UDK 808.63-54:801.323.2(091) Ada Vidovič-Muha Filozofska fakulteta, Ljubljana
ZGRADBA NEGLAGOLSKIH TVORJENK V VORENČEVEM SLOVARJU
Že za Brižinske spomenike ugotovljena tipološka pretvorbeno-(besedo)tvorna izoblikovanost tako na ravni besedotvornih vrst kot tudi besedotvornih pomenov je preusmerila raziskovalno težišče na besedotvornomorfemske zapolnitve izoblikovanih tvorbenih vzorcev, na premenske, razvrstitvene, pomenske in izrazne posebnosti tvorjenk; na področju premen in razvrstitev obrazil (glede na podstavo) je ugotovljena ujetost v okvire jezika 16. stoletja, pomensko in izrazno bogastvo obrazil pa je večje, čeprav še vedno zaostaja za sodobnim knjižnim jezikom.
Derivatives, with the exception of verbs, in Gregor Vorenc's manuscript dictionary (18th century) are analyzed with respect to their word-formation patterns, affixes, semantics, morphonological features, and compatibility of bases and formants.
1 Razčlenitev neglagolskih tvorjenk v Vorenčevem rokopisnem latinsko-slo-venskem slovarju (dalje VS)1 predstavlja celoto z razčlenitvijo glagolskih tvorjenk v slovarju istega avtorja2. Predstavitev vseh tvorjenk v VS se po eni strani navezuje zlasti na izsledke besedotvorne razčlenitve Trubarjeve Cerkovne ordninge (dalje CO), pa tudi Brižinskih spomenikov (dalje BS),3 po drugi pa na besedotvorne lastnosti sodobnega knjižnega jezika4.
Gradivo za celotno besedotvorno analizo je vezano na obrnjeno, torej sloven-sko-latinsko varianto VS, ki jo je v okviru Inštituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU pripravil J. Stabej5. V ta namen je bil pregledan celotni obrnjeni slovar, ki
1	Gregorij Vorenc, Latinsko-slovenski slovar (v rokopisu); po podatkih J . Stabe j a iz njegovega (tipkopisnega) uvoda v obrnjeno slovensko-latinsko varianto slovarja (gl. dalje) je Vorenc sam zapisal (na list 235b), da je delo končal 1706. leta. - V razčlenitvi se ne spuščam v razmejevanje deleža pri avtorstvu slovarja med Kastelcem in Vorencem. Vsaj nekaj besed o prav očitnih, zlasti glasovno--naglasnih posebnostih je bilo zapisanih v razpravi o glagolskih tvorjenkah istega slovarja (gl. op. 2). Naj tu ponovim samo misel, da tudi iz lastnega poznavanja južne notranjščine (govor, iz katerega izhajam) lahko potrdim, da slovar vsebuje veliko posebnosti tega govora na vseh jezikovnih ravninah, ki jih pač slovar lahko zajame. Upoštevanje spoznanj zlasti iz dela J. R i g 1 e rj a, Južnonotranjski govori, Ljubljana 1963 (dalje JNG) pa tudi terenske raziskave s pomočjo posebej za ta namen pripravljene vprašalnice (upoštevanje besednih posebnosti, obeh skladenjskih področij s poudarkom na besednem redu - stalna stava, in oblikoslovja) bi gotovo veliko pripomoglo k res konkretni razmejitvi Kastelče-vega deleža, ki je zaposlovala že marsikaterega našega jezikoslovca. - O Vorenčevem delu prim, še J. Šolar, Vorenčev slovar, SR 3 (1950), 91-97.
2	Prim A. Vidovič-Muha, Zgradba glagolskih tvorjenk v Vorenčevem slovarju, Barok v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 9 (v tisku).
3	Prim. A. Vi do v ič-M u h a, Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi, SR 3 (1984), 245-256; ista, Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 6, Ljubljana, 1986, 349-374; ista, Zgradba tvorjenk v Brižinskih spomenikih, Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 10 (v tisku).
4	Za sodobni knjižni jezik se sklicujem na besedotvorno gradivo iz Slovenske slovnice J . Toporišiča, Maribor 1976, 114-173 (dalje SS 1976).
5	M. Kastelec - G. Vorenc, Slovensko-latinski slovar, 1578 strani tipkopisa in uvod - 24 strani tipkopisa, 8 strani opomb s statistično preglednico gesel (po črkah), kazalk, Pohlinovih pripisov.
po podatkih Stabejevega uvoda obsega 15964 gesel in 1335 kazalk. Tu naj še enkrat ponovim, da me je razmeroma natančen pregled te obrnjene variante VS prepričal o delu temeljne vrednosti za našo jezikoslovno znanost, ne samo zaradi številnosti sprejetih gesel, ampak predvsem zaradi živosti in bogastva ponazarjalnega gradiva in množice strokovnih poimenovanj.6
2 Razčlenitev neglagolskih tvorjenk zajema (tvorjeni) samostalnik, pridevnik in prislov; največ je seveda samostalnikov.
2.1 Męd tvorjenimi samostalniki jih je po pričakovanju največ nemodifikacij-skih, med njimi pa prevladujejo tisti, ki imajo zgradbo skladenjske podstave (dalje SPo) tipa (a),7 tj. v SPo je zaimensko jedro, ki se skupaj s slovničnim pomenom pretvarja v obrazilo8, in prilastkov odvisnik; gre torej za tip, ki zajema navadno izpeljavo (a^ - praktično že v prvih zapisih slovenskih besed (BS) daleč najpogostejši, npr. manjk-a-nje *— [to, da] manika[-0], tvorbo iz predložne zveze (a2), npr. pri-streh-ek *— [tamm, kjer je] {pri] streh f-i), [] —» -ek, () pri-, -streh-, in medponsko--priponsko zlaganje (a3), npr. drv-o-sek-0 [tisti, ki] seka[-ç>] drv |-a), [] -> -0, j) -o-, drv-, -sek-. Kot je znano, gre pri tipu (a) zaradi prisotnosti priponskega obrazila ali pripone za možnost pretvorbene povezave s sestavinami pomenske podstave povedi (propozicije) in s tem seveda za možnost razločevanja besedotvornih pomenov. Po pogostnosti sledi besedotvorni modifikacijski tip, zaznamovan s (c), pri katerem se obrazili nejedrni del SPo; med samostalniškimi tvorjenkami je veliko več modificiranih izpeljav, tip (c^ npr. prostor-ec <— [majhen] prostor[-0], [] -^-ec, prostor-, kot pa sestav, tip (c2), npr.[nekdanji] ded, []—»pra-, -ded, med tvorjenimi glagoli pa je prav sestava prevladujoča besedotvorna vrsta, in sicer že od BS dalje. Za tip (b) - zloženke z enomorfemskim medponskim obrazilom - je le nekaj primerov: špot-0delavec *— delavec špot\-a\, {] —» -0-, špot-, delavec; prirednih zloženk - tip (č) - med tvorjenkami ni bilo najti.
Gantarjev prevod Vorenčevih uvodnih latinskih zapisov idr. To tipkopisno gradivo, ki ga hrani Institut za slovenski jezik pri ZRC SAZU, sem z dovoljenjem upravnika Inštituta uporabila pri besedotvorni analizi. - V uvodu J. Stabej, natančno poroča zlasti o zgodovini tega slovarja, o avtorstvu, posredno tudi o razmerju do avtorstva prvega (rokopisnega) slovarja s slovenskimi geselskimi iztočnicami iz približno istega časa z naslovom (po Ž . Zoisu) Krajnsko besedische pisano, o jezikoslovnem pomenu tega slovarja idr. Med drugimi avtorji, ki so obširneje pisali o tem slovarju, naj bodo omenjeni naslednji: A. Breznik, Slovenski slovarji, RDHV III, Ljubljana, 1926, 110-114, 116-121, 132-141, 143; F. Kidrič, Zgodovina slovenskega pismenstva, ČJKZ IV (1924), 139-146; J. Šolar, SR 1950, 91-97; S. Suhadolnik, SBL I, 640, II, 381. Več v omenjenem Stabejevem uvodu.
