, Pavšalni Iranke v drtavl SHS. Mr Posamazna Slav. 1 K. 47. štev. - V Llubliani, v pondeliek 28. februarja 1921. Leto V. Izhaja razen nedelj in prašnikov vsak dan ob 10. url dopoldne. emmm f Uredništvo je v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6 I.. Učiteljska tiskarna. Dopise trankirati in podpisati, sicer se jih ne pri obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 m/n po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo jugoslov. socijalno-demokratične stranke, Telefonska it. 312. is ar o ;• n i n n : P*> pošti sl* t dostavljanjem na dom za celo ,elo k 240, za po' eta k 120, za retrI 'eio K 60, za mesec K 20. Za Nemčiio celo le;o k 312, za oslalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za t i * 1 so pošlmue tnos!*. Upravuištvu ,e i L utiliau Frančiškansko ulica at.6 i., Učileliska tisKama. ■*« Mednarodna sociialistična konferenca na Dunaju. Svečano razpoloženje je vladalo v veliki dvorani »Delavskega doma« Referati na konferenci. V sredo 23 .t. m. je prvi poročal , . . T ,----7—*i I v c.o .i. in. je prvi purucai v 10. dunajskem okraju, ko je otvonl ■ \Vallhead o poglavju: Imperijalizem 22. t. m. ob 3. popoldne zastopnik francoskega delavstva Longuet, vnuk Kaila Marksa, veliko socijali-stičnokonferenco, ki si je stavila za nalogo, da napravi prve korake do ujedinjenja vseh danes tako žalostno razcepljenih in raztrganih delavskih organizacij. Tega svojega cilja ne namerava konferenca doseči z geslom: Deli in cepi,in potem vladaj nad delavstvom, ampak ujedinjenje |n združitev naj se izvrši s parolo: Združujte se, da boste zmagali! - Udeiežniki konference. Kot udeiežniki konference so prijavljeni : I z J tt g o s I a v i j e: Za soci-jalno-demokratično stranko v Sloveniji: ss. Etbin Kristan, dr. Milan Korun in Zvonimir Bernot. Za socijalno-demokratsko stranko iz Hrvatske: Vladimir Bornemissa. Za socijalistično stranko v Srbiji: Dagiša Lapčevič, dr. Živko Topa-lovič, Milica Topalovič, Dragiša Gjurič in Jovo Jakšič. Med jugoslovanskimi delegati so vzbujali posebno pozornost stari proletarski prvoboritelji: Etbin Kristan, Dagiša Lapčevič In dr. Topalovič. _ I z N e m č i j e: Za neodvisno socijal-demokrttsko stranko: Cri-spien, Dittman, dr. Hilferding, Le-debour, r* Lipinski, Sender, Lose Anes irf. Alojzija Zietz. Iz Anglije: Za neodvisno delavsko stranko (Independent La-bourParty): Walihead, Buxton, Hudson, Shinwell in Riley. Hudson, vodja predilniških delavcev, je bil zaradi svoje protimilita-ristične agitacije za časa vojne tri leta zaprt, Skinweil je vodja angleških mornarjev, Charles Biutton Pa je znan kot pisatelj in kot izboren poznavalec Balkana. Iz Francije: Za socialistično stranko: Longuet, Mistral, Re-naudel in Faure. Iz Avstrije: dr. Adler, dr. Bauer. Domes, dr. Ellenbogen, Ha-nusch, Mueber, Seitz, Skaret, Ade-ia Popp in Rezi Schlesinger. Iz R u s i ] e: Za socu - demokratsko stranko (menjševiki): Martov, Dalin, Abramovič. Za stranko socijalnihrevolucijonar-jev: Ludberg in Schreider. Iz Švice: Za socijal-demo-skratsko stranko: . Grimm, Nobs, dr. Schmidt in Vogel. Iz Cehoslovaške: Za nemško socijai-demokratsko stranko: Cermak, Ooldschmidt. Hille-brand, Kdgler, Sch&fer in Heidrich. Iz Rum unije: dr. Roman, Serban, dr. Pistiner in Grigoro-vici. Med igosti se nahajajo: osivel Karl Kautsky, Holandca Troelstra in Firaraen in poslanik ruske sovjetske republike na Dunaju Bronski-Wargawski. Otvoritev konference. Konferenco je otvoril dr. Friderik Adler z navdušenim pozdavnim nagovorom, v katerem je z izbranimi besedami omenjal častno vlogo srbskih socijalističnih voditeljev Lapče-viča in Topaloviča, ki tudi med vojno nista odnehala od internacijonal-principa niti za las. Govoru dr. Adlerja so sledili pozdravni govori zastopnikov iz vseh dežel. V imenu Jugoslovanov se je zahvalil za prisrčen sprejem in pozdrav dr. Topalovič, ki je obenem predlagaj, da se spremeni predsedstvo pripravljalnega odbora (dr. Adler, Longuet, Grtm, Wallhead in Ledebour) y stalno predsedstvo konference, kar Je bilo enoglasno sprejeto. hi socijaina revolucija. Kratko in je drnato, toda v mojstrskih potezah je govornik očrtal razvoj angleškega kapitalizma in ž njim nerazdvojno združenega imperijalizma. Popolnoma upravičeno je rekel, da, če že angleški kapitalizem ne more odvrniti od delavcev gladu in bede, potem sploh noben iinperijaiizem tega ne more doseči. S trpko ironijo je govornik nagiašal, da je on ministrskemu predsedniku Lloydu Georgeju samo enkrat verjel: ko je ta reket, »da si Anglija ne namerava z vojsko prisvojiti ne ene pedi zemlje.