurij, Novo mesto Jančič Vida, Trst, Italija Jarc Franc, Hrastje, Novo mesto Jelenc Milena, Novo mesto Jerman Frančišek, Črnomelj Kobal Marija, Mirna, Novo mesto Košir Teodor, Novo mesto Lenček Radislav, Mirna, Novo mesto Majzelj Vid, št. Jernej, Krško Makuc Nada, Nabrežina, Italija Marinček- Matija, Veliki vrh, Logatec Murn Jožef, Novo mesto Novak Dušan, Metlika Oprešnik Miloš, Šmihel, Novo mesto Peskar Anton, Dolenje Ponikve, Novo mesto Povh Dušan, Novo mesto Prezelj Jožef, Novo mesto llifelj Danilo, Novo mesto Saje Franc, Podgora, Novo mesto Savnik Vinko, Sladka gora, Šmarje pri Jelšah Sivec Slavko, Zadlaz, Italija Šilc Dragotin, Vukovar Soulaoy Ljudmila, Branjin Vrh, Batina (dunavska banovina) štrukelj Lovrencij, Gradac, Metlika Štular Ciril, Vavta vas, Novo mesto Švajger (Schweiger) Dušica, Laško Tomc Ana, Krupa, Črnomelj Turk Mihael, Velike Škrjanče, Novo mesto Zgaga Maksimilijan, Mala Bučna vas, Novo mesto b) P o pravni izpit i m a j o : Černe Alojzij, Bohinjska Bistrica: iz prirodopisa Hvala Ludvik, Novo mesto: iz srbohrvaščine in francoščine Vrančič Bogdan, Metlika: iz francoščine in matematike Žibert Franc, Žabja vas, Novo mesto: iz francoščine c) Niso izdelali: Kravcar Ljudmila, Novo mesto Novak Jožef, Novo mesto Pavlovič Zdenko, Popovača, Kutina (savska banovina) Peric Ludvik, Brvace pri Grosupljem, Ljubljanska okolica Vrščaj Jožef, Otovec, Črnomelj d) M e d šolskim letom so zapustili z a v o d : Čic Zora, Stari trg, Novo mesto Gostinčar Marija, Kleče, Ljubljanska okolica a) [zdelali so: Ahačič Ivanka, Črnomelj Bukovec Ignacij, Pluska, Novo mesto Černič Stanislav, Brdarci, Črnomelj Gartner Slavica, Češnjica, Kranj Germ Robert, Ljubljana Gregorec Ana, Novo mesto Gregorin Dušan, Črnomelj Hebar Vera, Mozirje Ilovar Anton, Novo mesto Jerman Terezija, Črnomelj Kacijan Marijan, Rajhenburg Kamenšek Sava, Litija Kastelic Jožefa, Novo mesto Kavčič Paola, Irca vas, Novo mesto Klemenčič Sonja, Novo mesto Knafeljc Ciril, Šmihel, Novo mesto Kozina (Kosina) Bogdan, Novo mesto Lavrič Jožef, Žužemberk Mali Amalija, Gorica, Italija Mali Ana, Gorica, Italija Matičič Vincenc, Kamnik Misjak Alojzij, Novo mesto Novak Ana, Preloka, Črnomelj Povše Jožef, Dolenji Podboršt, Novo mesto Režek Borut, Novo mesto Štukelj Anton, Ručetna vas, Črnomelj Vandot Nada, št. Vid pri Stični /ure Jožef, Semič b) I’ o pravni izpit i m a j o : Ban Mihelko, št. Jernej, Krško: iz matematike Borštnik Stojan, Novo mesto: iz matematike Gande Juta, Semič: iz zemljepisa Gartner Danica, Češnjica, Kranj: iz francoščine in zemljepisa Hoč evar Miloš, Birčna vas, Novo mesto: i/, zemljepisa lvec Anton, Gorenji Suhor, Metlika: iz francoščine Košir Josip, Novo mesto: iz srbohrvaščine Oblak Jožef, Novo mesto: iz francoščine Pavček Ivana, Podgora, Novo mesto: iz francoščine Saje Jožef, Mirna peč: iz francoščine in matematike Šmid Marijan, Železniki, Kranj: iz francoščine in matematike Šonc Alojzij, Mirna peč: iz. francoščine in matematike Ude rman Ljuboslav, Novo mesto: iz francoščine /oran Martin, Paprcče, Novo mesto: iz matematike c) N i s o izdelali: Koplan Jožef, Klošter, Metlika Pirc Alojzij, Novo mesto Lušin Ivan, Sodražica Tomaževič Ana, Predgrad, Črnomel Murn Franc, Metlika d) M e d šolski m leto m j e zapustil z. a v o d : Smolič Vinko, Novo mesto II. h razred a) Izdelali so: Barbič Josip, Kostanjevica Bnk Silvestra, Novo mesto Cuznar Stanislav, Vranoviče, Jug Ljudmila, Novo mesto Kapš Alojzij, Kot pri Semiču Kobe Janez, Novo mesto Kobe Mladena, Novo mesto Koželj Marijan, št. Peter, Novo mesto Metlika Kruinberger Alojzij, Bistrica pri Mokronogu Martin Melita, Ljubljana Novina IJožidar, Ljubljana Ozimic Darinka, Vič, Dravograd Vajs (Weiss) Ljudmila, Loka, Črno- Pavlič Nikolaj, Novo mesto melj Pavlovič Branko, Popovača, Kutinu Zagorc Saša, Št. Jernej, Krško Poljanšek Veljka, Ljubljana Žilili (Scliilili) Nikolaj, Trebnje Tiler (Tiller) Marija, Novo mesto b) P o pravni izpit i 111 a j o : Duic Zlatko, Požega (savska banovina): iz francoščine in matematike Mehle Stanislav, lrča vas, Novo mesto: iz matematike Osterman Ciril, Jevše, Novo mesto: iz matematike Foderžaj Franc, Ruperč vrh, Novo mesto: iz matematike štangelj Rudolf, Jama, Novo mesto: iz srbohrvaščine in francoščine Švara Branislava, Novo mesto: iz matematike c) Odpuščena sta