6	Samo za primer naj navedem ugotovitve J. S t abe j a, predstavljene kot komentar h geslu zelišče (str. 1465): »Vorenčev slovar je zlata jama slovenskih rastlinskih imen; ker je Vorenc običajno pristavljal skoraj vsakemu imenu pridevek zelišče, je lahko najti v alfabetariju pod geslom zelišče okrog 250 slovenskih rastlinskih imen /.../« Razčlenitev že samo strokovnega izrazja v tem slovarju bi bila pomemben prispevek k poznavanju poimenovalne zgodovine posameznih strok (tudi npr. prava, etnologije, drugih naravoslovnih ved (ne samo botanike), npr. mineralogije, zoologije idr.).
7	Osnovni skladenjskopodstavni vzorci (glede na besedotvorne vrste in besedotvorne pomene) so predstavljeni v delu A. V ido vič-M u h a. Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana, 1988, zlasti str. 7-37.
8	Spoznanja o jedrni nemodifikacijski in nejedrni modifikacijski obrazilni pretvorljivosti že v besedotvorni teoriji J. Toporišiča, npr. v njegovi SS 1976.
2.1.1 Začnimo s tipom (a).
2.1.1.1 Samostalniki iz glagola. Pojavljajo se vsi besedotvorni pomeni, ki jih pozna sodobni knjižni jezik in ki jih najdemo tudi že v BS (odsotnost pomena mesta dejanja v teh besedilih je pripisati naključju, saj gre za zvrstno vezanost besedila) pa tudi v CO.
2.1.1.1.1 Dejanje
-0 blisk-0, drk-0 (V(orenc): dejanîe 251)4, napok-0 (tudi napočenje), odgovor-0, naskok-0, narod-0 (V: zrojenie 547), odpis-0, otok-0 (V: garla bolejan, angina 711), poboj-0, podboj-0, porod-0, porok-0, predgovor-0, prigovor-0, pristop-0, smrad-0, spoved-0, kolosek-0; -a zabav-a, zapreg-a, prihod-aw (V: pergodenie, padiz, padanie, Jrezha, pergu-
dik, prihoda 948), priprav-a, sprav-a (V: pravo delati 1153); -(j)a hoj-a;
-ba bram-ba (V: Je v branbo pojtaviti 43), mol-ba (V: ena projhnîa, juplica,
spornyn 505), nared-ba, strež-ba; -ija barat-ija (V: kupzhia, kupzhovanîe 15), morija; -nka ruva-nka (V: arvanie, metanîe, Jtritanîe, aruvanîe, ali ruvanka 1070); -nja proš-nja; -ota drem-ota; -ava kurj-ava; -tva se-tva, že-tva;
-ac odpad-ec (V: neobstanik, punt, pomankanîe, puntarjtvu 649), prd-ec; (-0/-a/-e-ova)nje ajfr-anje (V: nevojhlivoft, savidost, suparstanîe 3), andl-anje, arnč-anje, bandiž-anje (V: nepokornost 15), bavk-anje, bez-anje, odlež-anje, arn-ovanje (V: ceilenîe 10), bog-ovanje (35), belj-enje, bled-enje (V: smota, Jfalenîe 28), blešč-enje, dobl-enje, glaj-enje, blisk-anje, bljuv-anje, cimpr--anje, cvibl-anje, čuv-anje, dav-anje, del-anje, garb-anje (V: nosh sa koshe garbanîe 195), izbr-anje (V: isvolenîe 279), lad-anje (V: enu gmain gojpodo-vanîe 407), napis-anje, manjk-anje, molč-anje, noterdj-anje, obris-anje, odpis-arije, odpad-anje, odrez-anje, ost-anje, pokreg-anje, pomag-anje, sej-anje, bod-enje (V: bodenîe, pikanie 32), brij-enje, doštev-enje, dveč-enje, fal-enje, izreč-enje, izroč-enje, odskoč-enje, nalož-enje, napoč-enje, optež-enje, odvrt-enje, privošč-enje, rast-enje, razvesel-enje (V: troj'ht, troj'htanîe 103), rečen je, skrbl-enje, skriv-enje, zapr-enje, boj-ovanje, cag-ovanje, čisl-ovanje (V: urshoh, raslog, raitinga, razhun 89), čud-ovanje, odpek-ovanje, obar-ovanje, obez-ovanje, oblast-ovanje, očit-ovanje, smil-ovanje, da-nje (V: ali dajanîe 102);
-tje bi-tje (V: proga zhernavka, /.../ vdarez, vdarjenîe, byenîe 26), dobi-tje, odbitje (V: odbienîe 639), pobi-tje; •j proda-j (V: blagu na prudai 978); -ak odhod-ek (V: odhod, odhajanîe 643), prigod-ek;
4 Številke strani so navedene po Stabejevi (tipkopisni) obrnjeni varianti Vorenčevega slovarja. Vorenčeva občasna znamenja nad nekaterimi črkami, npr. (•) nad J in s, niso upoštevana, ker so za obravnavana vprašanja nerelevantna.
10 Verjetno gre za napačen Vorenčev zapis južnonotranjskega y z h namesto z g.
-tek uii-tek;
-ilo obha-ilo, oprav-ilo (V: ena ^lushba 692);
-ov klet-ov, molit-ov;
-tev se-tev, le-tev;
-h sme-h;
-ež glad-ež-
Razvrstitveno posebno je še vedno največkrat obrazilo -nje; za obravnavani besedotvorni pomen se lahko pojavlja ob kateri koli glagolski podstavi, ne glede na njene vidske ali kake druge posebnosti (npr. prevzetost, narečnost); je kot sopomenka tako rekoč vseh obrazil, zlasti pa še ničtega; poleg napok-0 tudi napoč-enje, odpis-0/-anje, poleg bram-ba še branj-enje, odhod-ekl-enje, proš-njal-enje ipd.; obrazilo -nje se, kot je znano, razvršča na besedotvorno podstavo, ki ohranja glagolsko pripono; tvorjenka ima torej vse možne morfeme podstavnega glagola, njuna pomenska zveza je ohranjena do največje možne mere. - Kaže, da besedo-tvorje še v začetku 19. stoletja v glavnem ne upošteva razvrstitvenih pravil; prav za pomen dejanja je obrazilo -nje mogoče praktično ob vsaki izglagolski podstavi. - Posebnost obravnavanih tvorjenk v VS pa je vezana tudi na pogostnost glagolske pripone -ova-(nje), ki se večkrat pojavi kot sopomenka priponam -al-e(nje), npr. čisl-oval-a-nje, čud-oval-a-nje, odtek-oval-a-nje, očit-ova-l-a-nje, cag-oval-a-nje. Glede premen velja, da tudi v VS največkrat ni uresničen preglas: boj-ova-(nje), kupč-ova-(nje) ipd. Tudi sicer se ohranjajo nepremenjene oblike, npr. izvol-e-(nje), naudar-a-(nje), zvrgol-e-(nje), in s tem nedvoumnejša pomenska zveza z motivira-jočim glagolom. Prav zaradi tako rekoč paradigmatske razvrstitve obrazila -nje se pojavijo nepričakovane zapolnitve morfemskih šivov, npr. doštev-e-(nje).
