Radivoj Rehar:
Rogoz.
Legenda.
Ko je vročega poletnega cLne prišel Zveličar <s svojkni učenci v samiatno judovsko vas na strmini nad reko Jordan, da bi učil nevedne, tolažil žalostne in zdravil bolne, se je zgodilo, da so prišli za Njim njegovi nasprotniki in Pilatovi najemniki, da bi ga ujeli in pred pismarje pastavili. Zveličar pa, ki je vedel, da še ni prišel čas prerokbe in da še ni napoeila ura Njegova, se jim je hotel izogniti in skriti. Zapustil je torej vas na ibregu in se je napotil po goli strmini proti reki Jordamu.
Tako je stopal preganjani Učenik po od vročega somca izšgani in od žeje zevajooi zemlji in iskal kotioka, kamor bi se skril. Toda kamorkoli se je ozrl, poTsod je bila sama žalostna in izsušena goličava. Nikjer ni bilo drevesa ali gmnička, kamar bi se bil mogel zateči in žalosten in potrt je prispel do bregav šiax>ke retke Jordana. Pa glej, tudi iam je bilo vse golo in pusto — le čisto ob vodi je gnala iz vlažne zeanlje svoja tratvi podofona stebla skTomna pritlična rastlina. Do nje je tedaj stopil Gospod in legel med mjeno bilje; in glej: bilje ga je spoznalo in je pričelo tako naglo rasti, da ga je v treriutku vsega preraslo im prekrilo, da bi ga še lastni Njegovi učenci ne bili mogli najti.
Tako zakrit z Tisokim biljem je čakal Učeniik, da so odšli njegovi zasle-dovalci iu da je ma izžgano pokrajino legel prijeten večerni hlad. Tedaj se je Gospod dvignil, se ozrl po gostoljubnem bilju, ki mu je bilo s svojo naglo rastjo pripravilo varno skrivališče, in dejal:
»Ker si me skriJo pred zasledovalci, ki so mi po življenju 9tregli, bodi znamenje in priča darovanja za poveličanje Sinu človekovega. Prešli bodo časi in naTodi, ti pa boš od Tekamaj do vekomaj v moji roki kakor žezlo vladarjevo!«
Tedaj je odšel Učenik dalje po svoji poti, a ko je napočil napovedani irenulek in. se je izpolnilo sporočdlo prerokovo, je zatrepetalo v Njegovi raki žezilo kraljevo — cvetno steblo rogozoTO, ki ga je bil ob reki Jardanu skril pred zasledovalci. Im kjerkoli je upodobljeno trpljenje Njegovo, je upodob-1 jen v N jegovi roki tudi — rogozov cvetni bet...
117