bila: Stepišnik Roman, Čateška gora, Litija Uderman Aleksander, Novo mesto d) Nista iz d e 1 a 1 a : Bardorfer Valburga, Novo mesto Bavcon Karel, Ljubljana e.) I’ r a v i c o d o rednega šol a 11 j a je izgubila: Pervanja Doroteja, št. Lovrenc 11a Dolenjskem II.!) razred a) Izdelali so: Ape (Appe) Rozalija, Novo mesto Uecelj Ciril, Št. Jernej, Krško Bernard Marija, Novo mesto Soban Darinka, Novo mesto C coc Emilijan, Kamnik Starki Nada, Brežice Guštin Jožef, Gorenje Mokro polje pri Svoljšak Franc, Mojstrana Št. Jerneju, Novo mesto Šobar Iva'n, Toplice, Novo mesto Ipavec Andrejami, Novo mesto Tomljanooič Vida, Novo mesto Kacjan Anton, Bosanski Novi Ulčakar Cirila, Semič Kambič Marija, Vinica, Črnomelj Vesel Sava, št. Pavel (Grundlovo) pri Papež Ana, Novo mesto Stični, Litija Penca Ivan, Novo mesto Vidmar Jožef, Št. Jošt pri Stopičah, Polajnar Ciril, Žužemberk Novo mesto Runberger Maksimilijan, Novo mesto Viršček Andrej, Novo mesto b) I’ o 1) r a v 11 i izpit i 111 a j o : Kolbezen Stanko, Loka pri Črnomlju: iz francoščine in matematike Logar (Loger) Miroslav, Kamnik: iz matematike Meke Jožef, Dolga Raka, Krško: iz matematike Simunič (Simunich) ICIfrida, Novo mesto: iz matematike Zorko Ivan, Družinska vas, Novo mesto: iz matematike c) Niso izdelali: Hočevar Albert, Črmošnjice, Novo Vizjak C.iril, Zgornja Sela pri Št. Petru mesto 1111 Vašinjah, Avstrija Povše Srečko, Žužemberk d) Pravico do rednega šolanja je izgubil: Lavrič Ivan, Bršljin, Novo mesto III. a razred a) Izdelali so: Drašler Danica, Novo mesto Osim Eleonora, Solkan, Italija Germ Darinka, Novo mesto Petrov Nina, Sevastopol, Rusija Jazbec Karlina, št. Lovrenc, Novo Pungrčar Roman, Novo mesto mesto Šef man Lovro, Radohova vas, Litija Kalčič Svetozar, Novo mesto Teran Elida, Kočevje Kobal Anton, Semič Tinta Ivanka, Novo inesto Kobe Božena, Novo inesto Zakrajšek Jožef, Podsmreka, Kočevje Kuntarič Franc, Kostanjevica, Krško Zupanc Franc, Krška vas, Litija Midofer Ljudmila, Taškent, Rusija 1)) Popravni izpit i m a j o : Erjavec Jožef, Novo mesto: iz francoščine in fizike Kalčič Vlasta, Novo inesto: iz zemljepisa in zgodovine Košele Franc, Trst, Italija: iz fizike in matematike Mervič Demetrij, Ribnica, Kočevje: iz francoščine Novak Zdravko, Metlika: iz francoščine in fizike Osterc Adolf, Sv. Jakob, Celje: iz francoščine in matematike Pavčič Vera, Novo mesto: iz fizike Petančič Milan, Brežice: iz francoščine in matematike Polajnar Metod, Šmihel pri Žužemberku: i/ francoščine in matematike Tratnik Marija, Irča vas, Novo mesto: iz zgodovine in matematike Vintar Milan, Črmošnjice, Novo mesto: iz matematike Vodnik Aleksandra, Novo mesto: iz zgodovine in fizike Zener Miroslav, Rajhenburg: iz francoščine c) Nista izdelala: Borštnik Anton, Videm, Litija Škrabi Leon, Novo mesto III. h razred a) I z d e Bizjak Miroslav, Pribišje, Črnomelj Cukjati Rudolf, Kanižarica, Črnomelj Dular Antonija, Vavta vas, Novo mesto Fabjan Otmar, Novo mesto Grom Dušan, Novo mesto Jarec Samo, Laško Jerman Florijana, Ločna, Novo mesto Jug Valerija, Novo mesto Jurak Jožef, Dolnja Lendava Kavčič Ljudmila, Vodice, Kamnik I a Ii so: Osolnik Bogdan, Borovnica Rozman Štefanija, Novo mesto Simunič (Simunich) Gerhard, Novo mesto Skobo Ana, Pretoka, Črnomelj Skobe Ciril, Preloka, Črnomelj štrk (šterk) Silvestra, Črnomelj Turk Martin, Veliko škrjanče, Novo inesto /or k o Romun, Družinska vas. Novo mesto l>) P o pravni izpit i m a j o : Barbič Janez, Kostanjevica: iz francoščine in zgodovine Dolenc Ana, Novo mesto: i/ francoščine Malenšek Janetz, Črmošnjice, Novo inesto: i/ francoščine Mihelin Frančiška, Novo mesto: iz francoščine in fizike Mihevc Pavla, Divača, Italija: i/ francoščine in nemščine Moravec Jožef, Podklanec, Črnomelj: iz francoščine Mrak Frančišek, Velike Brusnice, Novo mesto: iz francoščine Slapšak Vinko, Prestranek, Italija: iz francoščine in nemščine c) N i s o izdelali: Malenšek Alojzij, Črmošnjice, Novo štulur Dominik, Vavta vas, Novo mesto mesto Mraz Rudolf, Št. Lenart, Brežice Torkar Nada, Novo mesto d) M e d šolskim letom je zapustil zavod: Kulovec Ciril, Vavta vas, Novo mesto IV. razred a) Izdelali so: Banič Marija, Ljubljana Črniošek (Černiošek) Franc, Nevlje, Kamnik Hafner Alojzij, Odrga pri Trebnjem Hočevar Sonja, Ljubljana Ilribar Miroslav, Uršna sela Kambič