Glagoli, iz katerih je nastala besedotvorna postava, so lahko posebni: zaradi a) prevzetosti, navadno iz nemščine ali italijanščine; v sodobnem knjižnem jeziku jih ni več, npr. arn-ova-(nje), barat-i-(ja), ali pa so v glavnem neknjižni, npr. ajfr-a-(nje), andl-ova-(nje); b) lastnih tvorbenih posebnosti - gre predvsem za sestavne glagole,11 npr. odbež-a-(nje), izlag-a-(nje), doštev-e-(nje), za posebnosti glagolske pripone, npr. čud-ova-(nje), na-udar-a-(nje), za vzglasni v ob /, npr. lad-a-(nje), za vlad-a-(nje), idr.; c) narečnosti, neživosti v sodobnem jeziku, npr. bandiž-a-(nje), dveč-e-(nje), bog-ova-(nje), smil-ova-(nje), mol-(ba), dav-a-(nje).
2.1.1.1.2 Vršilec dejanja. - Ob podstavi, v glavnem iz nedovršnih glagolov, se razvrščajo poslednja obrazila:
-o kriiogled-0, prerok-0, samopaš-0, sladkosned-0, drvosek-0, sosed-0;
-a prič-a;
-avka laj-avka
-niča copr-nica, red-nica,
-arica ples-arica (V: plejjarza, pevkinîa 773);
-ac kriiogled-ec, lov-ec, kos-ec, hod-ec, mlekopiv-ec, piv-ec, plev-ec, figojed-ec, skoporit-ec, sladkojed-ec, vodopiv-ec, zravenrejen-ec, tkal-ec
11 Prim, razpravo o glagolskih tvorjenkah v VS iz op. 2.
(-a/-i/ova)vec bra-vec, kreg-avec, lad-avec (V: oblajtnyk zhes druge 407); obljub-avec, obliz-avec, odgovorj-avec, ogled-avec, poljublj-avec, pogub-avec, po-merk-avec, popis-avec, zanič-avec, prepir-avec, prerok-avec, preštim-avec, pretrg-avec, pridrž-avec, pripoveda-vec, prisega-vec, proda-vec, prošnja-vec, spozna-vec, zapelj-avec, zapravlj-avec, barant-avec, brbr-avec, cvibl-avec (V: kateri ne vei kai bi imil Jtüriti 76), dozdev-avec, izved-avec, daj-avec, feržmag-avec (V: ferrahtar, shpotdelaviz 179), izbir-avec, izkaz-avec, izpraš-avec, kaz-avec, konč-avec (V: pogublaviz 358), prošnj-ivec, zapravlj-ivec; nasled-ovavec; se-vec, bra-vec; -ač kov-ač, or-ač, poliv-ač, volnomik-ač, ber-ač, lotr-ač; -ič ded-ič, erb-ič; ber-ič, mlat-ič, mrl-ič;
-eh požr-eh12 (V: japravliviz, en klatesh, shterzar, potepuh 882); •aj zvezdonoš-aj;
-ak lež-ak, tež-ak (V: kmet, kmetizh, deloviz, ojjobenik 1269)
(-e)nik branj-enik (V: ohranienyk, odvetnik 44); krst-nik, odreše-nik, oznanje-nik,
pobeg-nik; vuč-enik, preskrb-enik, sod-nik, jet-nik; copr-nik; -ovilo šest-ovilo (V: norzhak, matarog 1216);
-ar ajfr-ar (V: kadar shenin prevezh lubi navejto, ali navejta shenina 3), druk-ar, zvelič-ar, kot-ar, votl-ar (V: kateri dolbe, ali votlu dela 1378), lot-ar (V: slozhestnik, kurbier 445); -ir kurb-ir; -ež klat-ež.
Na dovršniški podstavi sta razvrščeni samo obrazili -eh {požr-eh) in -ar (zvelič--ar). Vseh obrazil za obravnavani pomen je 15, s tem je funkcijsko obrazilo -0 in večina primerov soglasniškega obrazila -x vezanih samo na zloženke. Tudi v CO je za ta besedotvorni pomen 15 obrazil, v BS pa samo 2, in sicer zloženska pripona -0 ter obrazilo -telj (spasi-telj). Skladno s sodobnim knjižnim jezikom, kjer ima SS 1976 takih obrazil 50, je tako v VS kot tudi v CO najpogostejše obrazilo (-al-il-ova)vec, tisto torej spet ohranja vidski glagolski morfem - pri dejanju je npr. -nje; obrazilo -eh najdemo tudi v CO, medtem ko ga sodobni knjižni jezik nima več,12 vsaj ne v obravnavanem pomenu. V razmerju do sodobnega knjižnega jezika je treba omeniti, da tako v VS kot tudi v CO nimamo prevzetih in stilno zaznamovanih obrazil: za prve npr. -and, -ator, -or, -tor itd., za druge npr. -avš, -avt, -ača, -uša idr. V VS se prvič pojavi obrazilo -ež - v CO ga torej še nimamo. Tvorjenke s tem obrazilom so v VS slabšalne, se pravi, da je besedotvorna podstava nastala iz metaforičnega pomena glagola, npr. klat-ež 'potepuh': klat-ilec 'kdor klati'. Izrazno posebno je obrazilo -arica na podstavi ples-, kjer ne moremo izhajati iz neizpričane oblike *plesar.
Glede razvrstitve obrazil je spet treba izpostaviti skoraj paradigemsko razvrščanje obrazila -vec, ki je možno tako rekoč ob podstavi iz vseh glagolov, ne glede na vidskost, tvorjenost idr., npr. obliz-a-vec : obliza-vec, odgovor-j-a-vec, ogled-a-
12 F. Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavisehen Sprachen, Dunaj, 1875, 286, uvršča tvorjenko poire-h med nsl. s priponskim obrazilom-Лб kot npr. tudi sme-h, spe-h.
vec, zanič-a-vec, obljub-a-vec, prepis-a-vec, priseg-a-vec, konč-a-vec, izpraš-a-vec. Pri tako pogosti rabi pripone -a-(vec) se vsiljuje misel, da gre v nekaterih primerih za južnonotranjsko varianto pripone -ova-, ki se glasi -ava: v tem govoru torej samo obliz-ava-(ti), ogled-ava(ti), zanič-ava-(ti), konč-ava-(ti), spraš-ava-(ti) itd.13 Seveda pa bi se morale v tem primeru oblikovati drugačne tvorjenke, npr. opraš-ava-vec, ki pa so izrazno pleonastične - neposredna ponovitev glasovne zveze -av-. Vprašanje, ali gre za tvorbo pomena vršilca dejanja iz dovršnika, npr. obliz-a-(vec) ali iz južnonotranjske variante nedovršnika, torej obliz-a(va)-(-vec), ostaja vsaj deloma odprto. Dejstvo je, da je tvorjenk z glagolsko pripono -ova- v .VS zelo malo, npr.- nasled-ova-vec.
Posebnosti na morfemskem šivu so tudi premenske - kot pri dejanju tudi tu ni večkrat pričakovane jotacije zapornikov, npr. obljub-a(vec), pogub-a(vec). - Posebnosti besedotvorne podstave so podobne kot pri prejšnji skupini; gre za prevzete, narečne ali s stališča sodobnega jezika neznane glagole kot ajfr-a(r), cvibl-a(vec), barant-a(vec), feržmag-a(vec), lahko tudi tvorbeno ali kako drugače posebne, npr. lad-a(vec), vuč-(i-enik).
Za zloženke je značilno, da VS prinaša tudi tvorbe z nepričakovanimi razvrsti-tvenimi oziroma izraznimi podobami medpone, pa tudi pripone, npr. zvezd-0-noš-aj, oziroma da gre lahko tudi za naključni izbor podstavnih besed: verjetno po vod-o-piv-ec, še mlek-o-piv-ec, po sladk-o-sned-0 še sladk-o-jed-ec. Vse to kaže na sicer sistemsko trdne besedotvorne postopke, vendar na poljubnost razvrstitve in pomena tako obrazilnega kot besedotvornopodstavnega gradiva.