« Ene pedi zemlje si angleški kapitalizem res ni prisvojil, pač pa 4 milijone kvadratnih kilometrov! Kaj pa naj počne z eno pedjo? Govor angleškega delavskega voditelja je napravil na vse navzoče silen vtis. Kakor ihtro nam bo dopuščal prostori ga bomo priobčili vsaj v obširnem izvlečku, če ne v celoti. Nato je poročal dr. Adler o poglavju: »Metode in organizacije razrednega boja.« Govornik je orisal v krepkih potezah današnji položaj delavskih organizacij in njihove cilje predvsem v Evropi. Delavstvo mora računati z dejanjskimi razmerami in ne z željami, ki vodijo delavske organizacije le y propast. Dunajska konferenca ima namen, da delavske organizacije združi in razloček med drugo in tretjo internacijonalo je zelo lahko razumljiv: prvi hočejo re-forrnizem, drugi pa komunizem. Delavska Zajednica pa si je postavila kot cilj vzpostavitev prave In resnične internacijonaie. Ta cilj je še daleč pred nami, ampak delavstvo mora priti do njega, če noče korakati od poraza do poraza. Velikanska večerna zborovanja. Za sredo zvečer je sklicala dunajska socijalno-demokratska stranka 6 velikih zborovanj, ki so bila sijajno obiskana. Na yseh shodih so nastopali kot govorniki delegati tujih držav, med temi s. dr. Živko Topalovič v drugem, s. Etbin Kristan na v 12. in 16. dunajskem okraju. Govor s. dr. Topaloviča: »Delavstvo ne pozna nobene razlike med zmagovalci in premaganci: delavstvo vsega sveta je vojsko Izgubilo! V zmagovalnih deželah je prišel p: oletarijat ob svoje politične pravice: vsled majhnih plač pa, za katere morajo delati v premaganih deželah, delajo konkurenco svojim dru-gom v zmagovalnih deželah in povzročajo tam brezdelnost. Vojska je povsod poostrila razredna nasprotja : ta resnica in pa spoznanje, da mora delavstvo voditi svoj boj interna-cijonalno, je glavni znak nove dobe, v katero smo že stopili, namreč dobe socijalne revolucije. Cisto izključeno je, da bi mogli voditi boj s kapitalizmom na nacijonalni podlagi. Solidarnost kapitalistov je silno velika; če bi vzpostavili v kaki evropski državi socijalističen režim, bi takoj vstala proti njemu oborožena internacijo-nala, da ga strmoglavi. Za srednjeevropski proletarijat ga ni druzega pota kakor Jnternacijonalni boj. Mi se držimo priprostih Marksovih besed: Proletarci vseh dežel, združite se! Na konferenco smo prišli, da ta cilj dosežemo.« Govor s. Etbina Kristana. S. Etbin Kristan Dunajčanom ni neznan in ko je nastopil med svojimi starimi znanci, ga je pozdravil buren aplavz. On je izvajal med drugim: .j »Svetovna vojna z vsemi svojimi strahotami je stvar proletarijata po- j spešila v toliko, ker je vzdramila mi- lijone ljudi. Delavstvo je izpostavljeno toliko večjim nevarnostim, kolikor bolj se bliža svojemu cilju. Zato je sedaj razedinjeno in razcepljeno. Toda sedanjega družabnega reda ne moremo odpraviti s kakšnim posameznim pučem ali pa utrditi novega. To more izvesti le celokupni delovni razred. Naša najvažnejša naloga Je, da pridemo do sloge med delavstvom. Naučiti se moramo, da prenašamo tudi take misli, ki niso naše. Mi moramo zbrati armado mislečih ljudi, ki bodo v stanu izbojevati zmago. (Dalje prih.) * LDU Dunaj, Na današnji seja mednarodne socijalisti5ne konference je poročal Grimm (Sviica) o izpremembah, ki jih Je predvidela komisija v metodah za razredni boj, ki jih določa Statut mednarodne delavske skupnosti socijalističnih stnank. Grimm je predlagal, naj se statut sprejme z izpremeinbami komisije. Pri glasovanje je bilo 9 tez, ki jih je predložita komisija, soglasno sprejetih, Ruski, sooiiadističiii revolucionarji, niso hoteli glasovati. Enako je bal tudi sprejet statut