loan, Klošter, Metlika Kamenšek Velebit, Ilirska Bistrica, [talija Klemenčič Rudolf, Uršna sela Kvas Vida, Črnomelj Mejak Stanko, Novo mesto Sedlar Anton, Novo mesto Sedlar Jožefa, Novo mesto šega Vincenc, Grahovo, Logatec Švajger (Schweiger) Ljudmila, Črnomelj Vandot Branko, Žužemberk Vukšinič Dragan, Črnomelj Zdravit- Emil, Umago, Italija b) P o pravni izpit so i m e I i : Hebar Marija, Mozirje: iz lizike Kalan Stanko, Velike Brusnice: iz matematike Misjak Ivan, Novo mesto: i/. zgodovine Novšak Ivan, Škocijan, Krško: iz matematike Plantan Ana, Stranska vas: iz francoščine Pluntan Neža, Stranska vas: iz francoščine Prešeren (Prešern) Mihael, Smolenju vas: i/. matematike Vrbič (Verbič) Pavla, Gorenje Sušice: iz francoščine Zupančič Ernest, šklendrovec, l.itija: i/. matematike Živec Viktor, Bohinjska Bistrica: iz zgodovine c) Niso izdelali: Andoljšek Gregor, Rožni dol. Črno- Kabaj Bogdana, Slivje, Italija melj Beguš Friderik, Mule Lipljene, Ljubljana Buk Citu, Novo mesto Habjan Josip, št. Peter, Italija Hočevar Zora, Ljubljana Mikljič Josip, Praproče Plaper (Plapper) Marijan, Novo mesto Poljak Frančiška, Birčna vas Premru Henrik, Graz, Avstrija Vajs (VVeiss) France, Loka, Črnomelj Župevec Ivan, Žabja vas d) I z k I j u č e n a sta bila i z z a v o d a : Borštnar Robert, Gabrovka, Litija Švara Dušan, Rakotnik, Italija e) Pravico do rednega šolanja so izgubili: Ahlin Rudolf, Novo mesto Mraz Karel, Neumarkt-Kallham, Av- Lenarčič Boris, Novo mesto strija Mehle Ivan, Ljubljana Ogrič Leon, Novo mesto f) Med šolskim letom je zapustil zavod: Jereb Viljem, Mokronog Popravni izpiti so se vršili v času od I. do 3. junija. Izpit so naredili: Hebar Marija, Kalan Stanko, Misjak Ivan, Novšak Ivan, Plantan Ana, Plantan Neža, Prešeren Mihael, Vrbič Pavla, Živec Viktor Izpita ni naredil: Zupančič Ernest V, razred a) Izdelali so: Erker Jožef, Stari log, Kočevje Gregorin Karel, Novo mesto Gunde Amalija, Novo mesto Ipavec Jerica, Trst, Italija Ivanetič Mirjan, Novo mesto Jakše Miroslav, Novo mesto Kolenc Friderik, Mirna, Novo mesto Ko/elj Coetka, št. Peter, Novo mesto Malenšek Martin, Črmošnjice pri Novem mestu Mundšic (Mundschtitz) Ana, Novo mesto Paderšič Vincenc, Trst, Italija Petrič Adolf, Novo mesto Skebe Venčeslava, Preloka, Črnomelj Soban Stanislav, Slovenske Konjice Stepišnik Jože, Novo mesto Strajnar Janez, Dolenje Gradišče, Novo mesto Tomšič Karla, Novo mesto Torkar Miroslav, Postojna, Italija Vukšinič Marija, Črnomelj Zorko Ljudmila, Družinska vas, Novo mesto b) P o pravni izpit i m a j o : Bojane Mihael, Smolenja vas, Novo mesto: i/. matematike Dular Janez, Vavta vas, Novo mesto: iz latinščine Fabjan Ciril, Lašče, Novo mesto: iz matematike Gerbec Jožef, Sappiane, Italija: iz latinščine Kalan Drago, Nadanje selo, Italija: iz prirodopisa Kavčič Matilda, Vodice, Kamnik: i/. zgodovine Komelj Bogomil, Novo mesto: iz matematike Košir Ljudmila, Novo mesto: iz prirodopisa Srpan (Serpan) Ivan, Trebnje: iz prirodopisa c) N i s o izdelali: Habjan Frančiška, žt. Peter na Krasu, Mesesnel Julij, Črnomelj Italija Pogačar Boris, Trst, Italija Hebar Jožef, Mozirje, Gornji grad škoda Melhior, Zaplaz, Novo mesto K liilj Franc, Dob ruška vas, Krško d) Pr a v i c o d o r e d n ega šol a n j a je izgubila: Pavlin (Paulin) Majda, Vipava, Italija e) Med šolski m letom so zapustili /a v o d : Gerbec Danica, Sappiane, Italija Šobar Frančiška, Gornje Laze, Črno- Kovačič Albin, Kočevska Reka molj ">h a) Izdelali so: Misjak Štefanija, Novo mesto Morelj Marijan, Zalilog, Kranj Not Stanislav, Ljubljana Pirkovič Franc, Št. Jernej, Krško Poljanšek Vida, Dobova, Brežice Stanonik P čl ocl, Breznica, Kranj Vasic Ivan, Novo mesto Alfeld (Ahlfeld) Ingeborg, Ljubljana Bruljec Franc, Hrušica, Novo mesto Grgič Hermina, Ljubljana Kastelic Franc, Novo mesto Kopač Ivan, Novo mesto Lamut Branimir, Čatež ob Savi, Krško Matko Karel, Novo mesto Mervič Branko, Povir pri Sežani, Italija b) Popravni izpit i m a j o : Borštnar Jožef, Gabrovka, Litija: iz matematike Čuček Stanislav, Predgrad, Črnomelj: iz matematike Maren Ivan, Št. Rupert, Krško: iz prirodopisa Pirc Stanislav, Žimarice, Kočevje: iz prirodopisa Saje Vladimir, Semič: iz nemščine Škrabi Silva, Novo mesto: iz francoščine Uderman Dušan, Novo mesto: iz matematike c) N i s o izdelali: Hajder (Haider) Frančiška, Novo Kunsti Ana, Novo mesto mesto Malič Jožef, Vinica, Črnomelj Jerovšek Leopold, Mokronog-Bistrica, Povše Leopold, Žužemberk Krško d) Pravico do rednega šolanja je izgubil: Vodopivec Vladimir, Tolmin, Italija e) Med šolskim leto m je zapustila z a vod : Merhar Marija, Novo mesto VII. razred a) I z d e 1 Beguš Viljem, Trst, Italija Beličič Vincenc, Črnomelj Erker Rihard, Stari log, Kočevje Kambič Ana, Vinica, Črnomelj Kastelic Anton, Muhaber, Novo mesto Kustelic Cirila, Novo mesto Lamut Vladimir, Čatež ob Savi, Krško Merila r Bogomila, Ljubljana Petančič Franc, Šoštanj, Slovenjgradec Peterlin Josip, Vinji vrh, Novo mesto Plut Ivan, Pittsburg, U.S. A. Skalicky Ljudmila, Novo mesto Torkar Radoslav, Dobe, Krško Trene (Trenz) Alfred, Trška gora, Krško Vandot Bojan, Žužemberk, Novo mesto Vodnik Bogomir, Novo mesto b) P o pravni izpit i in a j o Dodič Milan, Novo mesto: iz fizike Jug Albin, Novo mesto: iz prirodopisa Kapš Stanislav, Potoke, Črtiomelj: iz francoščine Kastelic Marijanu, Novo mesto: i/. prirodopisa Mervič Bojan, Povir pri Sežani, Italija: iz prirodopisa Mežnaršič Silvester, Metlika: iz francoščine Not Antonija, Novo mesto: iz prirodopisa Pintar Marija, Novo mesto: iz prirodopisa c) Ni izdelal: Otavnik Leon, Rifemberg, Italija d) Med šolskim letom je zapustil zavod: Radi Bogo, Žabja vas, Novo mesto VIII. razred a) Izdelali so: Drašler Slava, Novo mesto Pavlič (Paulič) Elza, Graz, Avstrija Falkner Vladimir, Novo mesto Polajnar Vincencij, Šmihel pri žužem- Kavčič Rajko, Vodice, Kamnik berku Koštial Elza, Gorica, Italija Premru Karel, Celovec, Avstrija Kulovec Stanislav, Vavta vas, Novo Rozman Ivan, Biška vas, Novo mesto mesto Strašek Jožica, Novo mesto Logar (Loger) Edita, Dunaj, Avstrija Trene (Trenz) Janez, Trška gora pri Misjak Marija, Novo mesto Krškem Mohar Ivan, Potov rh, Novo mesto Žbogar Bruna, Pevma pri Gorici, Ita- Muser Marija, Novo mesto lija Novak Henrik, Mačji hrib, Novo mesto b) Popravni izpit so imeli: Berkopec Anton, Vinica v Beli Krajini, Črnomelj: iz nemščine Jereb Rudolf, Novo mesto: iz matematike Peče Jožef, Smolenja vas, Novo mesto: iz francoščine Podberšček Mihael, Deskle pri Gorici, Italija: iz matematike Podbevšek Metod, Novo mesto: iz matematike Škrabi Danilo, Novo mesto: iz francoščine Smerdu Marija, Senožeče, Italija: i/. matematike Šetina Alojzij, Gotna vas, Novo inesto: iz francoščine Švajger (Schweiger) Viktor, Črnomelj: iz matematike Vrankovič Ivan, Ljubljana: i/. matematike Zorko Vinko, Družinska vas, Novo mesto: i/. francoščine c) Niso izdelali: Dodič Ana, Novo mesto Pucelj Stanislav, Velike Lašče Falkner Stanislav, Novo mesto Vodnik Irena, Novo mesto Perko Božidara, Novo mesto d) Med šolskim letom je izstopila: Globevnik Marija, Novo mesto * Popravni izpiti so sc vršili v času od I. do 3. junija. Izpit so naredili: Berkopec Anton, Peče Jožef, Podberšček Mihael, Podbevšek Metod, Škrabi Danilo, Smerdu Marijti, Šetina Alojzij, Švajger Viktor, Vrankovič Ivan, Zorko Vinko. Izpita ni naredil: Jereb Rudolf. Izpiti A / Sprejemni izpiti 1. v juniju 1932 Na osnovi odloku ministrstva prosvete S. N. br. 16.848 z dne 2. junija 1932. so se vršili sprejemni izpiti za šolsko leto 1932/33. v času od 23. do 28. junija. K izpitom se je prijavilo 71 dečkov in 28 deklic. Izpit je naredilo 64 dečkov in 27 deklic, odklonjenih pa je bilo za leto dni 7 dečkov in 1 deklica. 2. v avgustu 1932 Ministrstvo prosvete je odobrilo z odlokom S. N. br. 22.741 z dne 20. julija 1932., da se smejo izjemoma za šolsko leto 1932/33. sprejemni izpiti vršiti tudi v času od 24. avgusta do 1. septembra 1932. K izpitu se je prijavilo 5 dečkov, ki so ga vsi naredili. B / Popravni izpiti v avgustu 1932 I. a razred Izpit so naredili: Bavcon Karel, Bardorfer Valburga, Kambič Marija, Mehle Stanislav, Osterman Ciril, Uderman Aleksander. K. izpitu nista prišla: Gaber Franc, Komel j Jožica. I. b razred Izpit is o naredili: Guštin Jožef, Hočevar Albert, Loger Miroslav, Rauberger Maksimilijan, Stepišnik Roman, Šobar Ivan, Vizjak Ciril. K izpitu ni prišel: Zupančič Anton. II. a razred Izpit so naredili: Jug Valerija, Kalčič Vlasta, Kobal Anton, Osim Eleonora, Rupenu Zora, Skebe Ana, Torkar Nada, Vodnik Aleksandra. Izpita ni naredil: Strmec Alojzij. K izpitu nista prišli: Fatzelt Emilija, Skrabar