2.1.1.1.3	Predmet za opravljanje dejanja
-0 kolovrat-0, podboj-0;
(-a/-i)vec kaz-avec (V: monstrator, kateri kashe 331), šte-vec (V: numerator 1240)
-nek osta-nek;
-tek naras-tek;
-ež čud-ež, naras-ež;
Tudi pri tem pomenu v VS nimamo prevzetih obrazil. Prav tako tudi ne obrazila -a/-i-lo, npr. straš-ilo, dih-alo, -ač, npr. pretik-ač ipd.
2.1.1.1.4	Rezultat dejanja
-0	pripovest-0, razdel-0 (V: ali kar more biti resdilenu 1008);
-a	zgub-a;
-nija	copr-nija (V: .fylnu pregrejhnu dellu 72);
-nja	pokuš-nja;
-ina	ded-ina (V: teh Jtarijhih blagu 108), lup-ina;
-tje	cvr-tje (V: enu s'testa narienu pohanie 77);
-ok	odmet-ek, pridev-ek, razloč-ek, stlač-ek;
-ček	gubi-ček, dobi-ček;
-tek	dobi-tek, už-itek.
13 Samo te oblike so uporabljane v pivškem govoru.
Obrazilnost obravnavanega pomena je razmeroma bogata: 9 obrazil, v CO jih je 8, v BS pa samo 2, in sicer -0 in -ek. Spet ni zaslediti prevzetih obrazil in nekaterih domačih kot npr. -ež, -ba in morda še katerega. 2.1.1.1.5 Sredstvo dejanja
-a	pil-a, podvez-a, zagozd-a;
-ica	trl-ica, greblj-ica (V: s'katero Je ogin vun s'pezhy vlejzhe 236);
-ača	or-ača (V: lemesh, zhertalu, pluga shelesu 695), strg-ača;
-ika	cep-ika (V: odra Jelk, mladiza 63);
-va	brit-va;
-sc	brus-ec (V: ali ta kamen, na katerim Je slatu skujha 52), cuz-ec (V:
vime, Jeszi 74), pokrov-ec, ses-ec;
-avec	natak-avec (V: pincerna 550);
-зк	cuz-ek (V: vime JeJJzi, zusiki 74);
-i(-a)lo	črt-alo (V: pluga drevu 96); plač-ilo, oblač-ilo, obhaj-ilo, svet-ilo;
-tev	brit-ev.
V CO smo za pomen sredstva dejanja našli 4 obrazila, v BS nimamo za ta pomen nobenega primera, VS pa jih ima 10. 2.1.1.1.6 Mesto dejanja
-0	kolovoz-0, prelaz-0;
-a	razpok-a;
-čina	giblje-čina (V: shzhepiza pod kolenom, ali v'koleni ta giblezhina 198);
-ava	prist-ava;
-išče	lež-išče, sprav-išče;
-ilišče	posvet-ilišče;
-ovanje	stan-ovanje, dom-ovanje;
-ok	odstav-ek, zvir-ek.
V CO najdemo za ta besedotvorni pomen 4 obrazila, tu 8, čeprav nimamo zanimivega primera paš-ina, ki je v CO; BS ne izkazujejo nobenega primera za ta pomen.
2.1.1.1.7 Čas dejanja
-0 kolosek-0, kozaprsk-0, listognoj-0, post-0; -tek zače-tek; -ik prazn-ik; -ilo obhaj-ilo.
Obrazilo -0 je po pričakovanju vezano na zloženke; v CO je v tem pomenu samo obrazilo -з/с, v BS pa -0 in -a.
2.1.1.2 Samostalniki iz pridevnika. Besedotvorni pomeni so enaki kot v sodobnem knjižnem jeziku.
2.1.1.2.1	Lastnost ali stanje
-oba gnusn-oba, hud-oba, temn-oba, trd-oba, tesn-oba; len-oba; -ija bogat-ija (V: Jhaz, blagu, bogastvu 34); -ka črnav-ka (V: plavu od bitja 95);
-ina boleč-ina, bratovšč-ina, debel-ina, hinavšč-ina, drenov-ina, jelenov-ina (V:
mehka koshiza 303); -ota glih-ota (V: enakost, gliha 205; gre za tvorjenko iz povedkovnika glih)\
gluh-ota, gork-ota; lahko-ota, temn-ota; -inja drag-inja; -ina preprošč-ina;
-stvo ledig-stvo (tvorjenka iz povedkovnika ledig), pijan-stvo; -ost bistr-ost, blagorodn-ost, bridk-ost, brumn-ost, cagliv-ost, grozovitn-ost, gro-zovit-ost, kradljiv-ost, kratk-ost, kurbljiv-ost (V: nezhistojt, nejnashnost, grobujt 403), lahk-ost, lakomn-ost, lačn-ost, luštn-ost, mrtvačn-ost, mrzl-ost, pijan-ost, tih-ost, naučljiv-ost, nemarn-ost, neprijateljn-ost (V: Jovrash-nojt, hudovolnojt 572), nevidejočn-ost, nezmasn-ost (V: odmaknenie pre-obilnojt, poshrejhnojt 588), nežihr-ost (tvorjenka iz povedkovnika), objestn-ost, otročn-ost, otrpn-ost, podobn-ost, poniglav-ost, samogoltn-ost, slabodn-ost, temn-ost, zaukazn-ost, sosebn-ost, darovn-ost (V: darotlivojt, radavnojt 104), daravn-ost, dolgotrpečnost, dovoljn-ost, drag-ost (V: dragi-nia 148), enovoljn-ost (V: sloshnoft, ena vola 169), fajhtig-ost (V: karmesh-livojt voda v'ozheh, kakor ena Jirotka 172), gnil-ost, grob-ost, raddavn-ost (V: darotlivoft 995); -ot iiv-ot.
Obrazila, 10 jih je, so v glavnem prekrivna z obrazili za ta pomen v CO, kjer nimamo le obrazil -ija, -ka (-ot je pomotoma opuščen, saj imamo v CO tudi tvorjenko živ-ot 'življenje' in ne samo 'telo'); BS imajo 4 obrazila, in sicer tista, ki so še danes najpogostejša za ta pomen, to je -ot'a, -stvo, -ost, pa tudi -ot (živ-ot). V sodobnem knjižnem jeziku (SS 1976) je razmeroma pogosto še obrazilo -ica (bled-ica) poleg seveda prevzetih kot npr. -anca, -enca, -ija idr. Zlasti za obravnavani pomen je v VS značilna razvrstitev sopomenskih obrazil kot -oba, -ota, -ost, -stvo na isto podstavo, npr. temn-obal-otal-ost, ali len-obal-ost, lahk-ostl-ota, lakomn-ija/rost, tih-otal-ost, tesn-obal-ost ipd. Tvorba izpridevniških samostalnikov s pomenom lastnosti je prav z omenjenimi obrazili zelo pogosta in glede na zajetje podstavnih pridevnikov zelo pestra, v bistvu prekrivna s stanjem v sodobnem knjižnem jeziku. Lahko rečemo, da so bile jezikovne možnosti za izražanje pojmovnosti tudi na prehodu v 18. stoletje razvite v smislu modernega jezika.