In pravilnik iz-vrševaflneza komiteja. Resolucija, ki jo je predložila komisija po razpravi o programi): »Imperializem in sooijalr.a revolucija«, pazavlje vse socija-tistične stranke, ki so zastopane na kongresu, naj -osredotočijo vse svoje moči v to svtnho, da se zatre meščansko protirevolucionarno gibanje. Boj za to, da proteita-nijat Obdrži svoje pravice in svobodo, ki si jo je tako pridobil, se mora nadaljevati s pomočjo vsega revolucionarnega pno-letarijata, da se doseže politična premoč. Konferenca ipozivlje /vse ^oaijailisttične stranke, da te bojujejo zoper kontra-re-/valuci.j Mirne i intervencije kapital is ti čir Lih velesil v sovjetski Rusiji, da se vspostavi mir z Rusijo in Izjavlja, da pomen imadtar-ka kontne-revdlucija neposredno ogrožanje vsega srednle-evropskega »naletavata. Konferenca obvezuje vse socialiste, naj se bojujejo prati podpiranju Madžarske pm-tiravalucije po etuentniih velesilah in obvezuje socijtlistične stranke 'vseh držav, naj z vsemi močmi podpirajo boj madžarskega proletariata, kf ga ta bojuje za svobodo. Socfjaitetične stranke vseh držav morajo delati proti temu, da bi Madžarska napadla koga izmed svojih sosedov z oboroženo močno. Nadaljnja dolžnost rovolucl-tonainnega proletarijata je, da v svoji lastni državi zatre kotutro-revoiucijo. Druga resolucija omenja nemško organizacijo »Ongesch«, kj se je raztegnila že tudi na Avstrijo in hoče podati madžarskim belim gardistom roko. ‘ Konferenca protestira proti zatiranju razredne zavesti poietarijata v kapitalističnih državah, posebno na Madžarskem, ▼ Jugoslaviji, Romuniji, Španiji in Poljski in pošilja vsem tovarišem, ki zdihujejo v Ječah buržuazlje bratski pozdrav in naroča komisiji, ki se Jo sestavila na konferenci, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da se tovarišem, ki jih Je kapitalistični razred vgel v Ječo, zagotovi solidarno podpiranje celokupnega mednarodnega proletarijata. V popoldanski seji io referiral Mistral (Francija) v imenu komisije, ki je bila se- | stavljena na konferenci o revotuoijairnem boju proti kontra-revoluoijonarnemu gibanju. Resolucija, ki j0 ie predložila komisija, je v bistvu takale: »Komisija je proučovaila sklepe pariških in londonskih državnih konferenc. V ze»a je na znaje tozadevna obvestila in resolucije nemške neodvisne stranke, angleške neodvisne delavske stranke in fran-oosfke socijajistične stranke, kakor tud! mednarodne »veze delavskih strokovnih organizacij. Konferenca je tudi spirejt-i* predlog francoske socijalistično stranke Bled sklicanja konference, na katera se bo skupno razpravljalo o sklepih londonskih In pariških konferenc.« Resolucija zahteva nadalje intarnacianaiizaoijo vojn* dofgov, zahteva ih prispevajo tudi države, ki po vojni nliso toliko trpele k reparacijam:, opozarja na nevarnost nove krvave vojne, ki hi gotovo nastopila vsled iprevejiklh in neizpolmjivih zahtev ententnega kapitalizma, kakor tudi vsled alorrabe proletarijata po komtra-revolucijonarni buržuaziji. Nadalje zahteva resolucija razorožitev neruskih militarističnih organizacij (Orgesch) Itd, čemer pa mana brezpogojno slediti splošna razorožitev v vseh državah. Končno pozivlje konferenca vse socijaiiisučne stranke, naj prirejajo zborovanja in manifestacije proti militarizmu lih proti povrnitvi novega krvavega pokla an za to, da se okrepi mirovno hotenje delaivstva ter da se zahteva splošno revizijo mirovnih pogodb, pravo samoodločbe narodov an rešitev gospodarskih problemov po načelih mednarodne slidarnosti. Prva izmed teh manifestacij se bo vršila 13. marca, na-dalnja pa bo dae 1. mala, ki bo manifestacija v se Ja mednarodnega proletarijata. Posvetovanja mednarodne socijalistične konference bodo jutri dokončana. Lundonska konferenca. LDU London, 2Š. Danes popoldne / se je konferenci predstavila turška delegacija'in naznanila turški odogovor na vprašanja v prejšnjih razpravah. Turški delegat je izjavil, da se pre&logi zaveznikov strinjajo z zahtevami države. Na to je pre-čital pismo, v katerem stoji, da se ustavijo sovražnosti za primer, da bodo predložene zahteve sprejete. Nato je