Hedvika. II. I» razred Izpit so naredili: Bizjak Miroslav, Borštnik Anton, Cukjati Rudolf, Kulovec Ciril, Malenšek Alojzij, Mrak Frančišek, Povše Josip, Slapšak Vinko, Škrabi Leon, Vintar Milan, Žener Miroslav. Izpita ni naredil: Žonta Janez. III. rjizred Izpit s o naredili: Andoljšek Gregor, Beguš Friderik, Boršt-nar Robert, Habjan Josip, Hribar Miroslav, Mikljič Jožef, Poljak Frančiška, Premru Henrik, Švara Dušan, Verbič Pavla, Weiss Franc. Izpita ni naredil: Skebe Ciril. K izpitu ni prišel: Šinkovec Ludvik. V.razred Izpit so naredili: Ahlfeld Ingeborg, Grgič Hermina, Haider Frančiška, Jerovšek Leopold, Kukman Jožef, Kunsti Ana, Malič Jožef, Mervič Branko, Poljanšek Vida, Povše Leopold, Uderman Dušan, Zrimšek Anton. K izpitu ni prišel: Škraber Leopold. VI. razred Izpit so naredili: Dodič Milan, Hrovat Dragotin, Kastelic Marijana, Maselj Milan, Mežnaršič Silvester, Not Antonija, Otavnik Leon, Peterlin Josip. Izpita ni naredil: Faleskini Rudolf. VII. razred Izpit so naredili: Dodič Ana, Jereb Rudolf, Medvešek Adolf, Pucelj Stanislav, Šetina Alojzij, Vodnik Irena. K izpitu ni prišla: Merhar Bogomila. C / Razredni izpili privatnih učencev Razredni izpiti za IV. in Vlil. razred so se vršili od l.do 3. junija, za ostale razrede pa od 8. do 26. junija. K izpitom se je prijavilo 10 privatnih učencev in -t privatne učenke. O izidu izpitov bo objavljeno poročilo v šolskem izvestju drugo leto. D / Nižji tečajni izpit 1. v avgustu 1932 Popravni nižji tečajni izpit se je vršil 29. avgusta v dveh oddelkih. Izpitu za IV. a razred je predsedoval profesor Krajec Janko, izpitu za IV. h razred pa profesor Kojšek Franc. K popravnemu nižjemu tečajnemu izpitu «o se prijavili vsi učenci in učenke, ki so bili v junijskem roku za tri mesece odklonjeni. IV. a razred Izpit so naredili: Gerbec Danica, Habjan Frančiška, Ivalan Drago, Košir Ljudmila, Kralj Franc, Podbevšek Julijana, Podbevšek Marija, Sumperer Hildegarda, Škerlj Ana. IV. b razred Izpit so naredili: Fabjan Ciril, Hebar Jožef, Kovačič Albin (priv.), Malenšek Martin, Mesesnel Julij. Serpan Ivan, Torkar Miroslav. 2. v juniju 1933 Izpit se je vršil poti predsedstvom direktorja zavoda od 12. do 19. junija. Izpit je delalo 17 učencev in 8 učenk prvič, 5 učenci drugič in 1 učenec tretjič. Pismeni izpit iz slovenščine se je vršil 12. junija. Dana je bila naloga: «Lepote in koristi gozda». Poročilo o izidu izpitov bo objavljeno v šolskem izvestju drugo leto. E / Višji tečajni izpit 1. v avgustu 1932 Od 29. do 31. avgusta se je vršil popravni višji tečajni izpit pod predsedstvom direktor ja zavoda. Člani izpitne komisije so bili isti kakor v junijskem roku. Torej je bil izpitni odbor sestavljen tako-le. Predsednik: direktor Vagaja Ludvik; podpredsednik: profesor Koštial Ivan za srbski-hrvatski-slovenski jezik. Člani: profesor Krajec Janko za nemščino, profesor Kranjec Rudolf za francoščino, profesor dr. Tiller Viktor za narodno zgodovino ter za občo zgodovino in zemljepis, profesor Rupnik Boris za matematiko. K izpitu se je prijavilo vseh 5 kandidatov in 1 kandidatinja, ki so bili v junijskem roku za tri mesece odklonjeni. Izmed predloženih nalog za pismeni izpit je določil izpitni odbor te-le: a) iz francoščine: Buffon. Histoire naturelle: Le Chameau in sicer od besed: «Les Arabes regardent le chameau ...» do besed: «... le desespoir et la mort.» Prevod. b) i z m a t e m a t i k e: 1. 32 x' — 396 x3 -j- 1169 x2 — 596 x + 32 == 0. — 2. Trikotnik s stranico b = 24dm in kotoma « = 40“ 28', y — 72" 16' se zavrti okoli stranice b; koliko je površje in kolika je prostornina vrtenine. — 5. Kako se glasita enačbi tangent, ki ju načrtaš iz točke P (5, 6) na hiperbolo 16 x2— 25 y‘J = 400. Na podlagi pismenih in ustnih izpitov je izpitni odbor odločil: a) da so zreli in sposobni za fakultetske študije: 1. Misjak Karel, sin Franca, pismonoše; rojen 1. aprila 1912. v Novem mestu. 2. Penca Viktorija, hči Antona, jetniškega paznika; rojena 20. februarja 1915. v Novem mestu. 5. Pervanje Anton, sin + Antona, železniškega mizarja; rojen 14. februarja 1912. v Gorenji vasi pri Kanalu, Venezia Ciiulia, Italija. 4. Picek Jurij, sin Jurija, trgovca; rojen 15. maja 1912. v Novem mestu. 5. Pucelj Emil, sin t Franca, postajnega načelnika; rojen 27. avgusta 1912. v I .jubljani. b) da se zavrne za leto dni in da ne more več kot redni učenec delati višjega tečajnega izpita: Mikec Mihael. 