Učiteljske organizacije v Italiji. Ni menda stanu v Italiji, ki bi bil tako zapostavljen in malo upoštevan, kakor je ravno učiteljski. Velika je učiteljska družina v tej državi, a vendar ni njena beseda prišla nikoli do tiste veljave, kakor bi bilo prav. Učitelj je bil vse dp zadnjih dni suženj države in občine, ki sta gospodarila z njim po svoji volji. Njegovo stališče v šoli in zunaj nje ni bilo prav nič zavidanja vredno. Vse do zadnjih časov je bil za svoje delo plačan tako sramotno in beraško, da se naravno ni inogel dvigniti v socialnem življenjv nad nivo bednega proletarca. Izboljšanja svojega materialnega stanja pa si ni mogel izvojevati z lastno inočjo, ker je ta še dandanes tako razcepljena na skupine različnih idejnih tendenc, da je vsaka večja akcija v dobro stanu uprav nemogoča. V Italiji imamo 8 (osem) učiteljskih organizacij, ki cepijo učiteljsko moč po ideji in interesih ena v škodo drugi. Glavne tri skupine so: »Unione Magistrale Nazionale« s sedežem v Rimu,- »Nicolo Tomaseo« s sedežem istotam in »Sindicato Magistrale Italiano« s sedežem v Milanu. Prvo ie največje učiteljsko udruženje, ki je na papirju apolitično. v resnici pa strogo nacionalistično in eksponent najhujše^a državnega imperializma; drugo je izšlo iz vrst klerikalnih političnih organizacij in je v nekakem nasprotju, v kolikor zadeva notranje državno življenje, s framazonskim programom nekdanje Italije. Tretje, ki pridobiva dan za dnem več tal v učiteljskih vrstah, Je udruženje učiteljstva socialističnega političnega prepričanja. Potem imamo še sledeče manjše organizacije, ki jih navajamo z italijanskimi imeni: »Assoeiazione Nazionale fra gli insegnanti elementari abilitati alla Direzione Didattica« s sedežem v Marsala; »Comitato Nazionale Licenziati Scuole normali« s sedežem v Rimu; »Federazione Nazionale Insegnanti Piccoii Comuni« s sedežem v S. Vito Romano: »Associazione Nazionale Insegnanti Scuole di Tirocinio« s sedežem v Neapolju in »FederazioneNazionalemaestri militari ed ex militari« s sedežem v Kataniji. — I.t edino prve tri organizacije imajo pravico do obstoja, ker se borijo za skupne koiisti stanu in šole, čeravno vsaka s svojega idejnega vidika. Ostale štiri so dokaz p<^sebnih teženj nekaterih učiteljskih skupin. kat&rih koristi morda ne škodujejo naravnost učiteljskenm stanu, pa so vsai v navskrižju z interesi splošnosti. Naravno  je tedaj. da se kaže pri razsodnejših učiteljih odpor proti teinu brezmiselnemu slabljenju moči in da se pojavljajo med njimi glasovi o potrebi udruženja, sicer ne se na strogo stanovski podlagi, pač pa zaenkrat na ©mejenem torišču glavnih političnih prepričanj. Pol do učiteljskega sindikata, ki bi združeval v sebi vse moči v korist stanu in šoli, |e §e dolga in kdove kdaj >o dosežejo učiteljske vrste v Italiji.