izjavil, da je turška vlada pripravljena, vojno tudi nadaljevati, če bi bilo treba. Nato pa je pristavil, da se bo vsekakor podvrgel odločitvi preiskovalnega odseka. Ko je turška delegacija odšla, so bili poklicani grški odposlanci. Ti so izjavili, da bi bilo zelo neprijetno ustaviti vojni pohod, ki se je tako zmagovito pričel. V londonskih krogih upajo, da se bodo Grki končno vendarle podvrgli pravoreku komisije. Med evropskimi državniki opažamo v zadnjem času neko čudno razburjenost. Konferenca sledi konferenci, a na nobeni ni mogoče priti do kakšnega definitivnega zaključka. Nihče ne zaupa več prav svojim vojnim tovarišem od včeraj. Slava zmage nad Nemci 1. 1918., katero je izvojevala antanta samo s pomočjo Amerike, bledi od dne do dne bolj. Mirovne pogodbe, katere so antantni državniki diktirali premagancem, najprej Nemcem v Ver-saiiies-u, potem Avstrijcem v St. Germainu, nato Bolgarom v Neuil-iy-ju in nazadnje Turkom v Sev- res-u 1. 1919., se izpreminjajo vedno očividnejše v ničvredne krpe papirja, ki jih obžiga ogenj z vzhoda! Ruska revolucija, ki pravzaprav nič drugega ni kakor nadaljevanje svetovne vojne, je razplamtela na bližnjem in daljnem vzhodu silne mase tlačenih in zatiranih milijonov. Boj za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma zapadno - evropskih izkoriščevalcev se je pričel na celi črti od Kavkaza do Indije. Zatirance, ki so bili vajeni hlapčevati stoletja, je prijelo silno navdušenje za samoodločbo. Ideji samoodločbe pa se je pridružila še zavest verske skupnosti mohame-danstva. Antanta je hotela turško cesarstvo izbrisati z zemljevida. Temu načrtu so se uprli Turki pod vodstvom Kemal-paše v Mali Aziji. Kemal-paša pa je našel mogočnega zaveznika v Rusiji, katere poapis ne stoji na nobeni mirovni pogodbi. Za Rusijo pa stoji — premagana Nemčija! Ta zveza je odprla angleškim državnikom oči. V strahu za svoje od Rusov in mohamedancev ogroženo gospodstvo v Indiji so postali mehki kot vosek in začeli so pak-tirati, da dosežejo mogoče z lepimi besedami in s sladkimi obljubami to, česar ne morejo doseči z orožjem. Poročila iz Londona pravijo, da je Lloyd George silno prijazno sprejel starega turškega velikega vezirja Tevfik-pašo in Kemalovega odposlanca Bekir-beja. Pred dobrim letom Tevfika ni nihče pogledal, ampak molče so porinili predenj svoj diktat na podpis! Tako se menjajo časi! Danes ni nobenega dvoma več, da bodo v Londonu morali znatno revidirati Turkom 1. 1919. diktirani mirovni diktat. To je prva vrzel v kapitalistično-imperijalistični zgradbi zapadno-evropskih držav, kateri bodo sledile še druge bržkone tako dolgo, dokler se ceia umetna zgradba ne bo podrla. Nemčija še ni premagana, pač pa preti nekaj podobnega zapadno-cvropskemu imperljalizmu, dokler ne bo na podpisih mirovnih pogodb (ne diktatov) stal tudi podpis nepremagljive države — Rusije. Iz ustavotvornega odbora. LDU. Beograd, 25. febr. (ZNU). Današnjo, devetnajsto sejo ustavnega odseka je otvoril ob 9. predsednik dr. Momčilo Ninčič. Takoj so prešli na debato člena 16. ki govori o osnovnem pouku. Dr. Sima Markovič (komunist) je dejal, da se strahoviti kaos. ki, je nastal po svetovni vojni v vs^h pokrajinah naše države, ni omilil, temveč se je celo povečal. Ta kaos se jo vrinil tudi v naše šolske razmere, zlasti kar se tiče Srbije. Govornik je dejal, da vsi protesti profesorjev niso pomagali. Po' njegovem mnenju jo popolnoma napačno stališče, da so se šolski mladini nadomeščala med vojno izgubljena leta, kar ni le škodilo šoli, temveč tudi javnemu življenju. Da pride do odločne reforme naših šol. zlasti srednjih, v učnem in pravnem oziru, delajo komunisti na to, da se v člen 16 sprej-ttie določba, da se morata pouk in uprava v državnih šoiah urediti s posebnim zakonom, tako, da se prepreči. da bi ostala pouk in uprava še ! nadalje pod absolutnim vplivom po- j sameznih ministrov, oziroma stranka rje v. Glede vsega, česar ne more predvidevati ustava, je treba nagla-šati, da se uredi s posebnim zakonom da se preprečijo zlorabe. Da bo omogočen obvezen pouk, mora dati država siromašni dec! sredstev, da se lahko