2. v juniju 19 Izpitnemu odboru je predsedoval ministrski odposlanec dr. Majnaric Nikola, profesor univerze v Zagrebu; podpredsednik je bil direktor Vagaja Ludvik; nadaljnji člani izpitne komisije so bili: za srbohrva- ščino in slovenščino suplent dr. Turk Alojz, za francoščino profesor Kranjec Rudolf, za nemščino profesor Krajec Janko, za narodno in občo zgodovino suplent Jarc Janko, za zemljepis kraljevine Jugoslavije profesor liojšek Franjo, za matematiko suplent Štancer Franc. Izpitni odbor je pripustil, da polaga višji tečajni izpit prvič 19 kandidatov in 9 kandidatinj. Pred izpitom pa je zaradi bolezni odstopil 1 kandidat. Nadalje je pripustil 2 kandidata, da polagata izpit drugič, in 1 kandidata, da polaga izpit tretjič. Vsi kandidati so bili redni učenci zavoda. Pismeni višji tečajni izpit ;se je vršil od 12. do 14. junija, ustni izpit pa od 16. do 21. junija. Izmed predloženih nalog za pismeni izpit je določil izpitni odbor te-le: a) iz slovenščine: «Ali so dani vsi pogoji za razvoj industrije v Jugoslaviji.» b) iz francoščine: Victor Cousin, Sur le but de 1'art: «Le veritable artiste ... le genie meme de 1’art.» c) iz nemščine: Theodor Mommisen, Julius Caesar: «Wenn in einer so harmonisch organisierten Natur ... Schleier gehoben, der dem Menschen die Unzulänglichkeit seines Wirkens verdeckt.» d) i z matematike: 1. Reši naj se sistem enačb x5 + y5 = 4149 in x -f- y — 9. 2. V dano kroglo naj se vpiše val j čim večjega obsega. — 3. Načrtaj iz točke Mt (3. 0) tangento na prvi kvadrant hiperbole x2 — y2 = 25 ter poišči dotikališču dotikalne količine. Poročilo o izidu izpitov bo objavljeno v šolskem izvestju drugo leto. Statistika učencev / Klasifikacija po popravnih in razrednih izpitih ob koncu šolskega leta 1931/32. CD 00 (M 03 05 CO CD 00 (M 00 CD 00 CO co co 00 (N CD CD 00 CO CO 00 03 05 CD 05 GO O CO CO 03 OJ o 00 CD 03 CO CD CO CD CO CD 03 CO 00 T3 T3 Statistika učencev v šolskem letu 1932/33. 05 O (M eo GO CO 05 lO CO CO CO CD 00 00 «o CM (M (M co co CO co co o CD 00 05 00 00 CM CM CO co co o CM co co 00 00 00 o o o -O o (M (M CM 00 00 00 CD CM CO co CM CO CM CO CM CO co >o m bc T3 -O T3 T3 o o o CO I>- co CM CO 00 CM CM 00 co CM CM 00 co 00 CD CM CM CO co CO co co co 05 co co CO 00 00 co o o o o o o 00 GO 00 00 co CD CD co CO co co co CM »O CO CO CO >o 'O 'V *-> o 05 00 CM T-i i-i 05 CM CO COi-tt^I>COCOC5CO CO T* CD iH CO 03 O ^ 03 CO CO iß T—( CO fH T—( lO rj<-f CON^N CO CD (M T-t O tJ< iO C^ CO CD 03 03 00 CO o XOiOCO-H^OlCOO ocor^c^cD[>coaOHO*ß 03 CO — 03 1-t ■<* 00 CO CO 03 CO co 00 03 03 03 CO OJ co co co co co 03 co co co co co 00 o co 00 co CD 03 »O 1-4 ~o a c5 cd -g-Ässas'0' M a s*.ij o '3 5 a 2 »O G »r* -*—* . . fr\ "S S:§ o 8. g* s S N ’m-o ftSft >o 73 Iß O 03 O 00 CO 03 CO co CO 03 00 co 00 03 CO co co CO 03 05 co co co co co co 00 o o co o o o 00 03 CD CO CD CO CO CD CO CO CO -O TJ »o E bo bfl CD >C/3 >C/2 >Cfl o CO CO 00 CO CO CO CO o CO CO 00 CO CD (M 00 CM CO CO CO O 00 CO 00 co o CO o o CO GM XI CO 05 co Ol >o X2 00 XI. Šolsko naznanilo Vpis v I. razred Sprejemni izpiti za vpis v ]. razred se bodo vršili letos 26. in 27. junija. Po sedaj veljavnih predpisih se vlagajo prošnje za dovolitev sprejemnega izpita v času od 20. do 23. junija. Prošnji je treba priložiti izpričevalo (šolski izkaz), iz katerega je razvidno, da je učenec dovršil IV. razred osnovne šole brez vsake slabe ocene in da ima iz vedenja najmanj red dobro, dalje rojstni list kot dokaz, da je učenec v tekočem koledarskem letu dovršil ali da dovršuje 10. do 15. leto starosti. Torej so pripuščeni letos k sprejemnemu izpitu učenci, rojeni v letih 1920., 1921., 1922. in 1923. Prošnje morajo biti kolkovane s kolkom Din 5'— in pisane, kakor vsaka druga prošnja sploh, na celi poli. Sprejemni izpit se dela iz slovenščine pismeno in ustno, iz računstva pa samo ustno. Pri pismenem izpitu iz slovenščine mora pokazati učenec, da ume gladko in pravilno pisati po diktatu, ki se piše v dravski banovini samo z latinico. Diktat traja največ 15 minut. Pri ustnem izpitu iz slovenščine se zahteva, da učenec lepo, gladko in razumljivo čita, da zna prečitano berilo lepo s svojimi besedami ponoviti, da pozna besedne vrste in