2.1.1.2.2	Nosilec lastnosti
-ica mlad-ica, podporn-ica, rodn-ica (V: porodniza, mati 1060); porodn-ica,
jalov-ica (V: vacca sterilis 295); -ka črnoglav-ka, srborit-ka; -ovka brinj-ovka;
-ac cehov-ec, (V: v'tovarijhtvu, zehebrat, pyviz 60), črviv-ec, dolgolas-ec, gluš-ec, hripav-ec, jecav-ec, klapovuš-ec, kljukonos-ec, kruljav-ec, nagnusn--ec; pijan-ec; -ic nov-ic; -ič mlad-ič;
-i bogat-i (V: per eniga bogatiga pogrebu 34), dolgolas-i, govoreči-i, krščen-i,
mlad-i, prvorojen-i, učen-i, zopergovoreč-i; -ak četrt-ak; -ček ljubi-ček;
-ik boln-ik, brezdušn-ik, brodn-ik, vuhrn-ik, častn-ik (V: en zhastni Jlushab-nik, kateri po redi eno voisko pela 80); darovn-ik, deležn-ik (V: povedavez /.../, tovarush, skupaj vshivaviz 113), deževn-ik, hudodeln-ik, dolžn-ik, goljufn-ik, hostn-ik (V: pujzhavnik 260), očitn-ik (V: ozhitni grefhnik, zolnar 637), orožn-ik, požrešn-ik, puščavn-ik, razdvojen-ik, razločen-ik, samogoltn-ik, slabodn-ik sramotn-ik; -nik svet-nik, jet-nik; -in bogat-in;
-ar borštn-ar, brodn-ar, zlat-ar.
Izmed teh 13 obrazil ni najti v CO obrazila -ic, zloženskega -ka (črnoglav-ka), slabšalnega -in (bogat-in)\ pomotoma je opuščeno obrazilo -i, saj imamo tudi v CO precej konverznih (izpridevniških) samostalnikov s pomenom nosilca lastnosti. BS imajo za ta pomen obrazila -i oziroma -0, -зс, -ik, in še praslovansko samoednin-sko -in (neprijazn-in), ki ga seveda tudi CO nima več. Zanimivo je, da tudi v VS še nimamo za ta pomen obrazila -ež, tako kot v CO je tudi tu v glavnem nadomeščeno z -ik, npr. brezbožn-ik (: -ež), sramotn-ik, požrešn-ik ipd. Obrazilo -ek, ki ga navaja SS 1976, lahko v glavnem uvrstimo med modifikacijska, saj imamo izpričane oblike kot dvoj-ec. Izrazno in razvrstitveno je posebno obrazilo -ček (ljubi-ček). Tudi pri tem pomenu ni prevzetih ali slabšalnih obrazil. Posebnosti besedotvorne podstave so v glavnem vezane na narečnost ali zastarelost pridevnika ali pridevniške oblike, iz katerega je nastala, npr. čedn-(ik) - skupina čre > če v južnonotranjskih govorih,14 slobodn-ik, vuhrn-ik, klapovušn-ik.
2.1.1.2.3 Nosilec lastnosti - predmet, stvar
-ica baron-ica, cepljen-ica, vesn-ica, gnojn-ica, kihav-ica (V: kihanie 334), kro-
pivn-ica, kuhavn-ica, sesavn-ica, snežn-ica, šestopern-ica, špricaln-ica; -ja jutrn-ja (V: doto, ali jutrnio dati 312); -inja svet-inja;
-ina bezgov-ina, brestov-ina, cerov-ina, česminov-ina, drobov-ina, tisov-ina, de-
set-ina, kosmat-ina, kostanjov-ina, kozlov-ina, kožuhov-ina, plast-ina; -niča četrt-nica;
-ak deset-ek (V: ali dejjeti deil 116), napit-ek, odrast-ek;
-ik božičn-ik (V: popertniak, kolazh 42), bradavičn-ik, kropiln-ik, mejn-ik,
muhovn-ik, osoben-ik -nik četrt-nik (V: ali zheterti deil ene mere 86).
14 Prim. J. Rigler, JNG, 155-156.
2.1.1.2.4	Mesto
-ica cegln-ica, kovačn-ica, leden-ica, lončarn-ica, matern-ica, mišn-ica, pridižn-
ica, ravn-ica; spaln-ica, temn-ica, sirn-ica; -ija sodn-ija; -ina cel-ina, votl-ina; -(j)ava pušč-ava; -jak čebeln-jak;
-ik koln-ik (V: via curralis 356), kolovn-ik, kurn-ik; -stvo kralje(v)-stvo
Besedotvorni pomen mesta, kjer je kaj, je v CO zajet z dvema obraziloma, in sicer -ica in -stvo. Tudi v SS 1976 je predstavljenih za ta besedotvorni pomen samo 6 obrazil - v VS jih je 7. Med obrazili v obeh delih, VS in SS 1976, gre tudi za delno vsebinsko razliko: tako imamo v SS 1976 obrazila -a (konverzni, izpridevniški samostalniki, npr. strojn-a) ter -niča (morda tudi -ica ob podstavi iz pridevnika); v VS pa so obrazila -ija (sodn-ija), -(j)ava (pušč-ava), -stvo (kralje(v)-stvo).
2.1.1.2.5	Čas
-ica svečn-ica; -ok povečer-ek; -ik delovn-ik.
2.1.1.3 Samostalniki iz samostalnika. VVSso zajeti vsi besedotvorni pomeni, ki jih izkazuje sodobni knjižni jezik.
2.1.1.3.1	Lastnost, stanje
-ija fehtar-ija, flikar-ija, kuhar-ija, kupč-ija, kurbar-ija;
-stvo boga(t)-stvo, bog-ovstvo, dečel-stvo, kurbir-stvo, oča-stvo, podob-stvo, sel-stvo;
-štvo biri-štvo, dete-štvo, juna-štvo.
V CO je še obrazilo -ost (zlob-ost), v BS pa -ba (tat-ba), -va (tat-va), pri obrazilu -stvo pa primer cesar-stvo. V SS 1976 je poleg prevzetih obrazil, npr. -iza, -ura, idr., še -ota (groz-ota).
2.1.1.3.2	Nosilec povezave
-0	trinog-0;
-ica	bobnar-ica, cesar-ica, dan-ica, lepot-ica, lev-ica, branjar-ica, pras-ica;
-inja	bog-inja, lev-inja;
-ka	cigan-ka, lis-ka;
-äc	planin-ec, račun-ec;
-vec	delo-vec;
-ač	brent-ač (V: kateri v'brenti grosdje noj Ji 47), rog-ač, brad-ač, trinog-ač;
-ak	vojš-ak;
-jak	rod-jak (V: blishnia shlahta 1060);
«
-an beneč-an, zob-an (V: Joban, polhen Joby 1497); -inja pevk-inja; -jan krist-jan;
-ar apotek-ar, boršt-ar, brod-ar, čoln-ar, flik-ar, glav-ar, golob-ar, ključ-ar, kokoš-ar, kotl-ar, levič-ar, lik-ar, list-ar, lonč-ar, medič-ar, ovč-ar, čoln-ar, trobent-ar, rajm-ar, tič-ar; sablj-ar, šac-ar, kotuh-ar (V: karsnar, ali koshuhar 372), poglav-ar; -or ambasad-or; -it band-it; -aš mej-aš; -až kočij-až; -ež lajn-ei.
V BS za obravnavani besedotvorni pomen ni primerov, v CO pa 7 obrazil, med njimi tudi prevzeto -ist (evangel-ist) in -nik (papel-nik), ki ju VS nima; v SS 1976 so obrazila obravnavanega pomena ločena glede na podpomenske skupine; vseh različnih jih je 36, ki pa se v posameznih podskupinah lahko ponavljajo, npr. -ec: baterij-ec : partij-ec : grb-ec : Avstrij-ec. V VS je najpogostejše obrazilo -ar, pa tudi -ica. Imamo več primerov, ko se ob isto podstavo lahko razvršča več sopomenskih obrazil, npr. trinog-0/-ač. Posebnosti tvorjenk so tako kot pri drugih besedotvornih pomenih lahko posledica razvrstitve obrazila glede na pomen podstave, npr. zob-an 'kdor ima veliko zob'; tvorbena posebnost je vezana tudi na neuresničenost premen (s stališča sodobnega jezika), npr. rod-jak, na prevzetost, narečnost ali kako drugačno zaznamovanost samostalnika, iz katerega je nastala besedotvorna podstava, npr. flikar-(ija), kurbar-(ija), šac-(ar), tudi tič-(ar) : ptič-(ar).15
2.1.1.3.3	Predmet kot nosilec povezave
-ina let-ina. Primer ima tudi CO, BS tudi tega pomena nimajo.