Izšola, sicer ostane vsa na-redba samo na papirju. Da se zatre analfabetstvo, naj se ustavni načrt dopolni tako, da bo pouk obvezen za moške iu ženske. Ker ao osnovi* šole odvisne od občinskih oprav, cahteva govornik, da se ta fatalna anomalija odpravi s tem, da prevzame država dolžnost vzdrževanja osnovnih šol na temelju državnega proračuna. Umetnost mora ščititi in jodpirati država. Koncem svojega govora je pristal dr. Markovič na predlog muslimanov, da se za Ar-navte in Turke otvorijo šole v njihovem materinem jeziku, a srbski jezik naj bo kot državen jezik obvezen. — Isto je treba napraviti tudi za Nemce, Madžare in Romune. — Dr. Ivan Pavlčič (Narodni klub) je omenjal, da je treba posvetiti osnovnemu pouku tem večjo pažnjo, ker je ravno v tem tičal vzrok velike nepismenosti v naši državi. Govornik se je izrekel v prilog zasebnih šol. Ljuba Jovanovič (radikalec), je prečita! člen 16, kakor je bil sestavljen sporazumno med delom zastopnikov v ustavnem odseku. Znanost in umetnost sta svobodna ter vžlvata zaščito in podporo države. VseučUi-ki pouk je svoboden. Pouk je državen. Vos pouk počiva na oni in isti podlagi, prilegajoč se onim, katerim je namenjen. Vse šole morajo dajati moralno odgojo In pospeševati državno zavest v svrho državnega edinstva ter tolerance. Kar se tiče verskega pouka, morajo sprejemati otroci verski pouk po želji roditeljev. odnosno skrbnikov, ločeni po veroizpovedih. Strokovne šole se ctvarjajo po potrebah posameznih poklicov. Državni pouk naj se daje brez vpisnine, šolnine in drugih pri- Stran 2. NAPREJ. Stev. 47 stojbin. V koliko so dopuščene zasebne šole, da jo odreja zakon. Vse ustanove za izobrazbo so pod dr-žavnim nadzorstvom. Manjšinam drugega plemena in jezika se dajo osnovne šole v njihovem materinem 1 jeziku pod pogoji, ki jih določa za* kon. — Posl. Gjonovič (republikanec) je opozarjal, da v načrt ni sprejeto načelo za šolanje siromašne dece. Zato bo glasoval proti temu členu. Sole morajo biti v državnih rokah. Treba je dopustiti ustanavljanje zasebnih šol, tocla pod pogoji, ki jih predpisuje zakon. Minister prosvete Sv. Pribi-čevič je odgovoril, da se vprašanje brezplačnega pouka, ki ga je omenil posl. Gjonovič ne more rešiti z ustavo, temveč s šolskim zakonom. Odsek je prešel na to na glasovanje o členu 16 ustavnega načrta, kakor ga je prečital posl. Jovanovič. Clen je bil sprejet z večino glasov. • Preide se na člen 17, v katerem se govori, da mora biti pisemska tajnost zajamčena. Republikanec Jovan Gjonovič zahteva, da se 'uvede za jamčenje brzojavnih in telefonskih pogovorov. Zahteva, naj se da sankcija, katero bo potom zakonodaje formuliral v posebnem zakonu, po katerem bodo uradniki odgovorni za kršenje pisemske, brzojavne in telefonske tajnosti. Radikalec Milorad Vujičič izjavlja, da se strinja s predlogom poslanca Gjonoviča, hoče pa, naj se vstavi v ta člen dodatek, da se pisemska tajnost ne sme kršiti razen v primeru sodne preiskave. Zemljoradnik Mihajlo Avramovič zahteva, da se v člen vstavi dodatek, ki bi predvideval položaj teh določb za vojne. Kdor bi ta določila o tajnosti kršil, mora biti gotovo kaznovan. Dr. Anton Sušnik (jugoslov. klub) zahteva da se doda še opomba, ki bi veljala za čas, ko se vrši mobiliza-' cija. Pravosodni minister dr. Marko Gjurišič ugotavlja, da mora biti čien že tako stiliziran, da so uradniki odgovorni za kršenje določil o tajnostih. Predlaga novo stilizacijo člena, ki se po kratki debafcsoglasno sprejme. Stilizacija, v kateri je bil člen sprejet, je nastopna: »Pisemska tajnost se ne sme kršiti, kakor tudi ne tajnost telefonskih in brzojavnih pogovorov razen v primeru sodne preiskave, mobilizacij ali vojne. Poseben zakon določa, kateri državni organi so odgovorni za kršenje pisemske, brzojavne in telefonske tajnosti.