da zanesljivo najde v prostem stavku osebek in povedek. Razen tega mora znati na pamet poljubno pesem, zlasti narodno. Iz računstva mora znati pisati cela števila do 1.000.000, štiri osnovne račune s celimi števili v zvezi z uporabnimi nalogami, metrske im denarne mere ter štiri osnovne račune z mnogoimenskimi števili. Učencem, ki bodo v prihodnjem šolskem letu ponavljali I. razred, ni treba delati sprejemnega izpita. Učenci I. razreda pa, ki so bili odpuščeni ali ki so med šolskim letom iz kateregakoli vzroka zapustili zavod, morajo ponovno delati sprejemni izpit za vpis v 1. razred. Popravni izpiti Popravni izpiti se bodo vršili od 24. do 1. septembra. Točen razpored bo objavljen o pravem času na oglasni deski. Prošnje za dovolitev popravnega izpita je nasloviti na ravnateljstvo, kjer jih je treba vložiti najkasneje do 10. julija. Spisane morajo biti lastnoročno in na celi poli. Prošnjam za popravni izpit je treba priložiti letno izpričevalo. Biti morajo predpisno kolkovane s kolkom za Din 5'— in za vsak predmet, iz katerega se bo opravljal izpit, še s kolkom za Din 10’—. Vpisovanje ol> pričetku šolskega leta Vpisovanje učencev bo trajalo od 1. do 5. septembra in sicer 1. septembra ob 8. uri za I. razred, 2. septembra ob 8. uri za 11. razred in ob 10. uri za 111. razred, 4. septembra ob 8. uri za IV. razred in ob 10. uri za V. razred, 5. septembra ob 8. uri za VI. razred, ob 10. uri za VII. razred in ob 11. uri za Vlil. razred. Vsak naj prinese k vpisu izpričevalo iz prejšnjega leta in rojstni list, ako pride s tujega zavoda. Nadalje mora predložiti s Din 50'— kolko-vano prijavo in plačati Din 20'— v fond za zdravstveno zaščito učencev. Teh taks ni oproščen noben učenec. Učenci, ki so prekoračili dopustno starostno mejo, morajo predložiti odlok o spregledu starosti. Pri vpisu je treba plačati tudi šolnino. Učenci se morajo točno ob določeni uri zbrati v določenih učilnicah, kjer bodo pregledane njih listine in se bo nato izvršil vpis. Vpisovanje učencev s tujih zavodov se bo vršilo 3. septembra od 10. do 12. ure v pisarni ravnateljstva. Kdor ne bo imel vseh predpisanih listin v redu, se ne bo mogel vpisati. Na dan vpisa v V. razred učenec ne sme biti starejši od 17, in v VII. razred ne starejši od 19 let. Učenci, pri katerih razlika ne znaša več kakor 2 leti, naj vložijo prošnje za spregled starosti, naslovljene na ministrstvo prosvete že do 10. julija pri ravnateljstvu. Prošnji je treba priložiti rojstni list in zadnje izpričevalo. Učencem se priporoča, da si čimprej preskrbe davčna potrdila o višini neposrednega davka. Šolnina Šolnina se plačuje po višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) dotičnega učenca, oziroma neposrednega davka roditeljev in učenca skupaj, če ima tudi učenec svojo iinovino. Neposredni davek se plačuje v naši državi v teh oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgradarina); 3. od dohodka podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pridobnina); 4. od rent (rentnina); 5. od dobička podjetij, ki so obvezana, polagati javne račune (družbeni davek); 6. od dohodka nesamostojnega dela in poklica (uslužbenski davek). Šolnina se odmeri na podlagi potrdil o velikosti neposrednega davka. Potrdilo si morajo učenci, oziroma starši pravočasno preskrbeti od pristojnih davčnih uprav, oziroma državni in samoupravni uslužbenci od urada, kjer prejemajo plačo. Privatni uslužbenci si morajo preskrbeti potrdila o višini uslužbenskega davka pri onih blagajnah, oziroma podjetjih, kjer prejemajo plačo. Če je državnim, samoupravnim in privatnim uslužbencem poleg uslužbenskega davka predpisan tudi še davek v kakšni drugi obliki (rentnina, zemljarina, zgradarina in drugo), morajo učenci predložiti temu ustrezajoče potrdilo davčne uprave. Ako pa razen uslužbenskega davka ne plačajo nobenega drugega neposrednega davka, morajo napisati v Prijavi (ki je predpisana za vpis) v rubriki Pripombe na lastno odgovornost izjavo, da ne plačajo razen uslužbenskega davka nobenega drugega neposrednega davka. Za višino davka na rente, ki ni predpisan od davčne uprave, se mora predložiti potrdilo one blagajne, ki ta davek plačuje. Zadostuje pa tudi pismena izjava o velikosti plačane rentnine, ki jo napiše davčni ob-vezanec sam na lastno odgovornost. Tudi ta izjava se naj