2.1.1.3.4	Mesto, kjer je kaj
-ija	drukar-ija (V: ta kateri v'kup sklada pufhtobe v'drukarij 155);
-je	osrč-je, znož-je;
-išče	dvor-išče, hrbt-išče;
-ak	pristrž-ek;
-ik	zgon-ik (V: turn 1469).
VS ima torej za obravnavani pomen 5 obrazil, BS imajo obrazilo -stvo (cesarstvo), CO poleg -stvo še -ija (kaplan-ija). Prevzetih obrazil, ki jih ima SS 1976 kar nekaj, npr. -at, -iat, -iteta idr., v VS tudi v tem pomenu ni najti.
2.1.1.3.5	Čas, ko je kaj
-ak povečer-ek.
Ne v BS ne v CO nimamo primerov za obravnavani pomen.
15 Prim. J. R i gl er, JNG, 166.
2.1.1.4 Samostalniki iz prislova
-ica okol-ica; -ina daleč-ina; -nje znotr-nje.
2.1.2 Kot že omenjeno, ima VS razmeroma veliko modifikacijskih samostalnikov, seveda daleč največ tvorjenih z izpeljavo; tudi izbira obrazil je razmeroma bogata.
2.1.2.1-Modifikacijska izpeljava (1) Čustveno pozitivno in/ali manjšalno:
-ica: avb-ica, bab-ica, bakl-ica, barč-ica, basn-ica, belič-ica, blazin-ica, brinovč-ica, cajn-ica, deklč-ica (V: punzhize, s'katerimi Je ta mladi otroci ygrajo 109), ceht-ica (V: en verzhik 60), cerkv-ica, čebr-ica, čebul-ica, čev-ica, deščica, flič-ica, gospodar-ica, kurb-ica (V: enu gmain dikle, ali dekla 402), lahkot-ica, barigl-ica, bil-ica, bilč-ica, bradavič-ica, breskv-ica, bukv-ica, ladjica, lajšt-ica, lastovč-ica, lisič-ica, leh-ica, lodr-ica, lon-ica, lopat-ica, lotr-ica, luknj-ica, luščin-ica, oč-ica, kup-ica, koš-ica, flajš-ica, šib-ica, rib-ica; -ca tabel-ca, ogrebel-ca, srn-ca; -ka bil-ka, cvet-ka, klet-ka, četrtin-ka; -c cofelj-c, kamen-c, žakelj-c, žebelj-c;
-äc arzet-ec, biškot-ec, bož-ec (V: vboshiz 41), brat-ec, brež-ec, cveč-ec, človeč-ec, čoln-ec, črv-ec, denar-ec, hrib-ec, kot-ec, ganč-ec (V: ena lupiza 194), golob-ec, grunt-ec, krož-ec, las-ec, medved-ec, mehur-ec, meniš-ec, možnarč-ec, mraz-ec, papir-ec, pehar-ec, prostor-ec, jezič-ec, lapuš-ec, žleb-ec; -ic mož-ic;
-ič bleč-ič, čavl-ič, bož-ič, čoln-ič, črv-ič, dekl-ič, dvojč-ič, gobč-ič, jam-ič, lonč-ič,
čun-ič, klabuč-ič, travnič-ič, žrebč-ič; -e dvojč-e;
-ce blaž-ce (V: en maihin gruntiz, imenze 27), debel-ce, dete-ce, dlet-ce, drev-ce,
dreves-ce, dvorišče-ce, blag-ce, pisem-ce, imen-ce, kladiv-ce; -ice bukv-ice, davr-ice (V: vratize 106), jasl-ice; -če bander-če; -aj bodlj-aj;
-зк luft-ek, pastir-ek, bič-ek, boršt-ek, lesič-ek, lev-ek, list-ek, ljubič-ek, loč-ek, lun-ek, pop-ek, grozd-ek, jezič-ek, trak-ek, četrtin-ek (V: ena mera katera dershy en zhetertink 86).
V VS se pojavlja kar 13 obrazil v pomenu pozitivne čustvenosti in/ali mernosti; približno toliko jih je tudi v sodobnem knjižnem jeziku. V CO so v tem pomenu samo obrazila -ica, -ič, -ce, BS imajo samo -ec (sin-ec iz množinske oblike sin-ci). Kot izrazno posebno s stališča sodobnega jezika se v VS pojavlja obrazilo -e (dvojč-e), tudi obrazila -ic (mož-ic) ni v SS 1976. Sicer pa so posebnosti teh tvorjenk vezane na:
-	razvrstitev, npr. prostor-ec (: -ček), biškot-ec : -ek, čebul-ek : -ica, blaž-ce : (g)-ek, bleč-ič : (k)-ec, jam-ič,i6 dvojč-ič : -ek, las-ec : -ek, medved-ec : -ek, papir-ec : -(č)ek, pastir-ek : -(č)ek, lev-ek : -(č)ek, fižol-ek : -(č)ek, bil-ica : -ka, flaš-ica : -ka, grunt-ec : -ek, trak-ek : -ec, travnič-ič : -ek, žakelj-c : -ič(-ek), žleb-ec : -ič, koteč : -ek idr.; vse navedene oblike so na Pivškem zelo žive tudi danes, velikokrat bolj kot v oklepaju predstavljene obrazilne sopomenke; v tem govoru je opazna tudi razmeroma zelo pogosta raba obrazila -ec (biškot-ec, prostor-ec, žleb-ec, las-ec idr.), v knjižnem jeziku jo navadno nadomešča še na to podstavo dodano obrazilo -ek, pomensko potem res kot navaja SS 1976 obrazilo -ček (prostor-ček); zanimivo je, da se manjšalna oziroma ljubkovalna obrazila razvrščajo tudi na pojmovne (tvorjene) samostalnike, npr. lahkot-ica, hval-ica;
-	premenjeno varianto besedotvorne podstave, če je pač možnost izbire, ali celo na nepričakovano premeno s stališča sodobnega knjižnega jezika, kar je potem južnonotranjska posebnost, npr. blaž-(ce) : blag-, bleč-(ič) : blek-(ec), brež-(ec) : breg-, cveč-(ec) : cvek-, flič-(ica) : flik-, ganč-(ec) : gank-, krož-(ec) : krog-, leš-(ica) : leh-, cveč-(ec) : cvek-, človeč-(ec) : človek- ipd.;
-	besedotvorno podstavo, ki je lahko izrazno (oblikovno) narečna oziroma s stališča knjižnega jezika redkejša, npr. drev-(ce) : dreves-, čev-(ca) : čreves-, čun-(ič) : čoln-, ali sploh v celoti narečna (prevzeta), npr. butor-(ica), barigl-(ica), glaž-(ek), žakelj-(c), lon-(ica), 'senena kopica', aržet-(ec), kahel-(ica), oblikovno ali sploh kako drugače zastarela, npr. davr-(ica)."
(2)	Nekaj obrazil je tudi za slabšalni in/ali večalni pomen:
ulja: bog-ulja; -ina: tatv-ina;18
-ac: ječmen-ec, jelen-ec, ded-ec; -ač: zob-ač; -ak: oč-ak.
V CO je za ta pomen samo eno obrazilo, in sicer -ak (oč-ak).
(3)	Večja količinskost: -ba druž-ba;
-je cvet-je, grozdič-je, bil-je, brin-je, bič-je, gospod-je;
-ovje bezg-ovje, bič-ovje, lešk-ovje, brez-ovje,
ovje; -stvo člove-stvo.
16	Besedo jamč poznam s Pivškega v pomenu 'steza med njivama, lehama', navaja jo tudi J . Rigler v JNG, 144; v SSKJ, 2, 203, imamo obliko jamič označeno kot nar. za 'jarek, brazda'.