« Nato se preide k členu 18, ki govori o odgovornosti javnih oblasti in njihovih organov. Komunist, Živko Jovanovič ugotavlja, da so bile take ustanove za-popadene že tudi v srbski ustavi, ostale pa so samo na papirju. Predlaga, naj sodi državne organe redno, ne pa administrativno sodišče. — Radikalec Žarko MladinoVič govori v prilog zakonskemu predlogu. — Zemljoradnik Mihajlo Avramovič hoče, da se ta institucija razširi tako, da more vsak državljan tožiti oblastvene organe, ki so mu storili krivico pri svojem poslovanju. — Pravosodni minister Marko Gju-rlčič pravi, da predvideva člen 18 več pravic, kakor pa isti člen v srbskem zakoniku. V prvi vrsti jamči država za sebe, potem za svoje samoupravne dele. Nato se glasuje m člen 18 se sprejme z večino glasov v tejle redakciji: »Vsak državljan ima neposredno pravico in ne da bi poprej prosil za dovoljenje, da toži državne in samoupravne organe za krivice, katere bi mu ti napravili v svoji službi. Za škodo, ki je bila storjena državlja- nom po državnih ali samoupravnih organih pri izvrševanju njihove siuzbe odgovarja država ali pa njeno samoupravno telo. Organi države pa so za to odgovorni državi. Za ministre, sodnike in vojake pod zastavo, veljajo posebne odredbe. Tožba za odškodnino zapade po šestih mesecih«. — Nato se preide k razpravljanju o členu 19., ki govori o tem, kdo ima pravico do državnih služb. Dr. Anton Dulibič (jugoslov. klub) pravi, da mora vsak državljan uživati zaščito svoje države. Raditega sq/ državljanov tudi ne sme izganjati iz države. — Komunist dr. Sima Markovič zahteva, da se tudi onim državljanom, ki niso Srbi, Hrvati ali Slovenci, da prilika, da morejo postati državni uradniki. Tukaj gre za več ko en milijon prebivalcev, ki so pripadniki tujih držav. — Ti naj se sprejmejo v državno službo pod pogoji. — Socialni demokrat Nedeljko Divac zaflteva, da se dajo tudi tujim državljanom iste pravice kakor našim, če obstoja reciprociteta. Pravosodni minister Gjurišič predlaga tele stilizacije 19. člena: »Vsi poklici v vseh strokah državnih služb so enako pristopni vsem v naši državi rojenim ali priseljenim, ki so narodnosti SHS. Tud! naseljeni državljani morejo dobiti državne službe in to tedaj, ako so že 10 iet nastanjeni v naši kraljevini. — Na podlagi posebnega odobrenja državnega sveta in na zahtevo kompetentnega ministrstva se ti lahko sprejmejo v državno službo še pred rokom 10 let. « Clen se sprejme z veliko večino glasov, nakar se seja ob 13.45 konča. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne. Politične vesti. + Novi predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo, dr. Viljem Baltič je v soboto prevzel vodstvo uradih poslov. + Zasedba Logatca. V soboto }e jugoslovansko vojaštvo zasedlo po rapallski pogodbi k Jugoslaviji odpadajoči trikot Lsatec — Pianina — Rakek. Jugoslovansko uradništvo le takoj prevzelo vso politično upravo in železnico. Prevzetje je vodil general Maister. — Vrhničani so zjutraj zelo žalostno gledali za okrašenim vlakom, ki je vozil v Logatec jugoslovanske uradnike, carinike in vojaštvo. + Razmejitev z Italijo. Na zahtevo komisije za razmejitev z Italijo se je sestavil iz obmejnega prebivalstva strokovni odsek, ki dobro pozna ondotno ozemsljc in bo komisiji pomagal pati njeneen delu. + Minister za prosveto bo Lujo Vojnoviča imenoval zih bo mogoče porabiti. Lastniki certifikatov za državo« nastavljene** se obveščajo, da veljajo za leto 1920 izstavljeni certifikati za vožnje po znižani ceni na progah južne železnice v kraljevini SHS še nadalje do 31. marca 1921 »Cercle irancals« nadaljuje vstrajno in neumorno svoje delo tudi v poletnem tečaju. Nanovo vstopajočim članom v vednost naj sflužijo sledeče vrstice: pouk v francoščini se vrši ob en četrt na 7. zvečer vse dni v tednu izvzemši soboto ln nedeiljo v .pritličnih prostorih I. drž. gimnazije. Prijave sprejema Šolski sluga s. Schott. K. Pozor invalidi! Invalidski oddelek rabi nujno vrtnarja za neki zavod. Invalidi, ki so vrtnarstva vešči ali tudi neve- šči, ki be pa imeli veselje za ta poklic ter so zadostno detazmožni, naj vpošljejo tozadevne prošnje čimprej na invalidski oddelek, poverjeništvo za socijatno skrb v Ljubljani. K prošnjam je treba pirložiti livad nadpregieda in zadevna spričevala. Za one, ki posetijo praški veiesehn, 50% popust na južni in državni železnici v Jugoslaviji in na vseh češkoslovaških železnicah dobe obiskovalci