napiše v Prijavi. Prošnje na oblasti za izdajo potrdil o velikosti neposrednega davka morajo biti kolkovane s Din 5'—, potrdila pa z Din 20'—. Teh taks pa ne plačajo učenci, katerih starši so po čl. 5., točki 6., zakona o taksah zaradi siromašnosti oproščeni plačevanja taks. Na istem potrdilu so lahko navedeni vsi davki očeta, matere in otrok skupaj; davčna uprava tudi lahko navede na istem potrdilu višino uslužbenskega davka, ako ji je znan. Tudi za taka skupna potrdila se plača samo enkratna taksa. Ako se plačuje davek v inozemstvu, si je treba pravočasno preskrbeti temu ustrezajoče potrdilo iz inozemstva. Učenci, pri katerih znaša ves neposredni davek Din 300'— ali manj, so oproščeni šolnine. Pri učencih, katerih roditelji imajo več o^rok v šolah, je treba plačati popolno šolnino samo za onega otroka, ki je v najvišjem razredu, oziroma v najvišji šoli. Ostali plačajo samo polovico šolnine. Ako več otrok obiskuje isti zavod, predloži samo tisti učenec, ki je v najvišjem razredu, davčna potrdila, oziroma izjave, ostali pa navedejo v Prijavi v rubriki Pripombe njegovo ime in razred. Ako pa po razredu, odnosno šoli najstarejši otrok ne obiskuje istega zavoda, mora mlajši otrok predložiti pri vpisu overovljen prepis davčnih potrdil in pobotnice o plačani šolnini. Prepise lahko overovi pri vpisu brezplačno tudi ravnateljstvo zavoda. Ako se pa najstarejši otrok še ni vpisal in zaradi tega še nima pobotnice o plačani šolnini, morajo starši v Prijavi med Pripombami pismeno navesti, v katero šolo se bo po razredu ali šoli najstarejši otrok vpisal in da bo plačal tam popolno šolnino. Po izvršenem vpisu je treba takoj predložiti overovljen prepis pobotnice o plačani šolnini. Za neresnične izjave so učenci, oziroma njih roditelji odgovorni po zakonu o taksah. Šolnina se plačuje, 3 znaša letni davek Din za I. do IV. razred za V. in VI. razred za VII. in VIII. razred preko 300’— do 500 — 100 — 125 — 150'— 500 — 99 750'— 125 — 150 — 200'— » 750'— 99 1000'— 150 — 200 — 250'— 1000 — 99 1500 — 200 — 250'— 300'— 1500 — 99 2500 — 250'— 300 — 350 — 2500 — 4000'— 300'— 350'— 400'— 4000 — 99 6000'— 350'— 400 — 450'— 6000'— 99 9000 — 400'— 450 — 500'— 9000'— 12.000 — 450 — 500 — 550'— 12.000’— 99 15.000 — 500 — 550 — 600'— 15.000'— od vsakih 1.000 Din še po 20'— 30'— 50'— Vedenje med počitnicami Učenci se opozarjajo na čl. 39. disciplinskih pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, ki so bila storjena o praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor bi bila storjena v šolskem času. V N o v e 111 mest u, dne 24. junija 1933. Ravnateljstvo Vsebina st I. Učiteljski zbor............................................................ II. šolski letopis............................................................ III. A / Učni načrt............................................................ B / Učne knjige............................................................ IV. A / Naloge iz narodnega jezika............................................. B / Govorne vaje........................................................... C / Ekskurzije ............................................................ V. Sokol kraljevine Jugoslavije.............................................. Društvo Šola in (lom....................................................... Dijaško podporno društvo................................................... Dijaška društva............................................................ VI. Knjižnice in zbirke učil.................................................. Vil. Zdravstveno stanje učencev................................................ Vlil. Redovanje učencev.......................................................... IX. Izpiti .................................................................... X. Statistika učencev......................................................... XI. Šolsko naznanilo........................................................... DELNIŠKA TISKARNA, 0. I). V LJUBLJANI PREDSTAVNIK MIROSLAV AMIiROŽlC «t ■ v,^rc "v? '.Änn»te« ^<®N? m?IftH *mmm Mxmt'vxx.w ■’) -V \ 1 ' '■ ". ■% ■ •;■ ,;. ' ,'■■-■■ ..v ^ - . M lte|l #>; ^ . -U-‘ ' ' - '„.M/, L ' \ ' -p> ,.\i <1 < • • ••» J . Ž-\- V . .•A ',u . »'•V,' -5 . '-m • . : &* ! ^ mMm, •' •< . ’ ' '.V ‘Ml’. J\ \l ., /vM \ *‘ ' f'- *