17	Mnogi modifikacijsko izpeljani samostalniki z vsemi premenskimi, obrazilnimi, obrazilnorazvrsti-tvenimi idr. posebnostmi so tudi danes v pivškem govoru uporabljani kot edina ali vsaj kot pogostejša izbirna možnost.
18	Izhajamo iz oblike tal-val-ba , izpričane v Brižinskih spomenikih; tvorjenko tatv-ina, ki jo BS tudi poznajo, smo že v razpravi iz op. 3 uvrstili med modifikacijske.
list-je, lub-je, drev-je, srebot-je, loč-ovje, led-ovje, peč-ovje, šib-
V BS je v obravnavanem pomenu samo -ija (bratr-ija), v CO pa ni obrazila -ovje. Tu velja omeniti posebnost tvorjenk zlasti zaradi nerealiziranega preglasa (bič-ovje idr.). Premensko posebna je tudi tvorjenka člove(k)-stvo.
2.1.2.2 Sestava
pra-/pre-: pra-vnuka, pra-vnuk, pra-baba, pra-ded, pra-babica.
2.1.3	Zloženke s samo medponskim obrazilom -e- špotdelavec, vkupzbirališče, volnotepec, rožmirt.
2.1.4	Med sklope lahko uvrstimo primer dolgčas.
2.2 Pridevniške tvorjenke so nemodifikacijske ali modifikacijske. Skladno s sodobnim knjižnim jezikom je tako kot med samostalniki tudi med pridevniki največ nemodifikacijskih tvorjenk, in sicer tipa (a), se pravi navadnih izpeljank (ai), tip lev-ov, nekaj je tudi zloženk (a3), npr. bel-o-rok-0.
2.2.1 Nemodifikacijske pridevniške tvorjenke
2.2.1.1. Pridevniki iz samostalnika. Pomenska razvidnost je v glavnem vezana na jedrni samostalnik. Zaenkrat so obrazila predstavljena samo glede na svojo sklonsko (neimenovalniško) skladenjskopodstavnost, niso pa členjena naprej glede na pomen sklona in samostalniškega jedra.14 Pridevniška priponska obrazila oziroma pripone s podstavo iz katerega neimenovalniških sklonov so v VS naslednja:
-0 bosonog-0,enorok-0, levorok-0, mehkonog-0, širokonog-0. Pripona -0, je v VS vezana samo na zloženke, v sodobnem knjižnem jeziku še na tvorjenke iz predložne zveze tip brezrok-0\ primerov zanje v VS nismo našli; zloženke se uvrščajo med kakovostne pridevnike; -ji bož-ji, bab-ji, kač-ji, koz-ji, kur-ji, pas-ji, ribič-ji jajč-ji, sonč-ji - primer nepričakovane razvrstitve obrazila -ji na podstavo iz samostalnika, ki poimenuje kaj neživega - v sodobnem knjižnem jeziku po SS 1976 samo primer stroč-ji; v VS še robid-ji, vendar kot redka sopomenka za robid-ov (trn); -eni gosp-eni;
-(č)ki biri-čki, juna-čki, mrli-čki, otro-čki, ribi-čki; obrazilo poznajo tudi BS (člove-čki), v CO je nepremenjena varianta, vendar brez izglasnega soglas-nika podstave, torej člove-ski. Tako tudi v VS poleg člove-ški; tudi nebe-ski, v VS samo nebe-ški; v sodobnem knjižnem jeziku imamo obrazilo -čki le v tvorjenki kme-čki (ob kmet-ski)', -ski ajfrar-ski, apotekar-ski, brodnar-ski, cesar-ski, hinavski, nor-ski, padar-ski, pastirski, pustav-ski, pogan-ski, gospoj-ski, člove-skil-ški, dezel-ski, vinski, citron-ski; bene-ški, gr-ški, tkal-ski;
,ч O tem prim. A. V i do vi č-M u h a. Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov, SR 29 (1981), 19-42.
-ovski del-ovski, egipt-ovski, brod-ovski; razvrstitev obrazila -ovski, pa tudi obrazila -ski je s stališča sodobnega knjižnega jezika pričakovana, saj je podstava iz besedotvornega pomena, ki je pretvorba prvega delovalnika - vršilec dejanja, nosilec lastnosti, povezave, in sploh poimenovanje za človeka (človeški), lahko pa tudi iz zemljepisnih imen (egipt-ovski), iz primerov, kjer zaradi izglasja podstave konkurenčnega obrazila -ni ni mogoče uporabiti (vin-ski)',20 vsi tako tvorjeni pridevniki so v osnovnem pomenu vrstni;
-ni božič-ni, hiš-ni, host-ni, list-ni, postelj-ni, roč-ni, čet-ni, molitev-ni; VS loči tip roč-ni (V: rozhni malin 1058) odroč-en (V: nelein, hiter 1058), sled-ni, srč-ni, svet-ni (V: kar fveitnim gojpudam JliJhi 1202), zelj-ni, vas-ni (V: vajne Cerque shegnanie 1343), vod-ni, labud-ni; popot-ni; stolet-ni; s stališča sodobnega knjižnega jezika imamo pri tem pomenu opraviti z nepričakovano razvrstitvijo obrazila v primerih vas-ni : va-ški, labud-ni ■ -i';
-eni cerkv-eni;
-an doli-an, oroi-an (V: v'oroshye oblezhen 689), ros-an, skriv-an, zlob-an; nekateri pridevniki imajo sopomensko obrazilo -зп, npr. dolž-anl-en, zlob-anl-en;
-an bradavič-en, desnič-en (V: hiter, pervershin, rozhin 1171), goljuf-en, grešen, jesič-en (V: jejjih pojtati, na jejjih zikati 304), jezič-en (V: kateri vjeskusi govory, slajti hudû 307), lakol-en, mrtvič-en, mrzlič-en, dolž-en, glav-en, kunšt-en, praznič-en, parnet-en, roč-en, smeš-en, soč-en, sreč-en, srč-en, zlob-en, jabolč-en (V: jabulzhne Jive farbe 291), belolist-en, železen;
-én bronč-en, konop-en, smol-en, vod-en;
-in mačeh-in, mater-in, mač-kin, bukv-in (V: kar enimu buquinimu pijjarju,
ali Jtiskavzu slijhi 54) -at čel-at, kamen-at, las-at, nos-at, rog-at; -nat slam-nat; -it čast-it, kamen-it; -ovit strup-ovit;
-ast bradavič-ast, pik-ast, cimet-ast, čebul-ast, cink-ast, glin-ast, gruč-ast, kufr-ast, lim-ast, mlak-ast, koc-ast, norč-ast, pram-ast (V: pramajta farba, Jivuardezha, kostaniava farba 884);
-ev kralj-ev; glaž-ev;
-iv črv-iv, kolenč-iv, milost-iv, pleš-iv;
-Ijiv dobičk-ljiv;
-ov kaštrun-ov, krokodil-ov, lev-ov, medved-ov, rak-ov; trn-ov, cimet-ov, ci-preš-ov, balzam-ov, gabr-ov, il-ov, ječmen-ov, lesk-llešk-ov, lip-ov, pečk-ov;21
20	Nekaj več o razvrstitvi obrazila -skil-ški (glede na -ni) gl. v knjigi A. V i d o v i č-M u h e iz op. 7, zlasti str. 113, 132.
21	Stabejev prepis Vorenčevega polglasnika bi moral biti s črko e, ne z i.
Na splošno lahko rečemo, daje obseg tvorbe pridevnikov iz samostalnikov v VS tako po obsegu obrazil, njihovi razvrstitvi kot tudi po samem pomenu tako tvorjenih pridevnikov izjemno razgiban; tvorba izsamostalniških pridevnikov konec 18. stol. je ne samo tipološko, ampak tudi izrazno, pomensko in razvrstitveno v bistvu prekrivna z modernim sodobnim jezikom.
2.2.1.2	Pridevniki iz glagola.
Po pomenu so ti pridevniki kakovostni, vrstnih namembnih tipa šiv-a-lni (stroj) v VS ni najti:
-č ješ-č; '
-eč arjov-eč, bod-eč, bogaboj-eč, diš-eč, groz-eč, nos-eč, obstoj-eč;
-oč cviblaj-oč, celi-oč, delaj-oč, diše-oč, gnuse-oč, mole-oč, nude-oč, pade-oč,
padej-oč, žele-oč; -i govoreč-i, nerazbiječ-i, šaleoč-i, tožeoč-i; -1 oteke-l, zabuhe-l;
-an dodel-an, dokonč-an, goljuf-an, izkaz-an, nespozn-an, osij-an, pij-an, pregnan, razmet-an, zaželj-an, zegn-an; -en dojed-en, doprines-en, izbij-en, izkuš-en, krč-en (V: karshna shyla 380), nedopušč-en, obled-en, osramot-en, skriv-en (V: skranien, vtaknên 1111), odkriv-en, prines-en, razbij-en, zgovor-en, zmas-en (V: JmaJna vezherja; /.../ enu s'majnu shivenie s'pytjem, inu s'jedjô 1484);22 -an samogolt-en, samovolj-en, sladkojed-en, skriv-en, slui-en (V: kar je slushnu ali
Jlushezhe / ... / 1125), spodrč-en, zgovor-en; -t str-t, obsu-t, razbi-t, pripi-t; -ast rat-ast (V: toljt, vampajt, jpitan 1001); -av cag-av;
-ljiv besed-ljiv, kurb-ljiv, nauč-ljiv, odpust-ljiv, pad-ljiv, spom-ljiv.
Tudi pri pridevniških tvorjenkah iz glagola je opazna izrazita težnja po ohranitvi glagolske pripone - nepremenjeno obrazilo -oč se razvršča na podstavo z ohranjeno glagolsko pripono (celi-oč).
2.2.1.3	Pridevniki iz prislova.
Po pomenu so ti pridevniki samo vrstni. Obrazila so naslednja:
-č doma-č; -nji blii-nji, zgora-nji; -enji dol-enji; -šnji zgoraj-šnji; -ski lan-ski.
2.2.2 Modifikacijsko tvorjeni pridevniki so izpeljavni ali sestavni. V BS modifikacijsko tvorjenih pridevnikov ni, v CO pa so tako primeri za modifikacijsko izpeljavo kot za sestavo.
22 Beseda vzmas-tvo je uporabljena v BS III 36, zato o njej tudi v razpravi, cit. v op. 3
2.2.2.1 Modifikacijski pridevniki
Izražajo lahko naklonskost ali količinskost, iz števnika tudi vrstnost (med drugim tudi priponskoobrazilno stopnjevani pridevniki):
-ši	huj-ši, lep-ši;
-ejši	imenitn-ejši;
-en	rodovit-en;
-at	oljn-at;
-kljast	črn-kljast;
-kast	črn-kast;
-ušast	bel-ušast;
-iv	lažn-iv, prijazn-iv (znan že iz CO);
-Ijiv	dobrot-ljiv, oslab-ljiv;
-ast	kljukonos-ast, ljubank-ast;
-i	deset-i; devet-i;
-ni	deset-ni (V: na dejjet deilu resdilen 116).
2.2.2.2 Sestavljeni pridevniki
ne- ne-navajen, ne-nucen, ne-oster, ne-pečen, ne-pokošen, ne-pokoren, ne-potre-
ben, ne-razbit, ne-zrel; pre- pre-čuden, pre-dolg, pre-drag, pre-hud, pre-lep, pre-skop.
2.3 Skladno s sodobnim knjižnim jezikom so tudi v VS prislovi največkrat izpridevniški z obrazilom -o, -č, -krat: bistr-o, bogaboječ-e, črn-o, bogat-o, cagljiv--o, čuječ-e, drag-o, folšn-o, gibljiv-o, gnadljiv-o, grešn-o, imenitn-o, izvedejoč-e, kisel-o, lagk-o, milostiv-o, junačk-o, najvišj-e, ročn-o; prvi-č; dva-krat, dvesto-krat, en-krat. Več je tudi prislovov iz samostalnika tvorjenih iz predložene zveze, npr.: po-čas-i, na-rob-e, po-dnev-i, tudi po-seb-ej, ali izpeljavni dom-a. Vse omenjene tvorbene možnosti prislovov imamo že v CO.
3 Razčlenitev tvorjenk (tudi glagolskih) v VS nas vodi k spoznavanju, da besedotvorje tega časa (prelom v 18. stol.) ostaja v okviru zlasti razvrstitvenih in premenskih posebnosti besedotvorja 16. stol., kot nam ga izkazujejo CO, vendar z bogatejšimi zlasti besedotvornomorfemskimi možnostmi, ki pa vendarle še ne dosegajo razgibanosti sodobnega knjižnega jezika.
SUMMARY
The present analysis of complex words contained in the dictionary compiled by Gregor Vorenc and a similar previous analysis of complex words found in Primož Trubar's Cerkovna ordninga show that the word-formation framework at the beginning of the eighteenth century was essentially the same as in the sixteenth century. However, Vorenc's variety of formants (afffixes) is wider, though still far from the range of possibilities offered by contemporary standard Slovene: Slovenska slovnica 1976, for instance, lists 50 formants expressing an animate agent as opposed to the 18 formants evidenced in Vorenc's dictionary and 15 in the Cerkovna ordninga. (The wider selection in contemporary standard Slovene is partly ascribable to affixes of foreign origin.)
Vorenc's deverbal nouns still manifest a preference for such suffixes as are added to a base preserving the stem-forming morpheme. By way of example: the distribution of -nje and -veç is almost paradigmatic, namely disregarding aspectual and other properties of the base verb (odlei-a-nje, privošč-e-nje, napoč-e-nje, dobl-e-nje, razvesel-e-nje in the same manner as bavk-a-nje, cvibl-a-nje etc., kreg-a-vec, sev-ec, bra-vec in the same manner as pretrg-a-vec, prošnj-i-vec, konč-a-vec etc.). As a rule, no umlaut is observed in the stem-forming suffix -ova- (boj-ova-nje, kupč-ova-nje, etc.), and generally unchanged forms are frequent (e.g. izvol-e-nje, naudar-e-nje, rod-jak). making the semantic connection with the base word more unequivocal. Perhaps this tendency to preserve the semantic unequivocalness of derivatives in relation to their base words explains the high frequency of nouns derived from adjectives by the suffix -/' (conversion).
In Vorenc's dictionary there are practically no borrowed suffixes (exceptions are two, -or and -it: ambasador, bandit) and no pejorative suffixes (such as -avš, -avt, -ača, -uša), but -ei appears for the first time in deverbal and desubstantival nouns (de-adjectival nouns, however, still require -ik: samogoltn-ik, poirešn-ik, uhrn-ik rather than samogoltn-ei etc.). There is a large choice of suffixes for expressing quality/condition/state, e.g. temn-otal-obal-ost (synonymical distribution is frequent). Some of the numerous noun suffixes used in modificational derivation are dialectal or, at any rate, infrequent, e.g. biškot-ec, denar-ec, papir-ec. Suffixation with diminutive/hypocoristic formants is sometimes accompanied by alternations in the base, e.g. blai-ce : blag-cel-ek, človeč-ec : človek-, bleč-ič : blek-ec. The bases of Vorenc's derivatives also exhibit quite a few South Inner Camiolan features (e.g. phonetic: čun-ič, čev-ce), formative peculiarities (izlag-a-nje, do-štev-e-nje), and tokens of their ancient or foreign origin (daurce, ladanje, baratija, molba, slabodnosl etc.).