II. mednarod- nega velesejma v Pragi. Kdor pošlje pravilno izstavljen potni list, mu oskrbi antična ekspedicija Al. Matelič v Ljubljani češkoslovaški ki avstrijski vizum, železniško legitimacijo za polovično vožnjo, znak, ki sluij mesto vstopnice za vse prireditve velesejma ter nakazilo za stanovanje v Pragi Tržaški list »Edinost« se namerava vsled neugodnih razmer preseliti iz Trsta v Postojno ali pa v Sežano. Ambulatorij v splošni bolnici v Ljubljani bi bil jako na mestu. Vsakdo ne more plačati dragih zdravniških nasvetov, v bod-nico pa radi malenkostne obveze tudi nihče ne gre rad, posebno če je bolnica prenapolnjena, kakor se to v Ljubljani ponavadi dogaja. Sprememba voznega reda na progi Št. Jaož na Dolenjskem — Trebnje. Pričen-£■ z 28. t. m. vozi na progi St. Janž na Dolenjskem — Trebnje namesto mešanega vlaka št. 4637, mešani vlak št. 4635 z odhodom iz St. Janžaob 16.30 in' prihodom v Trebnje ob 17.24. Vlak št. 4635 ima zVezo z vlakom št. 1016, ki prihaja v Ljubljano gi kol. ob 20.4. Pegasti iegar. LDU 25. febr. Danes javljajo nova dva primera pegastega le-garja, enega v Splitu, drugega in Trogvira med ruskimi begunci. Kmet učitelj. V Gorjakovu je kmet Mav-ro Tudlina naučil 147 ljudi brati in pisali. Ker v njegovem selu ni šole, je otoril sam šolo v lastni hiši. Iz južnih krajev poročajo sploh o mnogo takih slučajih, kjer pripro-sti ljudje prevzemajo posle ijudsko&odskih učiteljev in uspehi učiteljev so naravnost presenetljivi. V tem pa ne manjka v Belgradu in po drugih mestih in tudi pri nezaposlenih ali drugje zaposlenih kvalificiran-cev, ki jim ne diši delo med preprostim narodom tam zunaj! Iz strok, organizacije. Slovenjgradec. Dne 24. fehr. 1921 so se vršala pogajanja pri tvrdki Kari Kodlner pod vodstvom g. nadkomisarja %. dr. Mrak. Delavce so zastopali tajnik sitrok. kom. Celje %. Leskovšek Ailojs ter 'tovarniški zaupniki. Posredovanje je bilo za delavstvo uspešno. Vestnik Svobode. Sestanek ženskega telovadnega odseka se vrši v torek ob poJ sedmi uri zvečer v društvenih prostorih »Svobode«, Selen-bungoiva ul. 6.-II. Ker je ta sestanek vaien, prosimo vse tiste, ki so se že vpisale, kakor tudi vse tiste, ki ieie telovaditi v tem odseku, da se sestanka sigurno udeleže 1 — Podružnica »Svobode«, Ljubljana. Kulturni vestnik. Gostovanje »Hudožestvenega teatra«. Člani umetniškega gledališča se vrnejo 2«. t. m. z Bleda v Ljubljano. Gostovali bod.i 1 in 2. marca. Spored »Literarne** čutilo in so polni navdušenja za naše lepe kraje. Cas počitka so obenem porabili za ponovitev Gorkega drame »Na dnu«, ki jo bodo pri nas igrali 2. marca. Gospa Germanova je zbolela in na »Literarnem večeru« ne bo sodelovala. Spored »Literarnemu večera« je ta-le: l. del: A. P. Čehova in scenirane povesti; 1. Dobri konec, izvajata E. P. Skulskaja in M. M. Tarhanov. 2. Pozabil, izvajata: V. I. Vasiljev in N. A Pavlov. 3. Kirurgija, izvajata: N. O. Massaliti-nov ta N. M. Tarhanov. — II. del: 1. A. P. Cehov: Povest gospoda N. N. izvaja O. L Čehova. 2. Maupassantes: Pristan, tasce-nirana povest, izvajata: V. G. Orlova In P A. Bakšejev. 3. Leonid Andrejev: Anatiit-ma, Prolog, izvaja V. I. Kačalov. — 111. del. 1 London: Nenravna ženska, iscenirana povest, izvajata: V. G. Orlova 1 I. N Ber-senjev. 2. Ibsen: Brand, monolog, izvaja V. I. Kačalov. — Zasedba Gorkega drame »Na dnu« je, kakor smo že poročali, skoraj popolnoma moskovska. Vstopnice za oba večera se dobe pri dnevni in večerni blagajni v opernem gledališč«. Slavni praški »Hlahol«, 120 pevcev ia pevk, koncertuje v Ljubljani 15. marca tl. v unionski dvorani. Koncert naših domačih umetnikov (Rijavca, Ličarja, Rajzerja) v Pragi je imel ojnomen moralen in materijalen uspeh. Gospodarstvo. — Revizija uvozne carino. Finančni minister je sklical komisijo, h kateri so biii poavaui udeleženca iz raznih dedov države, da povedo svoje mnenje, da se izvrši revizija uvozne caitine. Konferenca se sestane v pondeijek. — Trgovinska pogodba z Italijo. Pog-»-tonja za sklep trgovinske pogodbe i Italijo se bodo počela takoj, ko se izvrši izpraznitev zasedenih krajev. Italijanski delegat, ki bo vodil pogajanja za Itaiijo, g. Scarpa, ie lo od četnika v Beogradu. — Produkcija premoga se je od poslednje rudarske stavke skoro v vseh rudnikih Jugoslavije zvišala. V Sloveniji n. pr. od 200 vagonov na 350 vagonov dnevn.7. Trg. Glasnik pravi, da bi ta produkcija mogla jugoslovanski Industriji tudi zadoščati, ako bi bil promet bolje organiziran. (Csi. Listy.) f — Izraba vodnih sli na Portugalskem. Vsled velikega pomanjkanja premoga na Portugalskem ie tamkajšnja vlada aačela širokopotezno akcijo za izrabo vodnih sil, na katerih je dežela zelo bogata. bopisi. Savinjsko ln zgornjo Savinjska doljao kakor tudi druge kraje so oblasti kuntuma-cirale vsled epidemije, katera s« je baje razširila ter prepovedale prirejanje shodov in javnih zborovanj. Pravijo, da se zelo širijo črne koze, kar je tudi dedoma resnično, toda po našem mnenju so se kraji kontu-masirali zaradi rudeiih političnih koz, ki se razširjajo v raznih krajih vsled bližajočih se občinskih volitev, kat enih rasptea-iie se vsak čas pričakuje. Naše mnenje odgovarja gotovo resnici, to pa vsled koaniC-ne odredbe, ki prepoveduje politična zborovanja, v šolah pa se pouk vkljub temu nadaljuje in v cerkvah se tudi ljudstvo ne more inficirati? Dovoljujemo si torej naslednje vprašanje: Zakaj se tudi Me d« zaprejo, če je narodno zdravje v aevamo-sti ? Ali žegnana voda v cerktvah ni Škodljiva, v katero si vsak netaficiran to inilcA-ran vernik pomoči prste? Čudna so pota božje ta politične previdnosti , . . Po svetu. — Novelo k 8-urneanu uelavnika bo predložilo čsl, ministrstvo zi. »^oiaino skrb Narodnemu Predstavništvu » ozirom n* sklepe mednarodne konferenci dela v Wa-shingtonu 1. 1930. Novela bo zvišala dobo miadoletnosti iz 16. na 18 let, prepovedala nočno delo ta omogočila ženam v dobi nosečnosti 6 tedenski prialen doipust pred porodom in če treba tudi 6 tedenski brezplačni dopust po porodu. Za doječe matere pa bedo upeljanl posebni prisilni dfclatvni od* mori. — Kdaj bodo pa pri nas začelu kaj e izboljšavanjem 8-urnega dejavnika? — Ameriške novice. V Ameriki se posamezne države v Združenih državah ba-vijo z uvedbo tkzv. »plavega zakona«, ki prepoveduje ob nedeljah vse plesne i* kinematografske predstave. Zakon tudi določa, da morajo biffl vsi prebivalci,'ki Ae niso 21 leta stari, že ob osmi uri zvečer doma. Ponekod so ta zakon ie uvedli Ameriško časopisje poroča o številnih slu-čaijlh linčanja. Kakor znano, se je ta barbarizem obdrial pomajveč v zapadiuh ameriških držvah in ga predvsem beiofcožci prakticirajo nad črnci; zgodi se pa tudi narobe. — Dalje poročajo ameriški Usti, da je letos vAmeriki zelo zgodnja pomlad, kakršne ljudje še ne pomnijo. — V V/ashing-tonu je umrl rojak Slovenec Anton Lavrenčič, v Gallup pa rojakinja Marija Gan tar v starosti 26 let. — Strokovni dnevnik sovjetske Rusije. Generalni svet ruskih strokovnih o**3* nijaci) naznanja izdajanje dnevnika pod naslovom »Trud« (delo). Naloga Usta bo seznanjanje delavskih mas z organizacijo komunistične države, obramba materiolnih in moralnih koristi delavstva, vprašanje zvečanja produkcije in specialna delavska vprašanja. List si bo zagotovi! snrtrudnike zlasti med posameznimi delavci. Strojnik obenem ključavničar se sprejme v Kolinski tovarni v Ljubljani. Prednost imnjo oni, kateri so popolnoma zmožni montaže in elektrike. I. SANDRIN LJUBLJANA. usnja kol, podplatov, gonil« nlh jermenov ln koku na d«belo. MESTNI TRO 6. »Pošljite naročnino!" ! Kvaliteta brez konkurence 1 Amerikansko strojno in cilindrovo olje, tovorna mast In mast za vozove tvrdke Ima sopot na raipolago GLAVNA ZALOGA A.1AHPRET, Ljubljana, Nunska ulica 19, Ljubljana. Zahvala. Slavnemu občinBtvn naznanjam, da sem svojo dosedanjo gostilno v Uradfrt^a £t 2 opustila ter se za dosedanji obisk najtopleje zahvaljujem. Obenem naznanjam, da sem pre* vzela prvovrstni lietel Maluar na Bledli. Priporočam se za obilni obisk ia beležim z odličnim spoštovanjem Jos. Šmit Bled. Hntel Malnar. IzdaiateJj: Ivan Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Odsovorni urednik: Jak. Vahovec. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana