Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 8. DECEMBRA 1994 Lokalne volitve V drugi krog za župana Tone Smolnikar in Maks Lavrinc Kot je bilo pričakovati, prvega župana kamniške občine nismo izvolili v prvem krogu. Ker se je za to mesto potegovalo pet kandidatov, so bili glasovi med njimi tako porazdeljeni, da nobeden ni dobil več od polovice vseh oddanih glasov. Zato se bosta za župana v drugem krogu potegovala prva dva, ki sta dobila največ glasov. To sta Tone Smolnikar, za katerega so volivci oddali 3875 ali 29,41% vseh glasov, in Maks Lavrinc, ki je prejel 3051 ali 23,16% glasov. Drugim kandidatom so volivci prisodili: Dušanu Jeseniku, SLS, 2884 glasov ali 21,89%, Baldomirju Kremžarju, SKD, 2251 glasov ali 17,08% glasov in Mariji Keba, Zeleni, 1115 glasov ali 8,46% vseh glasov, oddanih za župana. Kot kaže, vrstni red kandidatov na listi ni vplival na volil- ni izid, saj sta prvouvrščena kandidata zasedala poslednji dve mesti, torej 4. in 5. mesto. V nedeljo, 18. decembra, bomo torej volivci na istih voliščih kot v prvem krogu izbirali župana občine Kamnik: Toneta Smolnikarja, kandidata skupine volivcev ali Maksa Lavrinca, kandidata LDS. (Pogovor z njima preberite na 3. strani!) F. S. Ob stoti seji izvršnega sveta Letos skoraj milijardo za naložbe Po naključju smo imeli stoto sejo izvršnega sveta med nedavnim zasedanjem občinske skupščine, je dejal Miha Novak, predsednik izvršnega sveta na tiskovni konferenci, na kateri so predstavniki IS spregovorili tudi o delu tega skupščinskega izvršilnega organa v iztekajočem se mandatu. Posebej so poudarili prizadevanja izvršnega sveta, da bi šel čim-večji delež sredstev javne porabe za naložbe v komunalno infrastrukturo, v družbene dejavnosti in za razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva. Tako usmeritev so upoštevali tudi pri oblikovanju predloga za re- balans letošnjega občinskega proračuna, ki ga je pred kratkim sprejela občinska skupščina. Zato so za tekoče proračunske potrebe namenili le za 9% več denarja, medtem ko so se sredstva za investicije povečala za 75%. Skupaj je bilo letos odobreno za naložbe skoraj eno milijardo tolarjev, od tega za komunalno infrastrukturo 320 milijonov, za družbene dejavnosti je šlo okrog 400 milijonov tolarjev (od tega nakup prostorov Kulturnega doma 150 milijonov, za šole 90 milijonov, za otroški vrtec 60 milijonov). Prek ugodnih posojil pa je bilo v drobno gospodarstvo Zadnja številka Kamniškega občana v tem letu bo izšla 22. decembra. V njej bomo objavili tudi božično-novoletne želje in čestitke. Sporočite nam jih čimprej, najkasneje pa do torka, 20. decembra. Članke sprejemamo do srede, 14. decembra. investiranih okrog 250 milijonov tolarjev. Predstavniki IS so posebej poudarili, da je bilo samo letos v občini asfaltiranih 17 km lokalnih cest, kar je več kot desetina njihove celotne dolžine. Miha Novak je dejal, da je bil izvršni svet, ki je bil izvoljen 9. novembra 1992, sestavljen pluralno (zastopanost več strank), vendar to ni vplivalo na sprejetje njegovih odločitev, saj je bilo od 1033 sklepov kar 80% sprejetih soglasno. Člani izvršnega sveta so se namreč odločali na podlagi strokovne presoje. Na vprašanje novinarja Radia Slovenije, zakaj se Miha Novak po uspešnem vodenju izvršnega sveta ni odločil, da bi kandidiral za župana, je odgovoril, da se za to ni odločil predvsem iz družinskih razlogov. Več časa moram posvetiti svoji družini, kot sem ga lahko doslej, je dodal. (fs) Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, tel.:737-414 V RENAULT POOBLAŠČENI SERVISER tel: 737-279 Ne iščite avtomobilov RENAULT drugje, pridite k nam v Mengeš! Ob 25. obletnici prisotnosti Renaulta na slovenskem trgu vam nudimo 5% popust za nakup vozil iz domačega programa: R5 in Clio, do konca letošnjega leta. K nakupu Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom (R + 11 %) in leasingom. Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge. Obiščete nas lahko vsak dan med 7. In 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. In 12. uro. Kljub bližajoči se zimi so tudi pobočja pod Kamniškim vrhom še vedno brez snega. Lani so bile te poljane pobeljene že na Martinovo. 39. (zadnja) seja občinske skupščine Alprem, promet, priznanja - dota občinskemu svetu Čeprav sta dnevna reda v sredo, 23. novembra, sklicane 39. seje občinske skupščine in nadaljevanja v juliju začete 38. seje štela skupaj 19 točk, je bilo tokratno (zadnje) zasedanje sorazmerno kratko. Končalo se je že po slabih treh urah. Potem ko so sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna, so člani poslanskih skupin bivšega Demosa (to so posebej poudarili) zapustili sejno dvorano. V njej jih je od 49 delegatov ostalo le 28, kar pa je bilo premalo za nadaljevanje zasedanja. Zato je predsednik Maks Lavrinc zaključil zadnjo sejo v tem (podaljšanem) mandatnem obdobju. V skladu s sklicem so delegati najprej začeli 39. sejo, šele potem naj bi nadaljevali nedokončano 38. sejo. Zakaj tako, je zanimalo Marjeto Humar, ki je nekoliko kasneje dobila odgovor predsednika Maksa Lavrinca. Dejal je, da je za občino pomembno zlasti sprejetje rebalansa proračuna in prostorskih aktov. Več razprave je bilo, ali odlok o ustanovitvi direkcije občinskih javnih služb uvrstiti na dnevni red ali ne. Demitrij Perčič je v imenu poslanske skupine LDS predlagal, da se ga umakne, ker da deset dni pred volitvami ni primeren čas za urejanje prihodnje občinske uprave, zlasti ker so v odloku vsebovane določbe novega občinskega statuta. S takim predlogom sta soglašala tudi Matevž Skamen in načelno Pavel Ocepek, proti pa je bil Ferdinand Skarja. Z umikom se ni strinjal Miha Novak, predsednik izvršnega sveta. Pri glasovanju je le 17 delegatov podprlo predlog za umik te točke. V nadaljevanju 39. seje so se delegati najprej lotili poročila o uresničevanju sklepov prejšnjih sej. Tu je bila najbolj polemična razprava v zvezi z julijskim sklepom o sofinanciranju telovadnice v Komendi. Roman Grošelj, predstavnik KS Komenda, je pojasnil razloge, zaradi katerih krajevni skupnosti do 1. septembra ni uspelo predložiti občini zahtevane dokumentacije (usklajevanje s spomeniškim varstvom, evidenca parcel v katastru, posnetek komunalnih vodov, izdelava treh idejnih projektov itd.). Predlagal je, naj skupščina podaljša rok za predložitev gradbenega dovoljenja do 20. decembra letos. Na pripombo Pavla Ocepka, da je predsedujoči dal besedo predstavniku sveta KS Komenda, ne da bi o tem prej glasovala skupščina, je Maks Lavrinc pojasnil, da ni potrebno soglasje skupščine, kadar gre za obravnavanje, dopolnjevanje ali spremembo že sprejetih sklepov; Igor Pod-brežnik pa je dodal, da je bil predstavnik KS vabljen na sejo, in vprašal predstavnika KS Komenda, zakaj niso usklajeni med seboj, saj gre za kar velika proračunska sredstva. Na vprašanje Albina Pirša, kakšne posledice bi imelo sprejetje predlaganega sklepa za proračun in za gradnjo osnovne šole v Šmartnem, je sekretarka za gospodarstvo Judita Mlinar Kem pojasnila, da to za gradnjo te šole ne bo imelo nobenih posledic, če pa predvidena sredstva za Komendo ne bodo odobrena oz. uporabljena, bodo namenjena za investicijsko vzdrževanje šol. Pavel Ocepek je predstavniku KS Komenda predlagal, naj predstavi izračun rentabilnosti in namembnosti objekta, kdo bo zgradbo vzdrževal in kakšne reference ima KS za izvedbo tovrstnih del. Vprašal je tudi, koliko od predvidenih 400.000 mark sponzorjev je pridobljenih in kje so. Povedal je tudi, da je sprožen ustavni spor zaradi kršitve človekovih pravic ter ustavna pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa KS Komenda o samoprispevku. Dodal je še, da bi skupščina s sprejetjem predlaganega sklepa prevzela izjemno odgovornost za izgubo 16 milijonov tolarjev in s tem zmanjšala možnost, da se bo julijski skupščinski sklep uresničil. (Nadaljevanje na 2. strani) Kamnik, Usnjarska 9, tet: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Od 15. 11. do 31. 12. 1994 5% novoletni popust v obliki bonov. AKCUA!! hladilnik 130 I - 32.760 SIT. Za gotovinsko plačilo 10% popust. ********************* Z darilnimi boni boste sodelovali v novoletni nagradni igri, v kateri vas čakajo privlačne nagrade. Obiščite nas na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Volitve občinskega sveta Največ sedežev Slovenskim krščanskim demokratom (8) in Liberalni demokraciji (7) Na volitvah v občinski svet občine Kamnik in za župana v nedeljo, 4. decembra 1994. je bila sicer nekoliko nižja udeležba od tiste na državnih volitvah pred dvema letoma, vendar še vedno nad republiškim povprečjem oziroma povprečjem udeležbe v vseh 147 slovenskih občinah. Na 32 volišč v kamniški občini je prišlo od skupno 21.643 vpisanih 14.135 volivcev ali 65,31%. Prek 80% volivcev je prišlo na volišča na Vranji Peči, Pšaj-novici in na Gozdu, medtem ko se je udeležba na mestnih voliščih v Kamniku gibala od 56 do 67%. Izmed 190 kandidatov na 11 listah strank in skupin volivcev so volivci z glasovanjem za liste kandidatov dodelili posameznim strankam naslednji delež glasov in s tem tudi določili, koliko mest bo imela stranka v občinskem svetu. Od 12.467 oddanih glasov so volivci prisodili Slovenskim krščanskim demokratom 2905 ali 23,3% vseh glasov (to pomeni, da imajo v občinskem svetu od skupno 31 mest največ, to je 8 svetnikov), sledijo jim Liberalna demokracija Slovenije z 2386 glasovi ali 19,1% (7 svetnikov), Socialdemokratska stranka Slovenije z 2086 glasov ali 14,2% (6 svetnikov), Slovenska ljudska stranka s 1771 glasovi ali 14,2% (5 svetniki), Združena lista socialnih demokratov z 960 glasovi ali 7,7% (2 svetnika), Zeleni Slovenije z 931 glasovi ali 7,5% (2 svetnika) in Slovenska nacionalna desnica s 666 glasovi ali 5,3% (1 svetnik). Druge liste so prejele premalo glasov, da bi njihove stranke oziroma skupine volivcev imele svoje mesto v občinskem svetu. Neodvisni krajani za razvoj podeželja so zbrali 203 glasove (1,6%), Bojan Pollak in skupina volivcev so dobil 316 glasov (2,5%), Narodnim demokratom so volivci dali 131 glasov (1,1%), Demokratom Slovenije pa 112 glasov (0,9%). Povedati je treba, da so to neuradni izidi. Prišteti jim bo treba še glasove, ki jih je volilna komisija prejela po pošti, upoštevati eventualne pritožbe in podobno. V posameznih volilnih enotah so liste neposredno dobile naslednje število mest v občinskem svetu: 1. vol. enota SKD in SLS po eno mesto, 2. volilna enota SKD, SDSS in LDS po eno mesto, 3. volilna enota SKD eno mesto, 4. volilna enota SKD, SDSS in LDS po eno mesto ter 5. volilna enota SKD, SDSS in LDS po eno mesto. Stranke so torej z glasovi v posameznih volilnih enotah prišle neposredno do 12 svetnikov, drugih 19 mandatov pa je bilo dodeljenih posamez- nim strankam na ravni občine po sistemu, ki ga je težko obrazložiti na kratko. Obsežnejši zapis o poteku lokalnih volitev bomo objavili v naslednji številki. FRANC SVETELI Z nedeljskih volitev na volišču v OŠ Moste. (foto: F. S.) Janez Novak, predsednik občinske volilne komisije O poteku volitev Občinski odbor LDS Kamnik in volilni štab LDS Kamnik se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem, ki ste nam naklonili svoje zaupanje z glasovanjem za našo listo 00 LDS KAMNIK Stanislav Zarnik VOLILNI STAB LDS Demitrij Perčič V nedeljo zvečer, tik pred koncem volitev, smo za kratko izjavo o prvih vtisih s poteka prvih lokalnih volitev zaprosili Janeza Novaka, predsednika občinske volilne komisije. Po njegovem mnenju so potekale povsem normalno in brez večjih zapletov. Tudi volilni odbori so dobro opravili svojo dolžnost. So bile kakšne težave z razumevanjem preferenčnega glasu, s katerim so se volivci tokrat srečali prvič? Po mojem mnenju je bil pomen in način dajanja tega glasu posameznim kandidatom na listi volivcem premalo jasen. Glede na zakonsko ureditev pa menim, da je ta institut vprašljiv, ker je delež preferenčnih glasov, ki jih mora dobiti neki kandidat, če hoče »prehiteti« prvega na listi, previsok. Po zakonu mora namreč doseči več kot polovico oddanih glasov za listo. Kaj pa lokacija in ureditev volišč? Nekaj pripomb smo dobili na račun postavitve in ureditve nekaterih volišč, ker so bila premajhna, da bi bila zagotovljena nemotenost volivcev pri izpolnjevanju glasovnice. To, daje bilo nekaj volišč v objektih, kjer so gostilne, volitev ni motilo. So bili volivci dovolj dobro seznanjeni z imeni kandidatov na listi posamezne stranke? Menim, da se je z imeni vsak, kdor je to želel, lahko seznanil že prek objave list v Kamniškem občanu. Poleg tega pa so bile liste kandidatov strank v posamezni volilni enoti izobešene tudi v volilnih prostorih. Res je, da smo v enem primeru ugotovili, da so bila imena zaradi tiskanja na enem samem listu natisnjena z zelo majhnimi črkami, kar je nekoliko motilo zlasti starejše volivce. Slišali smo za nekaj zapletov glede sodelovanja predstavnikov list in kandidatov na voliščih pri spremljanju dela volil- Občinska volilna komisija na zadnjem posvetu v večernih urah, preden so z volišč začeli prinašati gradivo z volilnimi izidi, (foto: F. S.) SEZNAM 31 ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK, KI SO BILI IZVOLJENI NA VOLITVAH 4. DECEMBRA 1994 VOLILNA ENOTA VOLILNA ENOTA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Miha Novak, 1960, Zajasovnik 5, Motnik 1 2. Milan Wmdschnurer, 1929, Pot na Jeranovo 5, Kamnik 2 3. Pavel Ocepek, 1938, Breg 21, Komenda 3 4. Milan Šuštar, 1932, Ljubljanska 74, Kamnik 4 5. Marjeta Humar, 1946, Žale 4/A, Kamnik 5 6. Joži Šuštar, 1946, Markovo 14, Kamnik 1 7. Peter Štele, 1928, Tunjiška Mlaka 9, Kamnik 2 8. Vinko Ovijač, 1942, Moste 2/B, Komenda 3 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Rudi Capuder, 1960, Drnovškova 11, Kamnik 2 2. Biserka Močnik, 1956, Bakovniška 24, Kamnik 4 3. Demitrij Perčič, 1963, Tunjiška 2/A, Kamnik 5 4. Andrej Skodlar, 1939, Kettejeva 10/A, Kamnik 5 5. Iztok Debevec, 1962, Oševek 6, Kamnik 1 6. Stanislav Zarnik, 1953, Podboršt 22/B, Komenda 3 7. Klavdij Koderman, 1963, Šutna 76, Kamnik 5 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. Vida Romsak, 1955, Podstudened, Stahovica 2 2. Alenka Koželj, 1951, Matije Blejca 8, Kamnik 4 3. Igor Podbrežnik, 1957, Novi trg 31, Kamnik 5 4. Anton Špenko, 1940, Moste 33, Komenda 3 5. Anton Rajsar, 1958, Šmartno 267A, Laze 1 6. Ivan Tokmadžič, 1949, Kranjska 4, Kamnik 5 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Anton Hočevar, 1950, Hruševka 1/A, Laze 1 2. Janez Štele, 1946, Podboršt 19, Komenda 3 3. Bojan Mlakar, 1955, Gorlič 65/G, Stahovica 2 4. Franc Orešnik, 1955, Jamova 2, Kamnik 4 5. Janez Trebušak, 1942, Bela 30, Motnik 1 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. Branko Božič, 1927, Bakovniška 11, Kamnik 4 2. Božidar Pilej, 1946, Tunjiška 2/B, Kamnik 5 ZELENI SLOVENIJE 1. Rudi Meršak, 1959, Kajuhova 1, Kamnik 5 2. Marija Dolenc, 1950, Volčji Potok 2/B, Radomlje 4 SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA 1. Rajko Bajde, 1959, Godič 15/A, Stahovica 2 OVK Kamnik PREDSEDNIK JANEZ NOVAK nega odbora. Kaj lahko rečete o tem? Res je nastalo nekaj nesporazumov tudi zato, ker so stranke svoje predstavnike premalo poučile o njihovih pravicah in dolžnostih. Nekaj manjših zapletov, ki pa smo jih sproti rešili, je nastalo tudi zato, ker smo navodila o tem, da bosta določeno stranko na voliščih zastopala dva zaupnika, eden za volitve občinskih svetnikov, drugi pa za župana, dobili zadnji trenutek in so bili o tem nekateri volilni odbori obveščeni šele danes. Zdaj so o tem obveščeni vsi volilni odbori in ti zaupniki bodo lahko povsod nemoteno sodelovali pri štetju glasov. Bodo kakšne spremembe pri izvedbi volitev, če bo potreben drugi krog volitev za župana? Obstaja velika verjetnost, da bo zaradi petih kandidatov za župana potreben še drugi krog. Zato bodo morali volivci ponovno izbirati med kandidatoma, ki bosta danes dosegla največje število glasov. Ponovne volitve bodo čez 14 dni na istih voliščih in z istimi volilnimi odbori. Ne glede na udeležbo bo izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil več glasov. F. S. 39. (zadnja) seja občinske skupščine (Nadaljevanje s 1. strani) Stane Zarnik je dejal, da so vse dosedanje Ocepkove pritožbe pravosodni organi zavrnili in da bo glasoval za sprejetje predlaganega sklepa KS Komenda. Skupščina je nato z 28 glasovi za, enim proti in ob 17 vzdržanih glasovih sklenila, da se v proračunu za leto 1994 predvidena sredstva za sofinanciranje gradnje telovadnice v Komendi odo brijo pod pogojem, da KS Komenda do 20. decembra letos -predloži gradbeno dovoljenje. Posebej pa je z enim glasom proti in tremi vzdržanimi sklenila prenesti investitorstvo z občine na krajevno skupnost Komenda. Odlok o lokacijskem načrtu za plinifikacijo so delegati sprejeli brez razprave. Pri sprejemanju rebalansa občinskega proračuna amandmaja, ki ga je posredovala poslanska skupina LDS in s katerim naj bi se povečal znesek za financiranje Kamniškega občana, izvršni svet ni sprejel, ker je sicer manjši znesek povečanja vključil v svoje dopolnilo. Podobno se je zgodilo tudi z amandmajem KS Špitalič za mrliško vežico. Ker je skupščina sprejela obe dopolnitvi izvršnega sveta, se je zadolžitev proračuna povečala od 15,3 na 16 milijonov tolarjev. Amandma SLS, ki ga je predlagal Vid Kadunc, da naj bi za odpravo posledic suše namenili nekaj denarja tudi z rebalansom, je predlagatelj potem, ko ga je izvršni svet zavrnil, sam umaknil. Tudi amandmaja Brede Podbrežnik Vukmir, naj bi občina namenila nekaj dodatnega denarja za potrebe Matične knjižnice, IS ni sprejel, ker je občina po normativih dolžna zagotoviti za knjižnico 30% sredstev, drugo pa republika, danes pa občina zago- tavlja že polovico potrebnega denarja. Smiselno pa je povzel dopolnilo Podbrežnikove v sklep, ki ga je potem potrdila tudi skupščina, da se s 1. 12. 1994 sistemizacija delovnih mest v knjižnici razširil za 0,5 višjega knjižničarja. Nato so rebalans sprejeli skoraj soglasno z enim glasom proti. Na predlog sklada stavbnih zemljišč so delegati brez razprave sprejeli tudi sklep o novi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Skupščina je na predlog komisije za volitve in imenovanja dala soglasje k imenovanju Vuka Cmiljaniča za ravnatelja Osnovne šole Toma Brejca. Delegati, med njimi Kladnik. Cevka, Humarjeva. Skamen, Podbrežnik in drugi, so na seji postavili več vprašanj in pobud v zvezi s parkirišči na planini, označevanjem krajev, ureditve železniških prehodov, ukrepanjem policije, izkoriščanjem prostorov v zdravstvenem domu, voznimi redi avtobusov in žičnice itd. Ker se je zadnja seja občinske skupščine predčasno končala, je ostalo nekaj zelo pomembnih zadev neobravnavanih, med njimi naj omenimo predlog o spremembi prostorskih sestavin občinskega družbenega plana, odlok o zazidalnem načrtu za območje Alprcma, iz julijske seje pa spremembe odloka o cestnem prometu, soglasje k spremembam statuta Matične knjižnice, poročilo o stanju okolja in o iskanju prostora za odlaganje odpadkov ter podelitev priznanj občine Kamnik, ki tako letos prvič ne bodo podeljena. Te zadeve so torej delegati prepustili v doto prihodnjim občinskim svetnikom. F. SVETEU Namesto dosedanjih 75 delegatov v treh zborih občinske skupščine, bo konec tega meseca v občinske klopi za štiri leta sedlo 31 članov občinskega sveta, ali svetnikov, kot jih bomo verjetno imenovali. Pogovor s kandidatoma za župana pred drugim krogom Župan in razmerja v občinskem svetu Tone Smolnikar V drugem krogu volitev v nedeljo, 18. decembra, bodo volivci končno odločili, kdo bo novi kamniški župan. Kandidatoma, ki sta v prvem krogu zbrala največ glasov in se bosta zato pomerila v drugem krogu, Tonetu Smolnikarju, kandidatu skupine volivcev, in Maksimiljanu Lavrincu, kandidatu LDS, smo takoj ko so bili znani izidi nedeljskih volitev, zastavili nekaj vprašanj. Maksimiljan Lavrinc • Kakšno je vaše mnenje o volilnem izidu za župana? Ste ga pričakovali? T. Smolnikar: Napovedovati kakršne koli rezultate je vedno nevarno, ne samo ali predvsem v politiki. Tako je tudi v športu, pri katerem ponavadi rečemo, da je žoga okrogla. Za politiko pa tako ali tako pravimo, daje še toliko bolj nepredvidljiva. Zato moramo odkrito priznati, da sem zgrešil v napovedi, ki smo jo za nedeljske volitve stavili med prijatelji sodelavci. Zanimivo, največji »udarec mimo« sem imel pri napovedi izidov za prvo trojico, zato še bolj verjamem, da je v politiki vse mogoče. M. Lavrinc: Volilni izid za župana je bil, vsaj zame, pričakovan. Naš volilni štab mi je že štirinajst dni pred volitvami napovedal drugi krog z g. Smolnikarjem. Priznati pa moram, da so bili zasledovalci bliže, kot smo pričakovali. • Nam lahko poveste, na podporo katerih strank računate v drugem krogu volitev? T. Smolnikar: Pred dnevi me je novinarski kolega Ali Žerdin vprašal: »Tone, čigav trojanski konj si, koga nosiš v trebuhu?« Podobno vprašanje sem slišal še večkrat. Toda moj odgovor je vedno enak mojemu prepričanju, ki sem mu sledil tudi ob odločitvi, da sodelujem v »bitki« za kamniškega župana: samo strankarsko neobremenjenemu človeku je v tem trenutku najlaže uskladiti vsa strankarska nasprotja in nesoglasja, če želimo umiriti strasti in pognati voz slovenske demokracije in posebej gospodarstva hitreje naprej. Prepričan sem, da bodo volivci takšni moji usmeritvi sledili tudi pri glasovanju v drugem krogu. M. Lavrinc Tudi v drugem krogu lahko računam le na volivce LDS. Rezultati vo- litev za občinski svet namreč kažejo, da se je Kamnik v zadnjih petih letih, obrnil izrazito proti desni, saj je delež teh strank porasel s slabe polovice na skoraj tri četrtine. Po rezultatu sodimo torej med podeželske občine. In ker v politiki ni verjeti v naključja, menim, da je protikandidat v prednosti, saj mu je podpora nekaterih strank vnaprej zagotovljena. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem volivcem, ki so mi dali svoj glas, in vesel bom, če mi bodo sledili tudi v drugem krogu. • Kakšen bo po vašem mnenju položaj vas kot župana glede na zastopanost strank v občinskem svetu? T. Smolnikar: Že v prvem krogu predvolilne kampanje sem opozarjal, da je vloga strank in njihovi različni pogledi na posamezno odločitev odločilnega pomena, vendar le do trenutka, ko se medsebojna nasprotja sprevržejo v svoje nasprotje, v tako imenovano »politizacijo« posameznih problemov. Prav zato mislim, da bom kot neodvisni kandidat laže zagovarjal osnovno usmeritev: kjer je potrebna stroka, upoštevajmo najprej tovrstne odločitve, saj je po mojem mnenju z močjo argumentov laže premagati argumente moči. M. Lavrinc: Glede na takšno porazdelitev politične moči bo moj položaj župana precej težaven. Zakon o lokalni samoupravi mu namreč daje le obrobna pooblastila. Zato mu resnično moč lahko da le občinski svet, s sprejetjem takšnega statuta. Prav zato sem za primer podobnega volilnega izida razmišljal o potrebi za profesionalizacijo enega, dveh ali treh občinskih svetnikov iz različnih strank. Poleg predsednika sveta, ki bi bil hkrati podžupan in bi moral priti iz najmočnejše stranke ali koalicije, bi se profesionalizirala še največ dva svetnika, ki bi skrbela za vodenje politike na posameznih pomembnejših področjih. V nasprotnem bi bilo namreč moje delo bolj podobno don Kihotovemu boju z mlini na veter kot pa uresničevanju sprejetega programa. •Nameravate dolžnost župana opravljati kot svoje redno delo? T. Smolnikar Žal državni zbor kasni s številnimi zakoni, ki bi bili potrebni, da bi v tem trenutku kdor koli od novoizvoljenih županov lahko presojal o vsej razsežnosti in moči župana v novi občini. Moč je namreč povezana z denarjem in posredno z ekipo, ki jo bo treba sestaviti tudi v občini Kamnik. Svetniki bodo seveda tisti, ki bodo imeli pri tem največjo besedo. M. Lavrinc: Župansko delo nameravam tudi v prihodnje opravljati neprofesionalno, saj je moja vloga poslanca v državnem zboru za našo občino pomembna. Dokler nimamo natančnih meril za financiranje javne porabe, je bitka za vsak proračunski tolar izredno pomembna, pa naj to moji politični tekmeci priznajo ali ne. Z mojim odhodom iz državnega zbora bi namreč to mesto zasedel liberalni demokrat z Jesenic. Za konec želim povedati še, da bomo v predvolilnem obdobju porabili le tiste plakate, ki so še ostali, zato se svojim volivcem opravičujem, če se jim ne bom smejal z vsakega drevesa. Tudi drugih akcij ne bo in čeprav bi imeli kamniški liberalni demokrati marsikaj reči o svojih tekmecih, se pranju umazanega perila tudi v zadnjem delu volilne norije odpovedujemo. Hvala obema za kratke in jedrnate odgovore! FRANC SVETELJ Zadnja tiskovna konferenca izvršnega sveta Prednosti ogrevanja s plinom Po dobrem letu, odkar je bil izdelan koncept energetske oskrbe Kamnika, nam je s trdim delom uspelo pripraviti lokacijski načrt za plinifikacijo, ki ga je skupščina na zadnji seji sprejela, vzporedno pa smo razpisali izbor najboljšega ponudnika, ki mu bo občina dodelila koncesijo za gradnjo in vzdrževanje plinovodnega omrežja v občini Kamnik, je uvodoma dejal Miha Novak, predsednik občinskega izvršnega sveta na zadnji tiskovni konferenci pred iztekom mandata. Čeprav smo vam obljubili, da vam bomo danes posredovali gradivo z rezultati razpisa, tega nismo mogli pripraviti, ker so se na razpis priglasili 4 ponudniki z obsežno dokumentacijo in se doslej še nismo mogli odločiti, kateri med njimi je najugod- Priprave na plinifikacijo in delo izvršnega sveta so predstavili Miha Novak, predsednik ter Judita Mlinar Kern in Janez Stražar, člana izvršnega sveta. nejši, je dejal Novak. Janez Stražar, sekretar sekretariata za okolje in prostor, je nato predstavil nekaj osnovnih podatkov iz prispelih ponudb, med drugim tudi zato, kot je dejal, ker se po Kamniku zadnji čas širijo govorice o neverjetno visokih številkah, koliko bo stal priključek na plinsko omrežje. Povedal je, da se v štirih na razpis poslanih ponudbah giblje cena priključka, skupaj s pli-nomerom, od 40.000 tolarjev do 90.000 tolarjev. Zelo pomembna je tudi cena plina, ki se giblje v ponudbah od 33,5 do 37,7 tolarja za kubični meter plina. Če upoštevamo, da je povprečna poraba plina na individualno hišo za ogrevanje okrog 2.000 m3 na leto, pomeni, da bi plinsko ogrevanje stalo porabnika od 67.000 do 75.000 tolarjev. Tako si lahko vsak sam izračuna primerjavo s stroški za ogrevanje s kurilnim oljem oziroma premogom in drvmi. Seveda je treba pri- staviti, da je to projektantski normativ, dejanska poraba pa lahko nekoliko odstopa glede na to, kako je hiša izolirana, kako velika je in podobno. Prvi korak, ki ga bo moral vsak porabnik storiti, je zamenjava go-rilca s plinskim, ki stane nekaj čez 100.000 tolarjev. Pristavili so tudi, da vsi ponudniki za koncesijo ponujajo porabnikom plina ugodna posojila za nakup gorilca ali celotnega kotla in seveda za izdelavo celotne instalacije centralne kurjave, kdor je še nima. Obrestna mera za ta posojila bo R + 11% z odplačilnim rokom treh let. Morda je zanimiv tudi podatek, da bodo primarni in sekundarni vodi dolgi skupaj prek 45 km in da bo njihova vrednost z razdelilnimi postaja-' mi vred od 450.000 do 480.000 tolarjev. Ponudniki računajo, da se bo priključilo na omrežje okrog 4000 odjemalcev. Roki za gradnjo omrežja se gibljejo od 30 do 36 mesecev, za južni del občine pa 21 mesecev, če bo v osmih mesecih od podpisa koncesijske pogodbe pridobljena vsa potrebna dokumentacija. F. SVETELJ Pred prazniki Smo letos ie kaj boljši? Čeprav je bilo o tem že velikokrat pisano in tudi govorjeno in se stvari po malem zboljšujejo, sine smemo prenehati prizadevati za boljšim oziroma zamahniti z roko in reči, da se nas to ne tiče. Zadeva nas, pa še kako, in to prav vseh. Predvsem tistih, ki to počnejo, pa onih, ki samo opazujejo in s svojo nedejavnostjo kaj takega dopuščajo. Še dva tedna in začelo se bo veliko praznovanje. Božič, dan samostojnosti, novo leto. Otroci bodo imeli počitnice, večina staršev kolektivni dopust. Cel teden veselja in praznovanja. In seveda bomo ohranjevali lepe ljudske običaje, verjetno tudi manj lepe, žal. Vse kaže, da nekaterim ni dovolj vojne, ki jo gledamo vsak dan na televizijskih zaslonih, ni dovolj nasilja, niso se še poslovili od balkanskih navad. Praznovanje bodo spremenili v prave bitke s pokanjem petard, kupljenih tu ali pa pretihotapljenih iz Avstrije. Kot da ne znajo izraziti svojega veselja drugače kot s pokanjem. Mar se res ne morejo odpovedati primitivnim užitkom strašenja ljudi in živali? Kdor se ne more posloviti od Balkana in njegovih slabih navad, naj bo vsaj previden in naj teh nevarnih reči ne daje v roke otrokom, da mu ne bo potem žal za njihovimi prsti, očmi. Samo trenutek nepazljivosti in nesreča je tu. Drugi običaj je lepši, ni tako nevaren in ni prišel k nam z divjega Balkana. Smrečica je v zadnjih dobrih 100 letih postala simbol božiča in novega leta in jo ima pri nas skoraj vsaka družina. Vsak hoče občutiti tisto posebno ozračje, ki ga ustvari okrašeno drevesce, darila pod njim, pričakovanje noveea leta. Vse je lepo in prav in nič ni narobe, če nadaljujemo ta lepi običaj. Toda to pomeni, da bi morah samo za novo leto posekati najmanj pol milijona mladih drevesc. Si predstavljate, kolikšen kos gozda je to? Kamnik ima srečo, da je v njegovi okolici še precej smrekovih gozdov. V njih je tudi precej mladih smrečic. Nekatere so tja zasadili gozdarji, lastniki druge so zrasle same. Žal se še vedno najdejo »spoštovala« narodnih običajev, ki poiščejo primerno drevesce kar v bližnjem gozdu. Nič zato, če ni ravno njihov. Seveda popazijo, da jih lastnik ne ulovi prav pri dejanju. Če bi odsekali tisto smrečico, kije v gošči in bi propadla v neusmiljenem boju za preživetje, ne bi bilo tako hudo in celo lastnik gozda bi zamižal na eno oko. Vendar taka ni dobra. Ni lepa, na eni straniima več vej kot na drugi, vrh ni ravno najlepše oblikovan... Zato posekajo najlepšo smrečico, tisto, ki raste na samem, ki ima najboljše možnosti, da zraste v veliko drevo. Običajno se nato najde še lepša smrečica, zato prvo vržejo stran in odsekajo drugo. Za modernega človeka je sklanjanje naporno in sekanje ali žaganje čisto pri tleh utrudljivo. Zato odseka smrečico kak meter visoko, samo da je vrh lep, za ostanek bodo poskrbeli drugi... Da tako opravlja negativno selekcijo, ker pušča bolno, zakrnelo drevesce in mori, seka le najbolj zdrave, razvite, se prav nične meni, kot ni njegova skrb umiranje gozdov, onesnaževanje pitne vode... Posebno poglavje je sekanje smrečic v Kamniški Bistrici. Tja se lahko lepo zapeljejo z avtomobilom, poiščejo primerno drevesce, ga posekajo in skritega v prtljažniku odpeljejo. Če bi pred božičem in novim letom pregledovali avtomobile, ki vozijo iz Kamniške Bistrice, bi v marsikaterem našli »plen«, posebno ker še vedno velja splošno prepričanje, da so gozdovi v tem koncu državna last, torej odprta zastonjska samopostrežba, ne pa last Kamniške meščanske korporacije. Saj ni treba, da bi se odpovedali lepemu običaju okraševanja smrečic, toda odpovejmo se ropanju naših gozdov, uničevanju njihovega podmladka. Danes dobimo na trgu poleg gojenih smrečic tudi že tako imenitne umetne, da jih, ko so okrašene, komaj ločimo od naravnih. Namesto teh torej uporabimo raje umetne, da bomo ohranili naravo. Tisti, ki imajo namesto »plastičnih« smrečic raje pra ve, ker so ljubitelji nara vnega, naj se za vedajo, da je najbolj naravno, da je smrečica v naravnem okolju, torej živa v naravi in ne mrtva v stanovanju. Dobrine znamo ceniti šele tedaj, ko jih nimamo. Upam, da bo vsaj nekaj družin od vseh tistih deset tisoč, ki naj bi dobile ta časopis, namesto nameravane naravne smrečice okrasilo umetno. Če bo zaradi tega pisanja ukradena vsaj ena smrečica manj, če bo vsaj ena poškodba zaradi petard in vsaj en prestrašen človek ali žival manj, je doseglo svoj namen. B. POLLAK ■.■4r.-*y.'&.-&rsy.-4*-jSr--'Sr--sSr.-&--0---4*'4r--- S VABILO NA SREČANJE PODJETNIŠKEGA KLUBA KAMNIK Vabimo vse člane Podjetniškega kluba in ostale podjetnike na delovno srečanje v četrtek, 15. decembra, ob 18. uri v skupščinski dvorani občine Kamnik. Namen našega sestanka je izmenjava dosedanjih izkušenj, obravnava problemov, s katerimi se podjetniki srečujejo pri svojem delu. Predstavili bomo trenutne aktivnosti, ki potekajo v občini Kamnik na področju pospeševanja podjetništva, delovanja Poslovno informacijskega centra in načrt dela v prihodnjem letu. Hkrati se bomo seznanili z možnostmi iskanja tehnične pomoči in raznimi oblikami povezovanja podjetnikov na regijski in državni ravni. za Podjetniški klub Kamnik Darinka Prešeren Na kratko Dne 23. oktobra letos je umrl v Ljubljani dobri, zvesti prijatelj dr. Miloš Levičnik. Od njega so se 27. 10. poleg njegovih domačih poslovili številni prijatelji na kamniških Žalah. Pevci Lire so s pesmijo počastili njegov spomin. Pokojni seje rodil 12.10.1913. v Kamniku na Grabnu, kjer sta imela oče Franc Levičnik in mati Marija, roj. Zakotnik, znano gostilno pri Grogu. Z leto mlajšim bratom Zdenkom sta izgubila starše v rani mladosti. Oče je bil hudo ranjen leta 1916 na gališki fronti in je umrl v bolnišnici v Celovcu, šest let zatem pa sta ostala še brez matere. Skrbništvo nedoletnikov je prevzel očetov prijatelj,plemeniti in izredno kulturni domačin Joško Štele, občinski tajnik in neutrudni delavec Narodne čitalnice. S pok. očetom Francem Levič-nikom, odličnim igralcem in en-tuziastom, sta dolga leta sodelovala v dramski sekciji čitalnice. Osnovno šolo je Miloš obiskoval v Škofji Loki, materinem rojstnem kraju, kot odličen dijak pa je maturiral na Škofijski gimnaziji v Šentvidu. Vpisa! se je na pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, tam diplomiral in leta 1938 doktoriral. V študentskih letih je sodeloval pri številnih kamniških društvih: Sokolu, Narodni čitalnici kot igralec in flavtist v salonskem orkestru, plavalni in smučarski sekciji Športnega društva, Planin- skem društvu, Turističnem društvu, Društvu prijateljev Francije, francoskem krožku in Nogometnem klubu. Zahajali smo v planine, smučali in drsali na okoliških bajerjih, igrali tenis na igrišču v Smodnišnici, Miloš pa je za tiste čase kar dobro skakal na skakalnici, ki jo je pomagal zgraditi. Udeleževali smo se raznih kulturnih in zabavnih prireditev. Po končanem študiju na univerzi je opravil enoletno, neplačano prakso na sodiščih v Ljubljani in Kamniku. Zaposlil se je kot odvetniški pripravnik pri dr. Zdolšku v Brežicah, kjer je ostal do začetka vojne. Nekaj dni pred prihodom okupatorjev se je poročil z Ljubljančanko Tončko Babšek, uradnico na kamniškem sodišču. V zakonu sta se jima rodila sinova Matija in Gregor. V začetku junija 1941. so gestapovci mlada zakonca aretirali, ju odvedli v zbirno taborišče v šentviški gimnaziji ter ju izgnali v Valjevo in Valjevsko Kamenico. Ker je bila žena rojena v Ljubljanski pokrajini, je kmalu dobila dovoljenje za vrnitev, nato pa si je priskrbela prek OF lažno potrdilo, da se je njen mož rodil v Kamniku pod Krimom, in tako tudi njemu omogočila prihod v Ljubljano. Zaradi sodelovanja z OF so ga skupaj s svakom 7. 7. 1942 aretirali Italijani in internirali v Gonarsu, pozneje pa v Monigu pri Trevisu, od koder sta se vrnila domov po italijanski kapitulaciji. Do leta 1964 je bil nato zaposlen kot pravnik pri Gospodarski zbornici v Ljubljani in raznih zunanjetrgovinskih podjetjih, kjer se je dobro izuril v zunanjetrgovinskih poslih. Leta 1964 je sprejel zaposlitev v Iraku, najprej kot predstavnik sarajevskega Energoinvesta in pozneje Slovenija ceste, kjer je kot pravnik ter finančni in zunanjetrgovinski strokovnjak sodeloval pri velikih projektih gradnje daljnovodov in mreže sodobnih cest. V domovino se je vrnil leta 1976. Zaposlil se je v zunanjetrgovinskih sektorjih podjetij Slovenija ceste in Slovenijales. Poleg re- dne zaposlitve je vodil tečaje za vodenje in preučevanje zunanje trgovine pod okriljem Trg. zbornice SFRJ in Slovenije, DU Borisa Kidriča in Združenja bank Slovenije. Za slušatelje je napisal potrebno študijsko gradivo. Bil je član vseh tedanjih političnih in družbenih organizacij. Pred odhodom v Irak je bil odbornik Skupščine Ljubljana Šiška, član Mestnega sveta Ljubljane ter član raznih komisij in odborov. Za svoje delo je prejel odlikovanje red zasluge za narod s srebrno zvezdo. Po upokojitvi je pomagal v terenski, občinski in republiški organizaciji upokojencev. Obvladal je več svetovnih jezikov. Kljub izrednim obveznostim je ostal zvest svojemu Kamniku. Zahajal je sem na izlete in v planine, redno se je udeleževal razstav, predaval nam je o svojem življenju v Iraku in zgodovini Mezopotamije, redno je prejemal Kamniškega občana in priobčil v njem več zanimivih člankov. Agilen je bil v pred nekaj leti ustanovljenem Klubu intelektualcev in bil član njegovega izvršnega odbora. Pok. dr. Miloš Levičnik je bil naš najboljši, iskreni prijatelj -radi smo ga imeli. Veliki Horacij je zapisal v eni svojih od »omnes eodem cogi-mur« - prosto prevedeno: VSE ŽIVO CAKA ISTA USODA, da, neizprosna USODA. dr. SVETOZAR FRANTAR Prenovljena prodajalna v Svilanitu Prek polovice prihodka od izvoza Pred dnevi so v tekstilni tovarni Svilanit odprli prenovljeno in povečano tovarniško prodajalno. Svilanitova industrijska trgovina deluje že več kot dvajset let in spada med prve prodajalne te vrste v naši občini. Na dosedanjih 58 m2 je ustvarila na leto okrog 1 milijon mark prometa, kar jo je uvrščalo med največje prodajalce Svilanitovih izdelkov. Ker v tej trgovini nikoli niso ponujali le blaga z napako ali nižjega censkega razreda, je bila zaradi pestrega asortimana že nekaj časa v prostorski stiski. Kupcem ni bilo več mogoče predstaviti bogatih kolekcij Svilanitovih izdelkov iz frotirja in svile. Kot je ob odprtju prodajalne dejal glavni direktor Bogomil Wiegele, so z zmanjševanjem režije in obsega proizvodnje pridobili sosednje prostore, kjer je bila prej komercialna služba. Tako so s preureditvijo prišli do 93 m2 dodatnih površin. V prenovljeni trgovini bo ob predstavitvi celotnega asortimana možna tudi lastna izbira kupcev. S tako nakupno možnostjo so se v Svilanitu že približali podobno specializiranim trgovinam v Evropi. Po direktorjevih besedah so se z izgubo jugoslovanskega trga njihove prodajne možnosti prepolovile, poleg tega pa so morali odpisati za okoli pet milijonov mark terjatev, kar je imelo občutne posledice na po- slovanje podjetja. Zaradi dolgoletne usmeritve v izvoz pa so v kratkem času nadomestili ta izpad. Danes že več kot polovico svojih izdelkov prodajo na tujem. Njihov letni prihodek je okrog 30 milijonov mark, kar pomeni, da bodo tudi letošnje leto zaključili s pozitivnim izidom. Poleg te naložbe v prodajni prostor, ki je veljala okrog 9 milijonov tolarjev, v prihodnjem letu načrtujejo nekaj večjih investicij v elektronske statve za žakard pri izdelavi fro- tirja in svile. Tako bodo povečali produktivnost ter še izboljšali asortiman in kakovost izdelkov. To bo omogočilo dodatno rast izvoza in vrednost prodaje na tujem trgu bo dosegla dve tretjini vrednosti proizvodnje. Po načrtih arh. Bojana Schle-gla prenovljeno in razširjeno prodajalno, ki bo gotovo pritegnila še več kupcev lepih Svilanitovih izdelkov, je odprl Igor Brozovič, vodja prodaje za domači trg. F. S. Zeleni zasadili drevesa na Duplici Pred dnevi so se Zeleni Kamnika skupaj s svojo predsednico Marijo Reba lotili nove akcije za ozelenitev bivalnega okolja. V sodelovanju s stanovalci blokov št. 18 in 14 v ulici Matije Blejca na Duplici so zasadili 15 velikih javorjev, tako da je na prostoru, kjer je donedavnega stala Kuretova delavnica, lep drevored. Pri tem opravilu so jim strokovno pomagali tudi delavci Arboretuma iz Volčjega Potoka. Poleg stanovalcev je nekaj denarja za nakup dreves prispeval občinski sekretariat za okolje in prostor. Prav bi bilo, da bi se tej koristni akciji odzvali tudi stanovalci sosednjega bloka na Blejčevi 10, tako da bi uredili še zelenico pred njim in potegnili drevored proti pošti. Skrb za osvetlitev kulturnih spomenikov Komunalnemu podjetju Osvetljenim kulturnim spomenikom v Kamniku, kot so Mali grad, cerkve, spomenik Rudolfu Maistru, spomenik revolucije itd., so se v zadnjem času pridružile tudi nekatere cerkve na podeželju. Tako so sedaj že osvetljene v Komendi, na Križu, v Podgorju, na Vranji Peči in v Mostah. Ker tovrstno upravljanje in vzdrževanje doslej ni bilo urejeno enotno, je izvršni svet podprl predlog sekretariata za okolje in prostor, da se vsi doslej zgrajeni sistemi osvetlitev pri prej navedenih cerkvah brezplačno prenesejo v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik. Sredstva za priključitev na omrežje javne razsvetljave v višini okrog 100.000 tolarjev in stroške porabljene energije, ki znašajo od 3.000 do 10.000 tolarjev na mSsec za vsak objekt, pa bo kril občinski proračun. Vse spomenike, katerih osvetlitev je že v upravljanju Komunalnega podjetja, bodo popravili in modernizirali.To velja zlasti za Mali grad.Pri-stojni občinski organi bodo pripravili predlog, katere kulturne in druge spomenike v občini bodo še osvetlili. Na sliki: Nočni pogled na podgorsko cerkev, ki je osvetljena zlasti po zaslugi domačina Janeza Stražarja. Poskrbel je, da so izvedbo njene osvetlitve v celoti financirali sponzorji. (fc) Skupaj s svojimi nekdanjimi sodelavkami se je razveselil te Svilanitove pridobitve tudi bivši dolgoletni poslovodja Ciril Si-mičak. Ob odprtju trgovine sta bila glavni direktor Bogomil VViegele in vodja prodaje za domači trg Igor Brozovič deležna številnih čestitk. PRIREDITVE DATUM KRAJ PRIREDITEV INFORMACIJE sobota, 10. decembra Pred OŠ Duplica od 10.-12. ure Lutkovna igrica »Palčkova nedelja« MC Kamnik tel. 817-316 nedelja, 11. decembra Litija - Tišje Pohod PD Kamnik tel. 831-345 sreda, 21. decembra V telovadnici starega zdravstvenega doma ob 18. uri »Bolšji trg« rabljenih igrač, učil, športnih rekvizitov... MC Kamnik tel. 817-316 petek, 16. decembra, do petka, 23. decembra Frančiškanski samostan vsak dan od 16.-18. ure, nedelja od 10.-12. ure 2. razstava božičnih znamk iz zbirke Toneta Palčiča Filatellstično društvo Ivan Vavpotič Kamnik sobota, 24. decembra Kostavska planina Pohod PD Kamnik tel. 831-345 nedelja, 25. decembra Kostavska planina - Slevec Pohod in svečanost Združenje slovenskih častnikov tel. 847-016 sreda, 28. decembra Športna hala Kamnik (od 9. ure dalje) 14. tradicionalni novoletni rokometni turnir športna zveza Kamnik tel. 831-564 četrtek, 29. decembra športna hala Kamnik Lokostrelski turnir Lokostrelski klub Kamnik Dušan Letnar tel. 831-256 IS občine Kamnik, področje za turizem in podjetništvo Delovno poletje kamniških gasilcev Od avgusta do oktobra so imeli kamniški gasilci precej dela. Najprej so od 1. 8. pa do 3. 8. pomagali pri gašenju velikega gozdnega požara na Krasu pri Gorici. 9. 8. so posredovali pri prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti Homec-Presarje in v kateri so bili udeleženi dve osebni vozili in eno tovorno. Obe voznici osebnih vozil so prepeljali v Klinični center. 10. 8. so spet pomagali na kraju prometne nesreče v Ko-šišah. Reševali so voznico vozila R4. 12. 8. so gasilci od četrte do sedme ure zjutraj črpali vodo iz več poplavljenih kleti. Še istega dne popoldne se je zgodila huda prometna nesreča na Vrhpoljah. Trčila sta kombi C 25E in osebno vozilo VW 1303S. Vzrok nesreče je bila močna vinjenost voznika VW. Od 16. 8. do 24. 8. so nekajkrat javili, da gori na različnih mestih, vendar je šlo na srečo le za požiganje dreves, ki jih je napadel lubadar. 20. 8. so imeli kamniški gasilci na obisku gasilce iz GD Gereča vas pri Ptuju. Skupaj so si ogledali gasilski dom in orodje v Kamniku, se sprehodili po mestu in Arboretumu v Volčjem Potoku. Srečanje so končali s piknikom na Starem gradu. 26. 8. so se v kanjonu Kamniške Bistrice zaradi neprevidnosti ponesrečili trije Rado-vljičani, ki so z gumijastim čolnom skušali prepluti reko od njenega izvira. Gasilci in gorski reševalci so jih še pravočasno rešili, tako da ni bil nihče huje poškodovan. 14.9. se je zgodila prometna nesreča na kamniški obvoznici med voziloma IVECO 60E in VW Caddy. Voznika VW so rešili iz stisnjenega avta, vendar je umrl med prevozom v bolnišnico. 1.10. je zgorela koča na Goj-ški planini, ker so za požar javili šele dve uri po prvih plamenih. Vzrok zanj je bilo sušenje obleke na trajno žareči peči. Škode je bilo za okrog 2,5 milijona tolarjev. 8. 10. so se štiri desetine GD Kamnik udeležile državnega gasilskega tekmovanja v Kranju za memorial M. Ha-ceta. Kljub slabemu vremenu, še slabši organizaciji in nedodelanim pravilom so naši gasilci dosegli solidno uvrstitev. 11.10. se je pripetila prometna nesreča v Podgorju. Voznik osebnega avtomobila Audi 80 se je zaletel v hišo in povzročil precejšnjo škodo. 17. 10. so učenci z OŠ Duplica prišli na ogled gasilskega doma in na predavanje v okviru meseca požarne varnosti. 21. 10. je GD Kamnik izvedlo gasilsko vajo na Zapričah. Uporabili so več tehnik gašenja. Poleg teh in drugih večjih posegov je bilo precej dela še s čiščenjem kanalizacije in od>^ klepanjem stanovanj. Vzdrževali smo vozni park in opremo ter skrbeli za izobraževanje. V prihodnjih dneh si želimo predvsem manj prometnih nesreč. DARJA PIRŠ Kamniški lovci na Triglavu. Na levi Jože Zabavnik z vrvjo krsti lovca, kije prvič prišel na najvišjo goro. Iz življenja kamniških lovcev Tudi delo, ne samo lov Predsednik CB radio kluba LIPA Kamnik ing. Ivo Kranjc je Nadi iz Škofje Loke izročil izžrebano prvo nagrado. (V. M.) Lovci imajo posebno pomembne naloge. Njihova dejavnost ni le v uplenjanju divjadi, ampak posega na mnoga področja - gospodarsko, naravovarstveno, vzgojno, gojitveno in številna druga.V takem okviru deluje in se razvija tudi lovska družina Kamnik. Vanjo je včlanjenih 56 lovcev. Lovno območje obsega 4300 ha, a le 50% jih je primerno za lovišča. Lovska družina Kamnik je v oktobru praznovala svojo 40-letnico. Srečali so se pri lovski koči v Palovčah, o čemer smo že poročali. Nas je bolj v podrobnosti zanimalo delo in življenje Lovske družine, zato smo se udeležili razgovora njenega izvršnega odbora. Želeli smo se seznaniti s konkretnimi nalogami in problemi, s katerimi se lovci vsak dan srečujejo. Posebno skrb namenjajo dobremu vzdrževanju lovskih revirjev, skrbijo za naravno ravnotežje, močno si prizadevajo zatirati bolezni in nastavljajo vabe Prehodni pokal radio kluba Lipa Kamnik Zmagovalni ekipi CB kluba »Soča« iz Nove Gorice V prijetnem ozračju in malo zamude se je pričelo srečanje udeležencev Kontesta z Velike planine v domu Partizana v Mekinjah v soboto, 26. novembra. Tistim, ki so vzpostavili najmanj tri zveze, in tistim, ki so dosegli največ možnih 11 zvez, so podelili diplome. Prva nagrada je bila Ro-govo gorsko kolo, tričlanska komisija in predsednik kluba, vodja programa, pa so izžrebali štiri tolažilne nagrade zmagovalcem. Kravate Svilanit iz Kamnika so prejeli LK. 137, CB Silva, CB Mucek in CB Dani. Kolo Sreče se je po napetem pričakovanju ustavilo na šte- vilki 23, ki jo je imela Nada iz Škofje Loke. To je tudi vse, kar vemo o njej, ker je po zmagovalni fotografiji ekspresno odpeljala kolo iz dvorane, da ni bilo časa za slovo, kaj šele za lepi stari slovenski običaj »zaliti« zmago. Žal je Nada res izginila tako hitro, da vam je ne moremo niti predstaviti, ne vemo nič drugega, kot da ima dolge kostanjeve lase, je srednje postave, redkih besed in vozi gorsko športno kolo na 18 prestav, ki je belo-vijoličaste barve, znamke Rog. Naj se varno vozi po hribih, ker v mestu ni takšnih poti, ki jim je to kolo namenjeno. PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK petek, 9. decembra, ob 19. uri Dr. Edi Kovač, Človek kot simbolno in religiozno bitje, predavanje. Praznični otroški teden od 19. do 23. decembra: ponedeljek, 19. decembra, ob 17. uri Jana Stržinar, Kapljica v modrem svetu - lutkovna igrica. torek, 20. decembra, ob 17. uri Zimska balada ali Ptiči Sv. Dobrotnik, pripravlja vrtec Dominika Savia iz Domžal - lutkovna igrica. četrtek, 22. decembra, ob 17. uri Mia in škrat sanjavec Otroške pesmice Ferija Lainščka, poje Mia Žnidarič -v živo. Pridne otroke, očke in mamice bo obiskal božiček! Sponzorji in drugi zaslužni za razvoj radioamaterstva prejmejo priznanja po pošti. Namesto poštnih čestitk se vsem zahvaljujemo prek Kamniškega občana in kličemo: Srečno Novo leto 1995 vsem svojim članom, prijateljem in sponzorjem Izvršni odbor CB radiokluba Lipa Kamnik Mali oglasi Manjše stanovanje ali garsonjero najame v Kamniku mlajša upokojena šivilja. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo Kamniškega občana. Prodaja trsk v butarah za spodžig po 500 SIT. Koželj, Stahovica 29/a, tel.: 825-574. Zazidljivo parcelo 1.106 m2 v Tuhinju prodam za 20.000 DEM. Tel.: 825-217, po 15. uri. Etažno hišo v Šmarci cca 160 m2 bivalne površine, brez CK, s teraso in garažo, ugodno prodam. Tel.: (061) 579-022. Šivalni stroj ugodno prodam. Tel.: 817-719. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. SHARP TiTT MENGEŠ f?73 84 09 za lisice, vodijo evidenco za odstrel določenih divjadi, in še marsikaj. Podatki kažejo, da se je lovstvo zelo dobro uveljavilo, čeprav nekatere težnje rušijo njegov ugled. Ima večstoletno tradicijo. Včasih so bili lovci le »gospodje«, danes pa so predvsem delovni člani z velikimi obveznostmi. Vsako leto opravijo veliko prostovoljnega dela. Letni odstrel srnjadi (drugih vrst divjadi je zelo malo) je določen na okrog 80 živali obeh spolov. Nepisano pravilo govori, da smejo lovci na tem območju upleniti le toliko srnjakov, kolikor srn so uplenili. Letni odstrel se sicer zmanjšuje, a ne na račun večjega ali manjšega staleža. Poseben problem za Lovsko družino so psi, ki se gibljejo v naravi brez nadzora in gonijo divjad. Letos so našli 3 strgane srne z mladiči. To precej vpliva na odnos lovcev do tega problema, ki ga bodo zaostrili, zlasti do lastnikov psov. Steklina je naslednji žgoči problem. Tej bolezni so podvržene lisice, ki jo tudi širijo. Letno uplenijo do 30 lisic, od tega pa jih je do 50% okuženih. Kamniškim lovcem je uspelo vzgojiti kolonijo gamsov med Starim gradom in Palovčami. Število teh se giblje do 25, a je nestabilno. Lovci gamsov ne streljajo, vendar njihove vrste redči vrsta črevesne bolezni, ki jo prenašajo ovce, a same ne zbolijo. Po mnenju lovcev je njeno žarišče med ovcami, ki jih gojijo v bližini. Divjad povzroča tudi določeno škodo. Vsak posamezni primer skrbno proučijo in se sporazumejo z oškodovancem. Škodo se v zadnjem obdobju zmanjšuje. Največ soje povzročali divji prašiči, teh pa v tem predelu skoraj ni več. Lovci skrbijo za divjad v kritičnem obdobju, zlasti pozimi. Ob visokem snegu napravijo poti, da lahko pride do hrane. Pravice in dolžnosti lovcev. Vsi člani družine so dolžni skrbeti za urejenost lovišča, za odstrel določenega števila divjadi, uplenjeno morajo oddati na pristojnem mestu. Kot člani lovske družine imajo pravico do odkupa take divjadi, pravico do lovske trofeje. Posebnih prednosti nimajo. So predvsem dolžnosti. Letna članarina znaša okrog 8000 tolarjev. Kakšno je sicer življenje lovcev. Lovci so družabni ljudje. Na njihov račun je mogoče slišati veliko šal, ki pa so več ali manj izvite iz trte. Radi se poveselijo. Občasno organizirajo srečanja, izlete in pripravijo druge družabnosti. V letošnjem jubilejnem letu so se predstavili tudi kot vneti planinci. Kar 20 se jih je povzpelo na Triglav, med njimi tudi 84-letni Jože Zabavnik iz Tunjic. Poveselijo se na občnih zborih, a stroške vedno pokrivajo iz lastnega žepa. Sredstva, ki jih ustvarijo s prodajo divjadi, v celoti vrnejo v lovišče. Le tako je mogoče umno in dolgoročno gospodariti. Druge zanimivosti. Kamniški lovci tesno sodelujejo z drugimi lovskimi družinami. Z njimi se seznanjajo ter sklepajo prijateljstva in trajnejše oblike sodelovanja. Pripravljajo se na lovsko pobratenje z lovci iz Čezsoče. Z njimi jih veže daljše poznanstvo in skupna želja po povezovanju. V nadaljevanju razgovora so nam povedali še vrsto drugih zanimivosti. Lovska družina ima svoje vodstvene organe. Najvišji je občni zbor ali skupščina, ki izvoli izvršni odbor. Ta naposre-dno odgovarja občnemu zboru in skrbi za uresničitev vseh nalog. Se redno sestajajo, zlasti izvršni odbor dodobra obdela vsako vprašanje, včasih tudi glasneje, na koncu pa vedno najdejo najboljšo rešitev, nam je zatrdil predsednik Lovske družine Kamnik Štefan Virjent. Redno se udeležujejo čistilnih in drugih akcij. Težave. Status lovskih družin ni dovolj opredeljen. Marsikoga moti nedorečenost. V razpravi je nov zakon. Vse lovske družine se bodo morale aktivneje vključiti v oblikovanje konkretnih predlogov, če ne želimo, da bi lovstvo postalo plen posameznih interesov. Po pravilih so nestrankarsko opredeljeni, zato ne dopuščajo vnašati v svoje delo strankarskih interesov. V tem prispevku smo želeli prikazati le majhen izsek dela in nalog lovske družine Kamnik. Načeli smo nekatera vprašanja, nanja pa se bomo vračali kdaj drugič. Že na podlagi povedanega je mogoče sklepati, da je kamniška lovska družina uspešna in učinkovita. Praznovanje 40-letnice je bila priložnost pogledati nazaj, preteklo delo pa je dobra osnova za naslednje obdobje. STANE SIMŠIČ Razstava ročnih del v Domu upokojencev Kot vsako leto je bila tudi letos od 25.11.1994 do 30.11. 1994 v Domu upokojencev Kamnik razstava ročnih del oskrbovancev. Na njej je bilo mogoče videti razne izdelke: gobeline, slike z volno, slike, vžgane v les, vezene slike in prte, pletenine (nogavice, puloverje), šivane igrače, tudi izdelke iz gline. Vse so izdelali stanovalci doma. Še posebno preseneča, da se z ročnim delom ukvarjajo tudi v pozni starosti. Ose mindevetdesetletna gospa Ul-čar ima pri svoji starosti še dovolj delovne vneme, da »rade volje« ustvari kakšno igračo. Predica 93-letna Jožefa Mati-jaž pa je svoje spretnosti pokazala tudi na otvoritvi razstave v četrtek, 24. 11., ob 16. uri. Na otvoritveni slovesnosti je nastopil pevski zbor doma pod vodstvom g. Ludvika Travna, na električne orgle in harmoniko je igral stanovalec Rudi Černevšek, za recitacijo je poskrbela Marija Kramar, nago- vor direktorice Marte Žerko pa je prinesel delček slavnostnega ozračja. Posebni ambient je v dvorani Doma naredila razstava starih predmetov. Vse so prispevali delavci in stanovalci doma, razen Miklavževih sani, ki jih je za razstavo dal na voljo g. Re-pnik iz Vrhpolja. Predstavljeni so bili stari izdelki, kot so: skrinja, sklednik, stare ure, kmečka izba, »bogkov kot«, zibka, stiskalnica, kotel za kuhanje brinovca itd... V vseh teh izdelkih je skrita neizmerna volja nekaj ustvariti in ne biti samo nemi opazovalec življenja. Vse prevečkrat imajo starejši in invalidi občutek nekoristnosti v družbi, zato se zapirajo sami vase, kar pa ima za posledico osamljenost. S to razstavo imajo tudi tisti, ki mislijo da so pozabljeni, priložnost pokazati, da zmorejo narediti nekaj in še veliko več. BENJAMIN ŽNIDARŠIČ Ione Ftičar Zgodovina s piko Ne glede na različno (raz)umevanje kulture in iz tega izvi-rajočo raznolikost njenega udejanjanja v sedanji življenjski praksi je nemara vsaj na načelni ravni nesporno dejstvo, da nam je, Slovencem, v različnih zgodovinskih obdobjih prav kultura prepoznavno, pomembno in odločilno oblikovala tako imenovano »nacionalno identiteto«. V tisočletnem fizičnem in duhovnem spopadanju z neprizanesljivimi tujci je učinkoviteje kot meč, sulica in samokres silo zavojevalske sle zmogel premagati neuklonljivi duh naših prednikov: z govorjeno in pisano besedo, molitvijo, pesmijo, pripovedjo, sozvočjem glasbene govorice, izvirnimi šegami in navadami, običaji in obredjem, umetelnostmi domače obrti, prepoznavnim sakralnim in profanim stavbarstvom, arhitekturo, slikarstvom... Dokazov za to ne manjka, tudi na Kamniškem ne, čeprav se žal celo domačinom dostikrat precej izmika berljivost njihove pričevalske govorice in pomenljivosti. Toje razlog za izposta vljeno »načelnost« v u vodu: dostikrat se namreč zdi, ko da se naša enotnost stališč glede pomembne vloge kulture nanaša zgolj na »zgodovino-oblikujočo« preteklost, minulost, historičnost. Kot bi se mogli zadovoljiti zgolj z izbranimi zgodovinskimi drobci, s katerimi se je mogoče »oddolžiti« prednikom in veličini njihovega omikanega duha (tudi če ne vemo natanko, čemu in zakaj), v kar se da »spodobni« maniri dostikrat prepuščamo njihov spomin le za to določenim institucijam, ki ga - zavitega v čim bolj svetleč celofan prepričljive pomenljivosti - v izbranih trenutkih morejo servirati kot dobrodošel kinč naši zavesti, da vendarle nekaj smo: to naposled tako zgovorno potrjuje in izpričuje naša zgodovina... Da ne bo pomote: misel nikakor ni uperjena proti potrebnosti in pomembnosti ustreznih kulturno - oz. umetnostno-zgodovinskih raziskavterpoglabljanja včdenja o naši tovrstni preteklosti;prej narobe:glede na bogato dediščino, tradicijo in izročila v različnih zvrsteh umetniškega snovanja na Kamniškem bi se bilo nedvomno /v prvi vrsti prav poklic(a)nim institucijam) treba še bolj in učinkoviteje zavzemati zanje, za oživljanje zgodovinskega spomina kot izvrstne duhovne prepoznave in hkrati izhodišča tudi za sodobno kulturno iživljenje v tem prostoru. Torej vendarle tudi za sedanjost, ki na različne načine odstira našo duhovno podobo, zato jo je nedopustno in neodgovorno puščati vnemar naključjem. Ne nazadnje bo tudi to nekoč del naše zgodovine. Čemu bo posvečala pozornost, kaj bo raziskovala, na kaj bo ponosna, s čim lahko navdušujoča v smislu pozitivne prepoznave prebivalcev tega mesta, te občine, tega dela samostojne, svobodne in neodvisne slovenske države? Bodo to lahko pričevanja o ustrezni kulturni zavesti in ustvarjalnosti kot dostojnem nadaljevanju izročila omikanih prednikov? Bodo sledi razumevanja in omogočanja umetniškega snovanja, denimo, naših sodobnih slikarjev, skladateljev, pisateljev, glasbenikov, igralcev, pevcev, poetov? Bo v tej prepozna vi sploh lahko odmerjeno mesto, recimo, dejavnostim različnih ljubiteljskih kulturnih skupin, zborovskih pevcev, gledališčnikov, godbenikov, likovnikov, plesalcev, nadaljevalcev in ohranjevalcevpisanega folklornega izročila itd. ? Bomo v letopisih, analih, kronikah še imeli priložnost beležiti tolikšno in tolikšno število koncertov, razstav, gledaliških uprizoritev, recitalov, literarnih večerov in naposled - zakaj pa ne - tudi kulturno-zabavnih prireditev? Bo zaradi tega še toliko in toliko duhovno bogatejših, zadovoljnejših, prijaznejših, srečnejših gledalcev,poslušalcev, obiskovalcev prireditev, skratka »uporabnikov kulturnih dobrin«? Seveda pri tem ne gre zgolj za prisotnost ali odsotnost kulture v različnih pojavnih oblikah, torej »formo«, kot bi mi kdo utegnilpoočitati, ampak za njeno » vsebino», sporočilnost, bistvo: v tem smislu tovrstni produkciji prav gotovo niso v prid duhovni kaos, dekadentnost in razkroj vrednot sodobnega človeka, ki jih evropski veter vse bolj zanaša tudi k nam, ampak morejo v kulturi in umetnosti, bodisi kot (po)ustvarjanju ali samo sprejemanju, »šteti« zgolj resnično pozitivne vrednote, spodbujane s pomočjo ljubezni, ki edina (z)more spremeniti kaos v dostojno identiteto enkratnega, zgodovinskega, osmišljenega bivanja posameznika in skupnosti. Če kulturi velja tako pomemben poudarek pri oblikovanju slovenske narodne razpoznave, kljubovanju in preživetju v mnogih bridkostih preizkušanih posameznikov in skupnosti - naroda, je zgodovinski spomin pomenljivo pričevanje ter hkrati opomin in svarilo, napotek tudi ljudem sedanjega časa. Kajti dejstvo (ki sicer skuša opravičevati kulturno letargijo in apatijo, nedejavnost in brezbrižnost mnogih), češ da smo na pragu 21. stoletja hočeš-nočeš vsi bolj ali manj vpeti med koordinate »planetarne multikulturnosti«, je lahko kaj slaba tolažba, saj brezmejne raznoterosti spričo pomanjkanja pozitivnih značilnosti morejo voditi tudi v vse hujšo brezbistvenost. Navidezna mnogostranost, mno-goizraznost in vseobsežhost »brezmejne« kulture dostikrat žal ustrezajo podobi vodnega toka, ki v »svobodnem brezbrežju« izgubi svojo značilnost in pomenljivost. In od prepoznavnega duhovnega obstoja v času, ki naj bi bil vse bolj del zgodovine kot pričevanja o osebnostnem in skupnostnem »bitju in žitju«, reke, ki bi mogla zrcaliti odsev naše podobe v sebi in jo posredovati tudi zanamcem, lepega dne preprosto lahko ni nič več. Pika. (Škoda. Še zlasti zaradi obetov in priložnosti, da bi bila naš najvrednejši spomin - prav ta slika!) Pevsko darilo Janeza Majcenoviča sodelavcem in prijateljem: Tam, kjer je pevčev dom... Bilo je na sončno jesensko soboto. V prijaznem osonče-nem dopoldnevu smo se trudili gor, v pevčevo najljubše zavetje: 15. oktobra 1994 k sv. Primožu nad Kamnikom. Tam se je Janez Majcenovič, matematik in zaljubljenec v glasbo, odločil, prav tam, kjer mu je naljlepše in kjer je v resnici doma njegova zavest, se je odločil, da izreče besede zahvale sodelavcem in prijateljem na svoj način. Dolgoletni profesor matematik v vzgoji mladih rodov je na kamniških šolah razdajal svoje znanje, potem je od dela, s katerim si je služil kruh, prišlo slovo. Gor k sv. Primožu, v dragoceno narodovo zapuščino, v romansko cerkev, med starodavne sakralne motive Kristusovega rojstva, je povabil svoje sodelavce, tod se je med glasbenimi motivi cerkvene glasbe ob orglah in flavti spomnil svoje, doslej prehojene življenjske poti. Začelo se je na očetovih kolenih in pri glasbeniku Avgustu Cererju na frančiškanskem koru v Kamniku in se utrjevalo pri prof. Viktorju Mihel-čiču ter pevskem zboru PLANIKA. Potem je bilo obdobje, ko je pel pri Akademskem pevskem zboru v Ljubljani, študiral solo petje pri prof. Kseniji Novak-Kušejevi in 30 let nato prepeval pod vodstvom dirigenta kamniške Lire Sama Vremšaka. Orgle in cerkvena glasba sta mu dala - tako se mu je zapi- salo v priložnostnem zapisu -najlepše spomine. To glasbo je doživljal ob organistu Hubertu Bergantu. Ob slavnem hom-škem rojaku tenoristu Jožetu Gostiču in v prijateljevanju s stranjskim župnikom, glasbenikom Francetom Gačnikom. Zgodilo se je, da je potem Janez Majcenovič našel prijateljsko družbo ljudi, ki so bili naklonjeni in predani isti glasbi, istim motivom in hvaležni za isto vzdušje, ki jim ga je dajala. Istomišljenike istih, ljubih glasbenih motivov je našel v Roku Lapu in Tomažu Pla-hutniku in strnila se je trojica v neločljivi pušeljc Kamniških kolednikov. Resda mu je ob tem vseskozi v življenju matematika kot stroka zagotavljala preživetje v prosvetnem delu z mladino, delu, ki je bilo vseskozi obogateno z zgledi dr. Josipa Plemlja in dr. Ivana Vidava. Kljub temu je glasba bila in ostala v zrela pevska in sicer- Janez Majcenovič rad zaide tudi med zaklade samostanske knjižnice (foto F. S.) šnja leta dokončna ljubezen, ki se ji baritonist posebne slovenske mehkobe ne bo nikoli odrekel. Ker jo ima tako rad, to glasbo, se je s sodelavci, ki so sklenili, da bodo z njim skušali doživeti trenutke njegove sreče, podal k tistim svojim pred nedavnim obnovljenim Fallerjevim orglam. Povzpel se je na vzpetino pod goro, kjer sta mu bili Marija Holcar na orglah in njena hči Ada na flavti pomočnici v pričaranju lepega, v tej gorski katedrali posebej odmevajočega občutja. Kjer je doma pevec Janez -to je gori pri sv. Primožu, kot je bil z visokega Vršnega doma drugačne sorte pevec, goriški slavček, so zadonele orgle in zapiskala flavta, da se je razgrnil lepi Janezov bariton. Bilo je, da ne pozabiš kmalu! Pa saj bodo on, ta glasba in zvon, za katerega je bilo ob tej priložnosti tudi malo potegnjeno, njegovo glasbo in izročilo, ki mu je zvest, podaljševali še dolgo v prihodnje čase. Bodo! MATJAŽ BROJAN Pevci Solidarnosti oh 75. obletnici Se bomo prepevali »Še bomo prepevali,« je zagotovil Janez Maleš, predsednik Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik, med predstavitvenim koncertom kasete z naslovom Ljubezen in pomlad, ki so ga pripravili pevci MPZ Solidarnost v soboto, 19. novembra, v razstavišču Veronika kot del praznovanja 75. obletnice delovanja. Za številne ljubitelje zborovskega petja je bila dvorana Veronika premajhna. Tisti pa, ki se jim je le uspelo zdrenjati vanjo, so prisluhnili ubranemu petju MPZ Solidarnost pod vodstvom Ivice Ropaš, ki ga vodi že 12 let. K jubilejnemu koncertu je prispeval svoje Tone Ftičar z lepo podanim prazničnim veznim Moški pevski zbor DKD Solidarnost pod umetniškim vodstvom Ivice Ropaš. besedilom. Janez Maleš se je z izbranimi, toplimi besedami spomnil nepozabnega staroste in legende moškega zbora Solidarnost Franceta Spruka. Predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik Božo Matičič je ob tej priložnosti pevcem podelil bronasta, srebrna in zlata Gallusova priznanja za večletno ljubiteljsko zborovsko petje, ki jih podeljujejo Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Slovenska pevska zveza in Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Bronasto Gallusovo značko so za več kot petletno delovanje prejeli: Marjan Bajde, Tone Bizjak, Brane Sedušak in Dušan Podgornik. Za več kot petnajstletno prepevanje v zboru so srebrne Gallusove značke prejeli: Ivica Ropaš, Tone Štele, Marjan Burja, Andrej Ropaš, Jože Rak, Franc Ipavec in Janez Teran. Zlate Gallusove značke so za več kot 25-letno delovanje prejeli: Franc Kremžar, Lojze Jerman in Janez Maleš. Na koncu so pevcem in zbo-rovodkinji čestitali predstavniki drugih kamniških pevskih zborov in godbe, predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc in predsednik ZKO Božo Matičič. Mislim, da jim v imenu bralcev tudi mi lahko čestitamo in jim želimo še veliko lepega prepevanja. Tudi v prihodnje jim bomo radi prisluhnili. VERA MEJAČ Matična knjižnica Kamnik Pogovor o različnih vrstah odvisnosti Droga naj ne bo življenjski opornik Besed o drogi je sicer čedalje več, vendar pa je čedalje več tudi različnih vrst odvisnosti. Zato sta prepričanje o pomenu pozitivnih sporočil v naših vsakdanjih odnosih in vera v zmogljivost našega otroka bolj pomembna kot zgolj seznanjenost z vsemi nevarnostmi, ki jih lahko povzroča zasvojenost. Tako je izzvenel pogovor z LILI JAZBEC, specialno pedagoginjo, ki se na svojem službenem področju srečuje ravno s temi problemi. Srečanje smo skupaj pripravili Mladinski center in Matična knji- žnica Kamnik, potekalo pa je v sredo, 2. 11., v dvorani knjižnice. Ljudje so zasvojeni lahko tudi s hrano, sladkarijami, televizijo, čaji, kavo in seveda z alkoholom, ki je sestavni del slovenskega vsakdanjika, odvisnost od droge pa je zaradi hitrega učinka in pogoste smrtnosti najhujša. Najbolj nevarna pa je prav mladostnikom in otrokom. Zato je za slednje pomembno, da imajo o sebi pozitivno podobo, saj potem niti ne čutijo potrebe, da bi posegli po takšnem življenjskem oporniku, kot je droga. Zato nikoli ne recimo: »Iz tebe pa ne bo nikoli nič!« Če verjamemo v otroka in mu našo vero pokažemo, smo starši lahko njegova opora, pa čeprav tega ne prizna. Druga bistvena stvar, na katero nas je opozorila gospa Jazbec, je koristno izrabljanje prostega časa, kar ni samo družinsko, temveč tudi družbeno vprašanje. Način, kako otroke obvarovati pred zasvojenostjo, je na prvi pogled kontradiktoren -otrokom, zlasti pa adolescentom, starši ne smemo tlakovati gladke in ravne ceste, dopu- stimo jim, da se srečajo z grenkimi izkušnjami, tudi z neuspehom. Gospa Lili Jazbec nam je z obilico slikovnega gradiva in s podatki ponazorila delovanje in vpliv sredstev, ki povzročajo odvisnost. Jazbečeva je ena od ustanoviteljic domžalskega društva SMO, ki se ukvarja prav s prostim časom in organizira različne prostočasne dejavnosti. Tudi zato so bile njene besede prepričljive, srečanje in pogovor z njo pa učinkovita, tako za redke mlade kot za starše. Matična knjižnica Kamnik Leto Čez dobra dva tedna se bo končalo leto in pred dobrima dvema tednoma se je izteklo leto. Ni mogoče! Pa vendarle je! Ko sem poleti prebirala korekture za novo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, sem se začudila, kako veliko pomenov ima beseda leto. Kakšna različna leta poznamo! Beseda leto se najpogosteje uporablja za označevanje obdobja, ki (raja dvanajst mesecev, in sicer od 1. januarja do 31. decembra - koledarsko leto. To je navadno, če ima 365 dni, ali prestopno, kadar ima dan več. Pred dobrima dvema tednoma pa se je zaključilo staro cerkveno leto in se z adventom, to je štiri tedne pred božičem (25. december), začelo novo. Katera so še druga leta? S stališča različnih dejavnosti ločimo različna leta. Proračunsko ali fiskalno leto je koledarsko leto, za katero velja določen proračun; lovsko leto traja od 1. aprila do 31. marca; gospodarsko ali poslovno leto se začne z novim porastom gospodarske in poslvone aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; šolsko ali študijsko leto traja od 1. septembra do 31. avgusta; sveto leto razglasi Cerkev vsakih 25 let - namenjeno je verski prenovi in poglobitvi. Po trajanju se od našega leta loči muslimansko, ki ima 354 dni in je po dolžini enako luninemu ali lunarnemu letu. TUdi astronomi ločijo različna leta: kozmično leto je čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava; sidersko ali zvezdno leto je enako času, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde; solarno oziroma sončno leto ali tropsko leto pa je enako času, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja. Čisto poseben pomen ima beseda leto v fizikalnem smislu: svetlobno leto je pot, ki jo preleti svetloba v enem letu. Leta - tista navadna koledarska - so različna po svojih lastnostih. Lahko so: mokra, sušna, hroščeva, gobja, ribja, sadna, medovna, rojivna, slaboro-dna ipd. Glede na kake posebne dogodke ali človekovo dejavnost je leto lahko olimpijsko, Mozartovo, leto družine, leto turizma. Glede na razmere pa govorimo o vojnih letih, letih krize ipd. V človekovem življenju ločimo: otroška, dekliška, fantovska, mladostna, rosna leta, leta zorenja, stara leta, srednja leta, leta pubertete ipd. Beseda leto ima tudi zelo bogato frazeologijo. Najpogosteje z nekoliko otožnosti pomislimo, kako hitro tečejo leta - pri če- mer gre za čas našega življenja. Tolažimo pa se s frazo meni se leta ne poznajo (kar pomeni, videti sem mlajši, kot sem v resnici star). Za kako damo se reče: skriva leta, kar lahko pomeni dvoje: da je videti mlajša, kot je v resnici, ali pa da noče povedati, koliko je stara. Splošno znana so Abrahamova leta, to so tista okoli 50. rojstnega dneva, pa Kristusova, ki jih ima človek, star 33 let in najboljša - tista od 30. do 50. leta. Torej leto 1994 po Kristusovem rojstvu se izteka, prihaja 1995. Če preteklo leto ni bilo najboljše, upajmo, da bo prav prihajajoče tisto, ki se ga bomo spominjali kot dobro ali celo srečno. MARJETA H UM AR Dobrodelni koncert Tunjiškega okteta Zadnje nedeljsko popoldne v novembru so pevci Tunjiškega okteta pod umetniškim vodstvom Ane Štele priredili dobrodelni koncert v cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Pester kulturni program je povezovala Urša Klemene. Prostovoljne prispevke bodo namenili obnovi cerkvenega pročelja. Ob tej priložnosti je rojak Anton Palčič seznanil številne prisotne o tunjiški zgodovini. V naslednjem letu namerava, v sodelovanju s krajevno skupnostjo Tunjice, izdati knjigo o tem kraju in znameniti cerkvi. V.MEJAČ Neustavljivi Ivan Sivec, moščanski rojak, pred izidom nove knjige: Bilo je, da je moral kruh ponoči spati... Ivan Sivec je moščanski rojak, saj je bil rojen 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi. Potem ko je mladost preživel v rojstnem kraju in mu je bila njegova okolica izvir neštetih mladostnih dogodivščin, ga je življenje dokončno ustavilo v Mengšu. Tod si je ustvaril družino, že pred dobrimi 25 leti pa je steklo intenzivno ustvarjalno delo na mnogih področjih. Neustavljivo in kljub mnogim oviram - neustavljeno do danes. Ob novinarskem delu, od katerega živi (zaposlen je kot novinar urednik v dokumentarno feljtonski redakciji Radia Slovenija), se Sivec živo vključuje v kulturno življenje Mengša, Kamnika in Domžal, z različnimi knjižnimi projekti pa sega v zavest mnogih slovenskih bralcev. Njegove knjige - povesti iz kmečkega življenja, mladinske povesti in one, v katerih avtorsko svobodno, Ivan SIVEC se je rodil 23. 5. 1949 v Mostah pri Komendi, zdaj pa z družino živi v Mengšu. Diplomiral je iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po poklicu je novinar v Dokumen-tarno-feljtonski redakciji Radia Slovenija, kjer skrbi za reportaže. Doslej je pripravil čez osemsto polurnih radijskih oddaj. Piše tudi besedila za domačo in zabavno glasbo. Več proznih knjig je bilo ponatisnjenih, poleg njih je napisal tudi odrsko in televizijsko igro. Je eden najbolj branih sodobnih slovenskih pisateljev. V Društvu slovenskih pisateljev je od leta 1987. po svoje interpretira zgodovinske dogodke in osebe (v zadnjem času Petra Pavla Glavarja, Adama Ravbarja in Jakoba Aljaža denimo), so se dvignile v - za slovenske razmere -nadpovprečno visoke naklade. Ravnokar je pri založbi Družina izšla povest o Jakobu Aljažu Triglavski kralj. V knjigo je zbral številne do- godke iz Aljaževega življenja in jih po svoje, s samostojnim avtorskim videnjem, pridobljenim in zasnovanim ob številnih obiskih Dovjega, Triglava in planin nasploh, priredil v črticah za objavo v knjigi. Ta je kmalu potem, ko je izšla, že postala nova uspešnica Ivana Sivca. Knjiga TRIGLAVSKI KRALJ, katere visoka naklada 5000 izvodov prvega natisa se izteka, pomeni oživitev spomina na enega od narodovih temeljev. Morda je prav to, da se z njim in z njegovim življenjem enači veliko ljudi in meni, da to življenje pozna, razlog za nekaj polemičnih tonov, ki jih je knjiga ob izidu doživela. Knjiga neodvisno od teh dogodkov živi svoje knjigotrško življenje, to pa potrjuje njeno dobro oceno. Potrjujejo ji jo tudi številni bralci, ki se udeležujejo Sivčevih predstavitev knjige o Jakobu Aljažu širom po Sloveniji. Saj je res in je navsezadnje od vsega najpomembnejše: O vsaki knjigi se s svojevrstnim referendumom vedno najbolj pravično izrečejo bralci! V njegovi najnovejši knjigi, ki je izšla pred dnevi pri Mohorjevi družbi, gre za 24 črtic iz Sivčeve mladosti; pripoved se veže na dogodke iz skromnega kmečkega življenja, ki so ga živeli v Mostah pri Komendi, vendar življenja v lepem in domačem, nikoli pozabljenem okolju. A celo kruha ni bilo dovolj na Sivčevi kmetiji. Če so mamo kdaj pod večer poprosili za kos kruha, jim je povedala, ker ga je bilo pač malo, da kruh ponoči spi. Sivčeva noviteta, gre za njegovo 22. knjigo, pripoveduje tudi o najrazličnejših drugih dogodkih iz mladega pisateljevega življenja o njegovi navezanosti na domače živali, o znamenitih Sivčevih lutkah, o prvem srečanju z dekletom, o pohodu v »šolnčkih« na Veliko planino, o treh vaških veseljakih, ki so prišli iz radijske škatlice, o vstopanju v veliko življenje v Mostah pri Komendi. Z avtobiografskim pristopom pa so ujeti tudi drugi številni dogodki iz življenja mladostnih let v Mostah in okolici. Prav zato ob jubileju, ko pisatelj sklepa 25 let ustvarjalnega dela in pri bralcih lepo sprejetih številnih pisateljskih dejanj, namenja tokrat edino predstavitev nove knjige KRUH PONOČI SPI svojim domačim Mostam, tamkajšnjim ljudem in okolici. Na predstavitvi nove knjige, ki bo 18. decembra 1994 v ko-' mendski osnovni šoli, bodo nastopili še Kamniški koledniki s petjem in melodijami, ki nikamor ne sodijo bolj, kot prav v ta kot pod planine. Tam bodo, v Mostah, ob Sivčevi knjigi Janez Majcenovič, Rok Lap in Tomaž Plahutnik, igralec Andrej Kurent ter seveda njen avtor. B-n ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 9. decembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: MAKETE MALEGA GRADU Okrogla miza z avtorji idejne rešitve Stražnega stolpa na Malem gradu. Razstava bo odprta do 13. decembra. Sobota, 10. decembra, ob 19. uri Kulturni dom Komenda GLEDALIŠKA PREDSTAVA: Slavvomir Mrožek -POLICAJ Izvaja gledališka skupina KAJ TI MAR KD Komenda Četrtek, 15. decembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: BOGDAN POTNIK 1974-1994 V kulturnem programu bodo nastopili pevci iz Zagorice na Dobrem polju. Razstava bo odprta do 8. januarja 1995. Petek, 16. decembra, ob 19. uri Kulturni dom Komenda SLAVNOSTNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KOMENDA OB 15-LETNICI DELOVANJA Zborovodja: Baldomir Kremžar Petek, 16. decembra, ob 20. uri Avla srednje šole Rudolfa Maistra PRAZNIČNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Dirigent: Franci Lipičnik Nedelja, 18. decembra, ob 15. uri Osnovna šola Moste PREDSTAVITEV KNJIGE IVANA SIVCA: KRUH PONOČI SPI V programu bodo poleg avtorja sodelovali Se Kamniški koledniki, igralec Andrej Kurent in harmonikar Franc Flere Četrtek, 22. decembra, ob 19. uri Dvorana Veronika, Kamnik LITERARNI VEČER: PREDSTAVITEV PONATISA PESNIŠKE ZBIRKE ANTONA MEDVEDA Recitacije: Tone Ftičar Petek, 23. decembra, ob 18. uri Osnovna šola Stranje PRAZNIČNI KONCERT PEVCEV IN INSTRUMENTALISTOV OŠ STRANJE Mentorica Karla Urh Sreda, 28. decembra, ob 20. uri Avla srednje šole Rudolfa Maistra XXIV. TRADICIONALNI NOVOLENI KONCERT Izvaja Simfonični orkester Domžale-Kamnik Dirigent: Aleksander Spasić Vstopnice za koncert bovo v predprodaji na sedežu ZKO KAMNIK, Japljeva 2; informacije po tel. 831-612. VABLJENI! OBČINA KAMNIK in ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ vabita na VERONIKIN PRAZNIČNI PLES z revijskim orkestrom LITHOPOLIS in godali Camerata Labacensis (RTV Slovenija) Dirigent: Tomaž HABE V uvodnem koncertnem delu sodelujejo še: - sopranistka Norina Radovan - violinist Žiga Brank - orkester Mandolina Plesni program revijskega orkestra bodo popestrili: - vokalni tercet MKM - instrumentalni solisti - pevka Irena Vidic - plesni par Katarina Peranič in Matjaž Spreitzer ŠPORTNA DVORANA KAMNIK PONEDELJEK, 26. decembra, ob 20. uri K prijetnemu razpoloženju Vašega omizja bo pripomogla tudi izredna ponudba restavracije Kenda in kavarne Veronika. Dodatne informacije in predprodaja vstopnic: Zveza kulturnih organizacij, Japljeva 2 (Veronika), tel. 831-612. Vredni Ste izjemnega doživetja! Za praznik reformacije Jurij Japelj in njegov prevod Svetega pisma Zveza kulturnih organizacij Kamnik je ob 250-letnici rojstva znamenitega rojaka Jurija Japlja in ob 210-letnici začetka izhajanja njegovega prevoda celotnega Svetega pisma, ki je bil hkrati prvi celotni katoliški prevod Biblije v razstavišču Veronika pripravila razstavo Svetega pisma z naslovom Sveto pismo med kulturo in zgodovino. Kulturni dogodek v Kamniku je bil posvečen tudi prazniku reformacije, ki nam je Slovencem dala zelo zgodaj, že leta 1584, prevod Svetega pisma v maternem jeziku. Pričujoče predavanje je bilo prvo med petimi, ki so se razvrstila med 28. oktobrom in 27. novembrom t.l. Življenjepisni oris Jurij Japelj se je rodil 11. aprila 1744 v Kamniku. Oče je bil doma z Bevk pri Vrhniki in se je pisal Apel (verjetno potomec rimljanskih naseljencev, Apelus; Vrhnika je bila njihovo važno središče), bil je pek in posestnik. Bistrega fanta je najprej poučeval Miha Paglo-vec, župnik iz Tuhinja. Latinske šole je končal pri jezuitih v Ljubljani. Njegov sošolec iz tega časa Sigmund Hohenwart je bil pozneje nadškof v Linzu. Studije je nadaljeval v Gorici in Gradcu. Ordiniran je bil leta 1769 v Trstu, kaplan je postal v Trstu leta 1771, od 1773 je bil škofijski tajnik in notar v Ljubljani, vodja Schillingovega beneficija pri Sv. Petru v Liublja- % k i ni, kurat na Jezici, od 1796 župnik in dekan v Naklem, leta 1799 vodja semenišča v Celovcu, 1800 kanonik in konzistori-jalni svetnik, od 1806 šolski nadzornik in referent za šolstvo. Tik pred smrtjo 11. oktobra 1807 v Celovcu je zvedel, da je bil izvoljen za tržaškega škofa. Jurij Japelj je postal že zgodaj janzenist in bil zelo dejaven na literarnoprevajalskem in prirediteljskem področju. Leta 1773 je prišel v Ljubljano, kjer mu je škof Herbertein namenil glavno vlogo v vodenju janze-nističnega knjižnega programa. Prevedel je jožefinski Ta veliki katekizem s prašanjami in odgovori, sledile so knjige za Cerkev in duhovščino, pesmarice, zbrane molitve itd. Leta 1787 je izšla prva izdaja Listov in evangelijev, ki je vzela za osnovo Dalmatinov prevod, spremembe v besedilu so bile samo pravopisne. Najbolj zaslužen pa je bil Japelj za prevajanje Svetega pisma, ki se ga je lotil 1783 po ukazu škkofa Herber-steina. % s X /% / f Trgovina z obutvijo Suline Kamnik, Maistrova 3 (nasproti Delikatese) Na zalogi moška, ženska in otroška / podložena obutev za hladne dni. / GORE-TEX čevlji št. 25-42, / <£ otroški gumi škornji in ski boots. /4^P^ Ob nakupu nad 5.000 SIT plačilo na dva čeka. Plačilo tudi s kartico LB in Activa Odprto NON-STOP./ Korenine Japljevega prevoda Svetega pisma Treba je omeniti, da Japelj pri prevajanju Svetega pisma v slovenščino ni oral ledine, kajti med Slovenci je živelo že 200 let; Dalmatin 1584 - Japelj 1784. Trubarjev prevod Nove zaveze iz leta 1582 in Dalmatinovo Sveto pismo iz leta 1584 sta bila temelj, na katerem je raslo in se nadaljevalo poznejše prevajanje svetopisemskih knjig. Res je, da je bila na Slovenskem s protireformacijo uničena večina protestantske literature. Ognjeni zublji pa so prizanesli Dalmatinovi Bibliji, za katero je škof Tomaž Hren pri papežu izposloval 21. julija 1602 posebno dovoljenje, da jo smejo katoliški duhovniki uporabljati. Iztrgati so morali le uvod, ki je bil napisan v strogo protestantskem duhu. Za Dalmatinom so se lotili prevajanja odlomkov in delov Svetega pisma tudi katoliški duhovniki, med katerimi velja omeniti predvsem naslednje: Janeza Čandka (okr. 1581-1624), ki je po Dalmatinovi Bibliji in Trubarjevi Novi zavezi priredil lekcionar — izšel je leta 1613 z naslovom Evangelija inu listuvi. Pozneje ga je ponatisnil z dodatnim katekizmom, molitvami in sedmimi cerkvenimi pesmimi Janez Ludvik Schflnleben (1618-1681). Na podlagi Dalmatinove Biblije je pripravil nov prevod Svetega pisma kanonik v Novem mestu, Matija Kastelic (1620-1688), vendar pa ni našel založnika zanj in je ostal v rokopisu. Franc Miha Paglo-vec (1679-1759), župnik v Tuhinju, je leta 1733 izdal Tobijo-ve bukve, kar je bila prva izdaja katoliškega prevoda kakšne svetopisemske knjige. Bosonogi avguštinec o. Marko Pohlin je prevedel Prvo Mojzesovo knjigo in Psalme, za tisk mu škof Kari J. Herberstein ni dal dovoljenja. Analiza kaže, da je pri prevajanju uporabljal Ka-stelčev prevod in ne prevoda p. Ksaverija Vorenza v 6 zvezkih z naslovom Zilu svetu pismu. Jurij Japelj se je lotil prevajanja Svetega pisma, ko je bil župnik na Jezici v Ljubljani. Od samega začetka mu je pomagal Blaž Kumerdej, teolog in učitelj na Bledu. Prevajala sta iz vulgate, pogosto dobesedno. Pri Novi zavezi sta ime-' la pred sabo Dalmatina in ga povzemala, kjer se je skladal z vulgato. Lažje odlomke je prevajal Japelj in uporabljal lepe, nove izraze. Tak primer je v Dej 27, 39-41: v prevodu so uporabljeni mornarski izrazi, ki jih je slišal v Trstu. Najprej je izšla Nova zaveza v dveh delih v Ljubljani leta 1784 in 1786. Staro zavezo je Japelj prevajal z Dalmatinovim besednim zakladom, besedilo pa pretežno po Rosalinu. Penta-tevh (5 Mojzesovih knjig) je izšel leta 1791. Blaž Kumerdej je pred tem odšel v Celje, Japelj na Jezico; škof Herberstein je umrl, proti Japlju pa so se zgrnila nasprotja v komisiji, ki je cenzurirala prevod. Po Kumerdejevem odhodu mu je pomagal Modest Šraj, ki je že prevajal Jozueta, Sodnike in Ruto (1796). Japelj je prevajanje organiziral tako, da je dal posameznim pomočnikom prevesti posamezne knjige Svetega pisma, končno redakcijo pa je ohranil zase. Za sodelavca je imel tudi Antona Travna in Jožeta Škrinjarja. Leta 1796 je izšel 1. del drugega zvezka (Jozve, Sodniki, Ruta). Pri nadaljnjem izhajanju prevoda so se trenja v skupini prevajalcev okrepila in vodstvo projekta so prevzeli Janez De-bevc, Jožef Škrinjar in Valentin Vodnik. Japljevo Sveto pismo je izhajalo v letih 1784-1802 in obsega 11 zvezkov: dva novozavezna in devet starozaveznih. (nadalj. prihodnjič) MIHAEL KUZMIČ koč na ZELO UGODNI BOŽIČNI IN NOVOLETNI NAKUPI V VSEH PREHRAMBNIH TRGOVINAH IN DISKONTU! VLJUDNO VABLJENI TUDI V VSE DRUGE TRGOVINE KOČNE, KJER BOSTE LAHKO KUPOVALI PO ZMERNIH CENAH IN POSEBNIH PLAČILNIH UGODNOSTIH! KUPUJTE V KOČNI! V DECEMBRU bodo vse naše trgovine, z DISKONTOM vred, odprte vse sobote do 15. ure, razen dežurnih PE BAKOVNIK IN STRANJE, ki sta odprti do 19. ure! KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE! jpfsma, mnestfa* odmevi ~ Pisma, mnetiia, odmevi - Pisma, mstenfa, odm« Pojasnilo Inšpektorata občine Kamnik v zvezi z gospodinjskimi odpadki Komunalna inšpekcija Inšpektorata občine Kamnik je s poročilom z dne 14.7. 1994 ugotovila neskladje med dejanskim stanjem odvoza odpadkov in zakonsko določenimi pravili. Svoje predloge v zvezi z odvozom gospodinjskih odpadkov je inšpektorat naslovil na izvršni svet in pri tem podal ugotovitve, da se gospodinjski odpadki ne odvažajo po dogovorjenem razporedu, da so občani censko v neenako-ponovno uvedel, si. 10. 1994, tedenski odvoz, upravičene. Na kratko, ugotovljeno je bilo, da se je standard teh storitev zaradi slabe organizacije dela podjetja Publicus v občini Kamnik poslabšal. Izvršni svet je na naš predlog sprejel spremembe in dopolnitve Pravilnika o odvozu odpadkov in z njim ponovo uvedel, si. 10. 1994, tedenski odvoz. Ker podjetje PUBLICUS ne izpolnjuje sklepov izvršnega sveta v zvezi z odvozom odpadkov, je komunalna inšpekcija Inšpektorata občine Kamnik podala dne 7.11. 1994 predlog, da se uvede postopek pri sodniku za prekrške zoper navedeno podjetje. NAČELNIK STANE ZARNIK, iur. Takole »kipijo« zabojniki na Groharjevi že v sredo, v petek pa morajo delavci z lopatami pobirati odpadke. Še enkrat o zabojnikih na Groharjevi (K. O. št. 21 - 24. 11.94) Cinizem brez primere je, da skuša g. Janez Stražar - sedanji sekretar občinskega sekretariata za okolje in prostor - odgovornost za namestitev smetnjakov v soseski na Groharjevi ulici prevaliti kar na stanovalce in podjetje Publicus, če lahko odgovorno osebo za vzrok te problematike najde kar pri samem sebi - če gre za isto osebo, ki je kot Ivo (=Janez!?) Stražar podpisana kot projektant za to stanovanjsko sosesko (pardon: klonirani original kraka omenjene soseske na ul. Matije Blejca), ko je še bil zaposlen v projektivnem biroju SGP »Graditelj« Kamnik! Će omenjeni Janez in/ali Ivo Stražar ni ista oseba, se obema že vnaprej iskreno opravičujem za zmoto; a ta dilema me tako bega, da si ne morem kaj, da ne bi podvomil o spominu gospoda sekretarja, ki bi se že zaradi svoje sedanje funkcije moral lotiti te problematike bolj profesionalno (in ne s prelaganjem bremena na druge in bezanjem od dela), kaj šele zaradi svoje nekdanje »funkcije«, ko je to godljo zakuhal. In takšni ljudje v naši družbi napredujejo iz projektantov v ministre, namesto da bi zaradi profesionalnih spodrsljajev, ko pri projektiranju soseske pozabiš pomisliti na primerna odlagališča smeti za 300 stanovanjskih enot, šli pospravljat svoje lastne napake kar z metlo in smetiš-nico v roki v stanovanjsko sosesko, kjer so se tako izkazali. Upam, da bo g. Stražar pojasnil, ali je bil on projektant te soseske in kako namerava rešiti probleme, ki na Groharjevi dejansko so v zvezi s smetnjaki, in poiskati primerno lokacijo zanje (res je, da kdaj kdo odloži smeti tudi tja, kamor jih ne bi smel, vendar pa običajno zato, ker v smetnjakih ni prostora). Pri tem izražam upanje, da ne bo kdo ponovno grozil z inšpekcijo tistim stanovalcem, ki so pred davnimi 13 leti kupili stanovanja v tej soseski v dobri veri, da bodo lahko odlagali smeti na načrtovana mesta in da bodo lahko živeli v čistem in kulturnem okolju. Ker vrana vrani ne izkljuje oči, je lahko samo nepoznavalcem čudno naključje, da je bil sedanji upravnik stanovanj na Groharjevi ulici, t. k. »SKG« Kamnik, takratni nadzorni organ gradnje omenjene soseske, in zato ni pravega upanja, da bi iz dopisovanja obeh prizadetih g. Stražarja oz. organa, ki ga pooseblja kot odgovorna oseba, in SKG-ja, lahko pričakovali pozitivno rešitev, saj bi se morala oba naprej soočiti s svojim slabo opravljenim delom v preteklosti. Ali pa mogoče vendarle, saj so nastopili novi časi. VLADIMIR TROP, Groharjeva 10, Kamnik Inšpektorji in Koželjeva 9 — dopolnitev odgovora urbanistične inšpekcije (k. o. št. 21,24.11.1994) Pisno izjavo pod naslovom Inšpektorji in Koželjeva 9 - odgovor urbanistične inšpekcije, objavljeno v Kamniškem občanu št. 21 z dne 24. 11. 1994 se dopolni v 2. odstavku z naslednjo preverjeno ugotovitvijo: Iz vpogleda v uradni spis izhaja, da sta bila poleg družine Šapek uradno vabljena na zaslišanje tudi oba somejaša, da se ju seznani z nameravanimi posegi oziroma izvedbenimi deli prosilca vloge. Se pred obravnavo, ki je bila razpisana z uradnim vabilom, sta omenjena prosilca vloge z dopisom umaknila oziroma odstopila od zahtevka za izdajo za priglasitev del. Temu je nekaj dni kasneje sledil izdani sklep o ustavitvi upravnega postopka (številka in datum navedena v predmetni izjavi iz prejšnje številke občinskega glasila). URBANISTIČNI INŠPEKTOR Jože Hostnik, dipl. geog. Odprto pismo g. Romanu Grošlju Spoštovani g. Grošelj, kljub temu, da ste do sedaj nedvomno »veliko naredili« za vaš kraj, vas moramo pobarati tudi za kakšno stvar, za katero bi raje videli, da ostane skrita ljudem, posebno tistim, ki niso blizu - Pisstta? mi&ettfa? odmevi vašemu krogu (se pravi tistim, ki jim je resnično za celostni razvoj KS Križ, KS Moste in KS Komenda, ne pa za lastno afirmacijo ali pa celo za mastno plačilo). Zelo žgoče vprašanje, ki je skupno vsem trem prej omenjenim KS, je pokopališče in z njim povezano delo pokopališkega odbora. Dejstvo je, da ste si vi samovoljno prisvojili pristojnosti, ki jih drugje opravljajo pokopališki odbori. Da pa ste nezakonito prevzeli delo pokopališkega odbora, se imamo krajani vseh treh KS zahvaliti samo eni stvari, ki je za vas sveta - DENARJU. Vedeli ste, da se vsako leto nabere veliko denarja od najemnine za grobove (koliko, ne zaupate nobenemu) in da boste lahko z njim delali, kar boste hoteli. Da je to res, dokazuje podatek, da za ureditev cerkvenega trga niste namenil niti tolarja, hkrati pa ste si mirne duše nakazali na svoj račun del denarja od najemnin za grobove - za plačilo stroškov, ki ste si jih sami določili. Za kaj porabite obresti od denarja za najemnino grobov, se širijo različne govorice, še najbolj tiste, ki namigujejo, da si ga prilaščate. Verjetno ravno zaradi omenjenih govoric niste nikoli pomislili, da bi del denarja ponudili lastniku zemlje, na katerem stoji novi del pokopališča. (Novi del pokopališča stoji na cerkveni zemlji!) Nakazali smo vam nekaj nerazčiščenih vprašanj (drugih se nismo dotaknili, da nam ne bi očitali, da vas in vaše »delo« izkoriščamo za poceni volilno kampanjo), če pa nam boste odgovorili, vas prosimo, da dodate odgovoru še vsa pooblastila, izpis finančnega poslovanja, predvsem pa računov, ki so potrjeni pri pristojnih organih in potem plačani na vaš naslov. Dokumentacija naj datira od leta 1990. Za vašo pomoč pri reševanju zgoraj omenjenih problemov se vam najlepše zahvaljuje Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Most KAJ KO GRUDEN Odgovor na zapis »Še enkrat o komendski telovadnici« Marsikomu se bo zdel odgovor nepotreben, vendar sem prepričan, da je poštena načela treba braniti tudi Dragi moji otroci Leto je naokrog. Prišla je zima in prišel je čas zimskega veselja in obdarovanja. To je tudi čas, ko vas obiščem. Mamica in očka sta ti prav gotovo pripovedovala o meni. Star mož sem. Živim na Laponskem, daleč na skrajnem severu našega planeta. Nekateri me imenujejo DEDEK MRAZ. Dedek zato, ker sem tako star. Mraz, ker živim v mrzlih krajih med severnimi jeleni. Nekateri me kličejo kar BOŽIČEK, saj je čas, ko potujem skozi vaš kraj, čas Božiča, najlepšega družinskega praznika. Rad imam vse otroke sveta, zato vsako leto pri-potujem z daljnega severa, da vas obdarujem. Vse leto hodim nad vami. Tako vidim, koliko ste pridni. Če ubogate očka in mamico, če pospravljate igračke, se pridno učite, si redno umi- vate zobke... Pomagajo mi palčki in tudi živalice. Ste ptičkom v tej mrzli zimi postavili hišico in nasuli semen? Vse so mi prišli povedat. Vsako leto dobim toliko pošte, ki jo puščate na oknih, balkonih in vrtovih, letos pa mi lahko pišete na pravi, pravcati naslov: Poštni predal 110, 61241 Kamnik. Vse mi napišite, o svojih željah, o svojih težavah ... In kakšno risbico mi narišite. Te bom še posebno vesel. Pričakujete lahko tudi moj odgovor. Vaš Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV Kamnik, Perovo 26, tel7fax.: 812-888 Trgovina je odprta non-stop od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ********************* Vsem našim kupcem in drugim občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995. Zamegljen spomin na našega velikana Le malokdo se je spomnil 23. 11. 1918, ki je bil usoden za severovzhodni del Slovenije. Na ta dan je general Maister z odločnimi ukrepi in diplomatsko spretnostjo razglasil, da je Maribor del slovenskega ozemlja. Razorožil je in izgnal Nemško varnostno stražo ter zaplenil veliko orožja. Oblikoval je slovenske vojaške enote in z njimi zasedel slovensko narodno ozemlje. Veliko dejanje, brez katerega naša država ne bi bila kar je. Še so ljudje, ki se z vso hvaležnostjo spominjajo velikih del svojih prednikov, toda nehvaležnost in pozaba sta splošno plačilo za dobra dela. Mar ni zanimivo, da Martinovo, Miklavževo ali kakšno drugo cerkveno praznovanje ne zaide v pozabo. Nasprotno se koroški Avstrijci teh dogodkov prav radi spominjajo. Na- ša šola bi morala imeti v svojem programu obujanje zgodovinskih dogodkov med učenci, bodisi v šoli, na kraju samem ali ob spomeniku. Kamniški rojak in pivi slovenski general Rudolf Maister le ni bil pozabljen. Njemu v čast in v spomin je 23. novembra delegacija zelenih Kamnika položila šopek rdečih nageljnov. Prav pa bi bilo, da bi bili v prihodnje organizatorji rezervni častniki občine Kamnik. Ministrstvo za obrambo je odredilo odlikovanje generala Maistra, ki ga podeljuje najvišjim častnikom TO, zato bi bilo prav, da kamniška organizacija enkrat na leto položi na njegov spomenik ob navzočnosti rezervnih častnikov in občanov lovorov venec. ALOJZU KONDA Zeleni Kamnika v spomin generalu Maistru Zeleni Kamnika so počastili spomin na rojaka generala, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra ob dnevu, ko je izdal ukaz za razorožitev avstrijske vojske. Spomnili so se tudi 120-letnice rojstva in 40-letnice smrti. Poudarili so, da bi se ga morali Kamničani večkrat spominjati, predvsem ob njegovih obletnicah. General Rudolf Maister je v ponos vsem Slovencem, ne samo Kamničanom. Zeleni Kamnika bodo ohranjali spomin na tega velikega domoljuba s počastitvijo ob obletnicah in s prizadevanjem, da bi se čimprej uredila Maistrova spominska soba. Ze,eni ^„.^ <).o. o. Attemsov trg 9 Gornji Grad Tel.: 063/843-236, 843-007 Faks: 063/843-236 Prodaja in servis vozil ŠKODA. Prodaja na kredit (na dve ali tri leta). Možnost leasinga. Posredniška prodaja rabljenih vozil. s I Tekstilna trgovina I Rossana h 1 Kamnik, Stilna 66 (nasproti Ideje) tel.: 831-955 Pestra izbira toplih oblačil za vso družino. Možnost odloženega plačila! Obiščite nas od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Adriatic* zavarovalna družba d.d agent ENOTA KAMNIK, do.o. TRG TALCEV 8, tel. 817-000 fax: 832-662 SPOZNAJTE PONUDBO KAKOVOSTNIH ADRIATIC0VIH ZAVAROVANJ, SAMO KORISTI! SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ IN NUDIMO NEKAJ POSEBNIH POPUSTOV. VEČ INFORMACIJ NA POOBLAŠČENI AGENCIJI AGENT d.o.o, TRG TALCEV 8, Kamnik vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Pisma, omenia* odmevi - Pisma, m*teitf a, odmevi - Pisma« mstestfa, MlinevI - Pisma, »menjat, odmevi takrat, ko so napadena z nizkimi udarci in podlimi nameni. Ko ste v Kamniškem občanu št. 20 z dne 10. 11. 1994 brali navedbe samozvanega člana nezakonitega gradbenega odbora, g. Romana Grošlja, ste lahko ugotovili, da gre za predvolilni napad s cenenim podtikanjem brez podlage. Laž in širjenje neresnic je zame nesprejemljivo, zato g. Grošlju naslednje: G. Novak je bil tedaj na dopustu, zato mi tega podatka ni mogel dati - niti vam. Podatek, kakršnega sem zapisal in poslal skupaj z drugimi navedbami, ki jih vi zamolčujete, mi je posredoval član izvršnega sveta občine Kamnik. O njegovi verodostojnosti ne dvomim, zato podatka nisem posebej preverjal! Podatek ni zlagan; lažno je vaše čudenje in besedičenje ob dejstvu, da ste IS poslali prošnjo za podaljšanje 1. septembra poteklega roka. O tej prošnji je razpravljalo predsedstvo skupščine v razširjeni sestavi dne 18. 10. 1994 in ugotovilo, da o njej ne more sklepati, saj bi kršilo sklep 38. seje z dne 6. 7. 1994, s katerim je bil sprejet Program razvoja osnovnega šolstva v občini Kamnik. Ta program predvideva širitev osnovne šole Komenda in zgraditev telovadnice z igralno površino 600,15 m2 ter pomožnimi prostori = skupaj 900 m2. Projekt je bil načrtovan v letu 1991, v oktobru, torej leto in pol po izvolitvi. Ne morete zanikati sodelovanja in strinjanja s projektom, ki smo ga podpirali vsi člani sveta KS Komenda. Dejstvo, da ste zavrgli šoli in kraju primeren projekt, ter nas krajane z uporabo nezakonitih metod in zlorabe izsiljujete ter s samoprispevkom za povsem neustrezno in prostoru neprimerno Športno dvorano, vas pokaže v pravi luči! Mnogo Komendčanov težko plačuje ta nesmiselni »samoprispevek«! Predvsem zaradi varovanja krajanov in sebe pred vašimi postopki sem na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovil Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti samoprispevka. Pojem samoprispevka je v nasprotju z načeli obligacijskega prava, nasproten zakonu o lastninjenju in načelom lokalne samouprave. Ustava RS ne omenja samoprispevka v nobenem svojem členu, pa jih ima 174! Iz vsega naštetega izhaja, da je samoprispevek lahko le prostovoljnega značaja in so izjave g. Grošlja v Delu dne 17. 10. 1994, da bo od neplačnikov izterjal znesek z zamudnimi obrestmi, smešne! Se posebej pa je zanimiva njegova trditev, da bo od kmetov izterjal prispevek z rubežem! Upam, da ne bo šel tudi zadnji rep iz hleva! S tem, upam, zaključujem polemiko o telovadnici v Kamniškem občanu, za varovanje Komendčanov pred Vašimi potegavščinami, g. Grošelj, pa bom nadaljeval redne in izredne postopke na vseh pristojnih mestih. Z odličnim spoštovanjem PAVEL OCEPEK S tem prispevkom objavljanje javne polemike o komendski telovadnici zaključujemo. Uredništvo Napake in neumnosti - odgovor V 20. številki Kamniškega občana z dne 10. 11. 1994 ste v rubriki Za kulturo jezika objavili prispevek z naslovom Napake in neumnosti avtorice Marjete Humar. V smislu zakona o javnih glasilih zahtevam, da objavite moj odgovor, ker v vašem članku bralce zavajate in žalite. Če v vaši novi (!) rubriki želite kaj prispevati za lepoto jezika, potem boste morali pač pisati drugačna besedila in se ukvarjati z jezikom, ne pa z vsem drugim, kar je v vašem članku in z le-tem nima kaj dosti opraviti. Avtorica izhaja iz predpostavke, da je neumno, kar ni slovnično pravilno. Od kod ji pravica žaliti vse, ki niso diplomirali iz slavistike, in jih razglašati za nesposobne in neumne. Kako si upa nekomu, komur koli nasploh, očitati, da je svojo izobrazbo prespal, če je morda sploh nima. Po njenem mišljenju taki ljudje sploh nimajo pravice početi nič drugega kot »goniti kramp«! Opozarjanje na slovnične napake je vedno dobrodošlo, vendar tudi diskutabilno, a kaj jo briga, če je urednik manj ali premalo slovnično izobražen? Nihče ji ne daje pravice žaliti ljudi, ki niso po njenem »Toporišiče vem kopitu«. Ne zaveda se, da gre ob tej najnovejši spakedranščini mnogim Slovencem na bruhanje. Gospa Humarjeva naj poučuje lepo slovenščino z lepimi besedami. Žalostno je, da v svoji izobraženosti ni prišla dlie od vejic in pik. Medtem ko se članek obrobno ukvarja z »našimi« vejicami in bolj z osebnimi žalitvami, se niste potrudili niti toliko, da bi bil članek v vaši rubriki brez slovničnih napak. Gospa Humarjeva se je spustila na tako nizek nivo (ali pa je morda vedno tam), kamor pri reviji KKKK sploh nikoli nismo pogledali. Ker vi in vsakdo, ki se ukvarja s tiskom in založništvom, ve, da ima skorajda vsaka publikacija slovnične napake, torej vzroka za tako ožigosanje mene in mojih sodelavcev ne gre iskati v vaši zavzetosti za »kulturo jezika«, temveč morda v nečem drugem. Revija Kaj-Kje-Kam-Kdo je namenjena povsem določenemu krogu poslovnih ljudi, ki jo tudi delno financirajo. V vsem triletnem obdobju izhajanja se Še nihče ni pritožil glede jezika ali kakšne druge pomanjkljivosti. Imamo pa svoj slog; to je govorni in neizumetničeni jezik, čeprav morda včasih slovnično napačen, vendar ga bomo obdržali tudi v prihodnje. Takšnih časopisov in revij, ki imajo svoj slog, je zelo veliko (gospa jih seveda ne pozna, ker je zanjo potrebnih vsaj 14 številk, da ji ena pride v roke, čeprav jih redno dobiva tudi občina Kamnik kar lepo število) in vsaka si ustvarja svoj krog bralcev, zato je revija KKKK živa, prijetna, domača in zelo popularna. Res pa je »očitno najmanj« poznana v Kamniku, ker je usmerjena na celoten slovenski prostor. Našim bralcem je pomembnejše kaj drugega kot le napačna vejica. Napake v tiskanih medijih so vedno bile in bodo, vendar bo lahko »Kamniški občan« razpravljal o njih le takrat, ko bo sam brez napak. Če bi bilo vaše pisanje strokovno primerno in dostojno, bi ga lahko imel za poskus diskreditacije in potezo nelojalne konkurence, ker,pa je pisanje na nivoju »neumnosti, kozlanja, spanja in zmazkov«, s katerimi nas želite poučevati o lepem jeziku, vas bom za zdaj preprosto - prespal. O vejicah in pikah bom pa še razmislil. Urednik in lastnik Revije za informacije in zanimivosti KAJ-KJE-KAM-KDO« DANIEL ARTIĆEK ml. Kočna na razpotju? O trgovskem podjetju Kočna Kamnik je bilo v preteklem obdobju izrečenih in napisanih veliko obtožu- jočih besed. Črnih napovedi ni manjkalo ne za direktorja Kopušarja ne za organe upravljanja, tudi javnega pravobranilca so obdelovali. Obdolženi so bili zlorab, samovolje, divjega lastninjenja in kršitve ustave. Vihar se je večinoma polegel, ker je moral predstavnik Neodvisnih sindikatov France Tomšič po sili sodbe preklicati izrečene žalitve. Na ekranu impulza smo videli, da so tožniki bruhali žveplo na vodstvo podjetja in tudi na mnoge delavce. Ni težko skuhati enolončnice in z brozgo škropiti po ljudeh, težko pa jim je vrniti dobro ime. Za vsako obtožbo morajo biti trdni dokazi in za vsak primer še kaj rezerve. Nekateri so programirali, da bo Kočna vsak čas propadla, ker da ji je vodstvo spodneslo temelje. V prognozi pa »računalnik« ni ugotovil, kdaj se bo to zgodilo. Kočna še vedno posluje, se delno razvija in primerno času gospodari. Če bi bilo res vse, kar so nekateri napovedovali, bi se podjetje že sesulo. Še vedno je najmočnejše trgovsko podjetje v kamniški občini. Štiri desetletja je skrbelo za svoje kupce in njeni delavci so od skladišča do potrošnika pretovorili na milijone ton blaga. Večina kupcev je bila med afero na strani Kočne in bo tudi v prihodnje, če bodo njeni delavci ponujali na svojih policah kakovostno blago in dobre usluge. Če bi bila v resnici okoli Kočne sama črnina, kje je potem in kdo ima čarobno palico, da še vedno deluje! Delavci redno prejemajo osebne dohodke, čeprav verjetno bolj skromne. Blaga je veliko na izbiro in npr. poslovalnica Zaprice s petimi zaposlenimi ustvari na mesec čez 7 milijonov prometa. Kdo bi v današnjem času še pošiljal blago brez plačila propadajočemu podjetju? Ves blagovni promet v obe smeri in gospodarsko poslovanje teče kljub črnim napovedim. Prav gotovo je res, da ima podjetje v svojem poslovanju motnje kakor mnoga druga, vendar so te odsev višje sile in vodstvo jih mora povsem obvladovati na lastno pobudo. Kot kaže, so v Kočni doslej vse težave uspešno odpravljali in jih bodo vsaj do konca tega leta. Tako veliko podjetje, kot je Kočna, se pač čez noč ne more podreti in se tudi ne sme, saj je steber blagovne menjave v občini Kamnik. Naj bo tako ali drugače, čas bo pokazal, daje v delovnem kolektivu zdravo jedro, ki stremi za napredkom v korist svojih kupcev. , ALOJZU KONDA Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (XXII) Mali in Veliki podi Zakrasela planota pod Grintovcem in Skuto, Rinkami in Tursko goro, visoka od 2000 do 2200 metrov nad morjem. V osrednjem delu Kamniških Alp, kjer te segajo najviše, niso samo strmi vrhovi, ampak sta na južni strani tudi prostrani planoti. To so Veliki in Mali podi. Veliki podi so na zahodu omejeni z Dolgimi stenami in Grintovcem, na severu je ba-riera Malega Grintovca, Dolgega hrbta, Štruce in Skute, na vzhodu je za mejo Sleme, na jugu pa se planota prevesi v bolj ali manj prepadne stene Velikega in Malega hudega grabna med Jurjevško betico (Kobilno glavo), Koglom in Velikim grebenom. Najvišji del osrednjega dela so Legarji, seveda pa na gornjih robovih segajo Veliki podi tudi više. V zahodnem delu Velikih podov, na vzpetinici nad križiščem poti, stoji tudi bivak Pavla Kemperla, ki ga je postavila postaja GRS Kamnik leta 1973 ob 80. obletnici ustanovitve PD Kamnik. Mali podi so na zahodu omejeni s Slemenom in Skuto, na severu z Rinkami in litrsko goro, ki jih omejuje tudi na vzhodu, na jug pa prepadajo v Žmavčarje s kratkimi, navpičnimi stenami, ki imajo samo en neplezalski prehod. Na njiho-vdrn jugozahodnem robu so kmalu po drugi svetovni vojni postavili bivak, ki ga je AO Ljubljana Matica v začetku 70-tih let zamenjal z novim. To sta dve povsem zakraseli in skoraj popolnoma goli planjavi, kjer nastopajo kraški po- javi. Svet ni raven, vendar ni velikih višinskih razlik na kratkih razdaljah. Planoti sta razbrazdani z raznimi prepokami, skale so polne škrape lj, žlebi-čev, mostičev, votlinic in drugih posledic delovanja vode. Veliko (čez 100) je tudi kotli-čev, to je manjših in večjih brezen, v katerih se še pozno v poletje zadržuje sneg. Precej je že raziskanih, vsi pa še ne, saj odkrivajo vedno nove. Tako so poleti 1994 angleški jamarji raziskovali svet med bivakom na Velikih podih in Mlinarskim sedlom, kamniški pa vznožje zahodne strani Kogla in pri tem odkrili okoli 70 novih jam, brezen. Pri nekaterih je sneg preprečil nadaljnje raziskave. Med svetlosivim skalovjem je tudi nekaj redkih zelenic, kjer je s preperevanjem nastalo vsaj nekaj zemlje, ki daje podlago za rastlinstvo in vsaj deloma razbija bleščečo sivino apnenca. Te zelenice so pogostejše na spodnjem delu planote, medtem ko jih na zgornjem delu praktično ni več. V travnih vesinah za Koglom, nekako že pod robom Velikih podov, so pred sto in več leti pasli Murijeve, po domače Mlinarje ve ovce z Jezerskega. Gonili so jih čez Kokr-sko sedlo v Konec in nato čez Žmavčarje na Male pode in pod Slemenom za Kogel. Zato je v manjši krnici za Koglom, dober streljaj od studenčka pod Skuto, mogoče odkriti še ostanke okroglega pastirskega stanu. Hrano so pastirju no- Jubilanti so prejeli majolko kot priznanje in spodbudo. Srečanje s planinskimi jubilanti V sredo, 23. novembra 1994, je Planinsko društvo Kamnik pripravilo srečanje s planinci, ki aktivno delujejo v društvu že dlje časa, a so letos praznovali okrogle jubileje. Vsi povabljeni so se srečanja udeležili. Ti sla vijenci so bili: 1. dr. France Malešič 50 let, 2. Hinko Purgar 60 let, 3. Aleksander Sarnavsky 60 let, 4. France Primožič 70 let, 5. Tone Kuhar 70 let in 6. Rozman Jo-že-Pepe 83 let. Slavko Rajh, predsednik Planinskega društva Kamnik, je v krajšem nagovoru razložil sklep upravnega odbora o pomenu srečanja in orisal aktivno delo vsakega posameznika. Slavljencem je izročil kamniško majolko oziroma priložnostno darilce, se jim zahvalil za plodno delo in jih povabil, da v okviru možnosti tudi v prihodnje dobro sodelujejo pri uresničevanju društevnih nalog. Jubilanti so se zahvalili za darilca in bili prijetno presenečeni nad pozornostjo, ki jim jo je izkazalo društvo ob njihovem praznovanju. V daljšem prijateljskem razgovoru so udeleženci srečanja obudili marsikatero zanimivost, ki sojo doživeli pri svojem delu. Taka in podobna srečanja vplivajo na dobro razpoloženje, so hkrati zahvala za opravljeno delo in dobra naložba za jutri. Do konca leta naj bi pripravili še eno podobno srečanje, vendar med slavljenci ne bo Štefana Repanška, ki bi 22. decembra dopilnil 80 let. Žal, umrl je 25. novembra. STANE SIMŠIČ sili po prehodih čez sedlo med Grintovcem in Dolgim hrbtom in od tod je nastalo ime Mlinarsko sedlo. Fanta, ime mu je bilo Jurij, ki je nosil hrano pastirju, je nekoč zajela taka megla, da je zgrešil pot in se ubil na jugozahodnem delu Velikih podov v grapi, ki je po njemu dobila ime Jurjevec. Je pa na Velikih in Malih podih tudi še nekaj izrazitejših posebnosti. Tako je v Krnici pod Štruco zanimiv naravni most, sestavljen iz dveh delov, obokov. Srednji steber pa ni pokončen, ampak je postavljen od strani, tako da se od spodaj vidi samo most kot en sam lok, od zgoraj pa dva. Most je dolg več kot 7 metrov in obok je dobra dva metra nad tlemi. Zgornji odprtini sta manjši, približno 3 do 4 metre. Širina mostu je tudi več kot meter, tako da se da prav lepo priti čezenj. (se nadaljuje) B. POLLAK Dvojni most v Krnici pod Štruco na Velikih podih. Planinci pred zimsko sezono Vaja postaje GRS Kamnik in osebja žičnice na Veliko planino Postaja gorske reševalne službe Kamnik se že dolgo vrsto let uspešno povezuje z družbo Velika planina - zaklad narave, prej pa je sodelovala z podjetjem Žičnica na Veliko planino. To sodelovanje se bo nadaljevalo tudi letos. Člani postaje GRS Kamnik bodo dežurali na smučiščih Velike planine med šolskimi počitnicami in vsak konec tedna, kadar bodo žičnice delale. Za reševanje na smučiščih so povsem usposobljeni, kar so dokazali že neštetokrat doslej, zato preverjanje posebej za to ni potrebno. Druga stvar pa je reševanje iz gondole. Da se tudi to lahko zgodi, je preteklost že potrdila: zaradi napačne poteze je zavorni sistem ustavil gondolo in vlačilna vrv je skočila čez nosilno, tako da nadaljevanje vožnje dlje časa ni bilo možno. Takrat so reševalci skupaj s sprevodniki potnike iz obeh gondol varno spustili na trdna tla. Zato so v sredo, 16. novembra, gorski reševalci iz Kamnika in osebje žičnice imeli vajo reševanja iz gondole. Gondola se je ustavila nad parkiriščem, to je približno 45 metrov visoko. Sprevodnik je spustil na tla jeklenico in nanjo so reševalci privezali statično (reševalno) vrv. Sprevodnik jo je potegnil v gondolo, jo tam pritrdil in po njej se je reševalec povzpel v gondolo. Njegov vzpon je bil mogoč z dvojno vrvjo, ker je bila višina sorazmerno majhna. To pomeni, da so ga tisti na tleh s škripcem potegnili gor. Ob večji višini, enojni vrvi, težjem terenu mora reševalec do gondole splezati po vrvi, kar pač traja dlje. V gondoli sta nato skupaj s sprevodnikom spustila »potnike« v sedežu na varna tla. Pristop reševalca v gondolo in spust »potnika« so večkrat ponovili, tako da so preizkusili spuščanje v sedežu in spuščanje v košari s pomočjo jeklenice čez zavorni boben. Preverili so tudi spuščanje po vrvi s pUščalnikom (desonder-jem) reševalca v plezalnem pasu. Tu se je spet pokazalo, da je plezalni pas, ki ima tudi prsni in sedežni del, primernejši od tistega s samo sedežnim delom. Celotna vaja je pokazala odlično usposobljenost osebja žičnice in članov GRS Kamnik za reševanje v takem primeru. Doseženo je bilo usklajeno delovanje vseh sodelujočih, kar je za varen in učinkovit potek akcije zelo pomembno. Pri tem so se dogovorili tudi za manjše izboljšave opreme. Zato lahko rečemo, da je tako podjetje Velika planina - zaklad narave (Žičnica) kakor postaja GRS Kamnik povsem pripravljena, da učinkovito reši potnike iz gondole. Zimske sobe Kakor smo že objavili v Kamniškem občanu, so vse visokogorske postojanske v Kamniških Alpah v kamniškem koncu (Kocbekov dom na Korošici, Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrškem sedlu) zaprte. Na zadnjem sestanku upravnega odbora PD Kamnik je bil potrjen tudi sklep gospodarskega odseka, da letošnjo zimsko sezono ne bodo odprli za javnost nobene koče, tudi občasno ne. V prejšnjih letih je namreč skrbni gospodar koče na Kamniškem sedlu, Janez Mihelič, tudi pozimi velikokrat obiskal kočo in med njegovim obiskom je bila odprta tudi za javnost. Letos naj torej tega ne bi bilo. Zato pa še vedno ostanejo odprte zimske sobe. So take, da preteklo zimo. Edino na Kamniškem sedlu je na pogradih manj žimnic, zato naj tisti, ki namerava tam tudi prespati, vzame s seboj poleg spalne vreče ležalno podlogo. Razmere v gorah V tem obdobju se razmere v gorah lahko spremenijo celo iz ure v uro. Pred leti, ko smo imeli še kolikor toliko normalno snežne zime, je bilo v tem času nad 2000 m že precej snega. Letos pa spet kaže, da se bo snežna Z vaje v reševanju iz gondole. se v njih more preživeti noč, saj imajo nekaj ležišč in odej, nikakor pa ne omogočajo daljšega udobnega bivanja - v njih ni nobenih naprav za ogrevanje. Toda ko okoli vogalov zavija mrzel veter in mede sneg, je tudi zimska soba s svojo minimalno opremo boljša kot nič. Seveda pa je bivanje v njej mnogo prijetnejše, če je pospravljena in čista. Zato prosim vse obiskovalce zimskih sob, naj pospravijo za seboj, naj odnesejo smeti v dolino in naj skrbno zaprejo vsa vrata in okna, da veter ne bo nanesel noter snega. Pri Kocbekovem domu na Korošici so letos poleti zgradili prizidek, tako da je vhod v zimsko sobo zdaj z druge strani. Desno od glavnega poletnega vhoda so v višini prvega nadstropja vrata, ki vodijo v novi prizidek. Ta je v notranjosti še povsem neizdelan. Iz njega se nato pride v zimsko sobo, ki je še na starem mestu. Odej je kar nekaj, vendar je zimska soba v Kocbekovem domu običajno pozimi zelo hladna, ker je slabo izolirana. Zato je za tiste, ki bi v tej sobi prebili več časa, zelo priporočljiv primeren kuhalnik. Zimski sobi na Kokrškem in Kamniškem sedlu sta taki kot suša nadaljevala in se bodo obdobja lepega vremena menjavala z manjšim poslabšanjem. Take razmere so najbolj nevarne. Človek ne ve, kaj vse ga čaka v višavah; če ne vzame s seboj primerne opreme in se tudi psihično ne pripravi tako, kot je treba, je nesreča hitro tu. ludi pogled iz doline nam ne razkrije vedno, kakšne pasti nas čakajo tam gori. Zato moramo biti pripravljeni, če gremo malo više, na zelo slabe razmere in, če je prenevarno, tudi na to, da bomo obrnili. Najbolj nevarni so zdrsi. Ponoči so temperature že nekaj časa pod ničlo, zato je zemlja zrm-znjena in pojavlja se led. Skale so pokrite s tanko plastjo snega, ki ga je ravno toliko, da podplat laže zdrsne. Ko se čez dan otopli, se led in sneg stalita, kar povzroči, da so spolzke tudi poti. Posebno so nevarne tiste, kjer je med kamenjem zemlja, ki se prime podplatov in tako bistveno zmanjša trenje med čevljem in podlago. Posebno poglavje je listje na poteh. Če je dolgo časa megla, je vlažno in vlažna je tudi zemlja, kamenje in korenine pod njim. In če ne obremenimo mokre korenine povsem pravokotno na njeno površino, je običajno posledica vedno zdrs, ki se konča tudi s hujšo poškodbo. Hoja po debeli preprogi listja na poti je sicer mehka, vendar nevarna, ker so pokriti tudi posamezni kamni. Če stopimo nanje, se lahko zvrnejo, in če nimamo primerne obutve.jo odnesemo z zvitim gležnjem. Tudi temperature so bistveno nižje kot poleti, zato moramo imeti s seboj več oblačil, pa tudi hrane, saj je vsako poslabšanje vremena lahko že sneg. Na soncu je na južnih pobočjih še povsem toplo in celo kopno, toda ko pot zavije v senco ali na severno pobočje, nas pričakata led in mraz. Dokler ne bo zapadel sneg, je dostop do Kamniškega sedla še kolikor toliko varen, če imamo primerno obutev in pazimo, da nam kje ne zdrsne.Vzpone v večje višine pa raje, dokler se razmere ne umirijo, opustimo, saj je dovolj nižjih kucljev, kamor je v tem času tudi prav prijeten izlet. Zima bo vsak hip tu s svojimi zakonitostmi, in če hočemo varno in dolgo hoditi po višavju, jih moramo upoštevati. Zato se ne odpravljajmo raziskovat sami, kakšne so razmere v gorah, ampak to raje počnimo v družbi z izkušenimi gorniki in s primerno opremo ali pa počakajmo na poletje. BOJČ AVTOŠOLA RETOS MENGEŠ zaposli za polni delovni čas inštruktorja »B« kategorije. Če ste inštruktor ali morda to želite postati, pošljite pisno prošnjo na naslov AVTOŠOLA RETOS MENGEŠ, Trdinov trg 14,61234 MENGEŠ. » 8. DECEMBRA 1994 šport KAMNIŠKI OBČAN 11 Letos že 14« novoletni rokometni turnir Rokometni klub Kamnik Žurbi team ob koncu leta, točneje 28. decembra 1994 z začetkom ob 9.00 uri, ponovno pripravlja, tokrat že štirinajstič zaporedoma, novoletni rokometni turnir. Na njem lahko sodelujejo vsi igralci in rekreativci (seveda tudi ženske), ki jih ta šport privlači in vznemirja. Ker je turnir pretežno rekreacijskega in promocijskega pomena, obstajajo seveda omejitve pri prijavi ekip - nastopajo lahko le igralci(ke), ki imajo stalno bivališče v občini Kamnik. Da bi po kakovosti kar se da izenačili večje število ekip, letos velja tudi omejitev števila registriranih igralcev - za vsako ekipo lahko nastopita največ dva. Poimenske prijave sprejema klub kar na Športni zvezi občine Kamnik (tel. 831-564) ali pa najkasneje pri žrebanju ekip, ki bo v torek, 27.12.1994, ob 19. uri v prostorih gostišča pri Cesarju. Vse dodatne informacije dobite pri podpisanem avtorju članka. Za organizacijski odbor OLAF GRBEC, l.r. Gorski tek in kolesarjenje Mar nimajo nobenega drugega dela Na letošnjem desetem triatlonu jeklenih v Bohinju so se na verjetno najtežji takšni preizkušnji v Sloveniji trudili le trije jekleni izpod Kamniških Alp, čeprav jih je prejšnja leta nastopilo več. Veslanje po Bohinjskem jezeru, kolesarjenje na Pokljuko in tek do Vodnikovega doma na Velem polju pod Triglavom je najhitreje opravil Marjan Zupančič iz Radovljice, drugi je bil že štirikratni zmagovalec Jože Rogelj in tretji pi- sec tega poročila MM. Odličen 7. je s težko preizkušnjo opravil Marko Kotnik iz Nevelj. Trudila se je tudi Nataša Hribar, ki je prišla na cilj druga za Natašo Nakrst-Kosmač. Zmagujejo, zmagujejo Dvojna zmaga Kamničanov v gorskem teku na tromeji ob srečanju planincev na Peči nad Ratečami. Med moškimi je bil najhitrejši Ivan Urh in med ženskami triatlonka Nataša Hribar. Tudi na teku iz Plodna jesen za nogometni klub Kamnik 5. mesto članov - zaradi prenovitve ligaškega tekmovanja morajo obdržati vsaj 8. mesto -mladinci in starejši dečki jesenski prvaki - najmlajši le točko za prvouvrščenim Slovanom Končan je jesenski del tekmovalne sezone 1994-95. Uspešno. Vse ekipe kluba - člani, mladinci, starejši in mlajši dečki - so dosegli načrtovano elitno uvrstitev na prvenstvenih tabelah. Glede na okoliščine in trenutne klubske zmožnosti je uspeh realen. Povedano je kratka ocena članov vodstva kluba, zbranih na novembrski seji, na kateri so obravnavali tekmovalno in organizacijsko problematiko. Ker se bliža praznovanje 75-letnice kluba, ne bodo prenehali delati niti v zimskih mesecih. V tem prispevku se bomo omejili predvsem na inventuro posameznih klubskih ekip, za slavnostne in vznesene besede ob jubileju bo še čas. Člani - profil gusarjev Suvereno obvladujejo razburkane vode na tujih teritorijih. V mirnem domačem okolju, na skoraj brezhibnem terenu, se ne znajdejo. Iz vročih gostovanj, od Bele krajine do Ihana sijajen izkupiček. V Mekinjah, vsako drugo soboto, pozor, velika razprodaja! V gosteh: boje- vitost, neustavljivi protinapadi obeh napadalcev, podpora težkih oklepnikov sredine, kot sablje nabrušeni branilci, igra do kosti. V svojih vodah brez motiva, brez skladnosti, izgubljenost na širokem prostoru, pogubna samovšečnost, slepi naboji. Kriza vodenja? Po nekaterih - da. Večina pravi - ne. NK Kamnik naslednje leto praznuje 75-letnico delovanja. Imenovan je organizacijski odbor za pripravo proslave, turnirja in razstave. Predseduje mu g. Vinko Gobec, sodelujejo pa nekdanji igralci kluba, danes ugledni in uspešni v raznih poklicih in dejavnostih. Motivacija? Moštvo odgovarja: »No ja, od kluba vsaj kakšen kos opreme, nič več...« Navzoči si oddahnejo. Če je samo to, je vse v redu. Peter Fischer napoveduje nov veter, odborniki nova jadra. Če bi še okrepili in pomnožili posadko... Mladinci -jagnje v ovčji koži Pred klubskimi prostori, v slaščičarni na Šutni, na vlaku, zgled prijaznosti, tradicionalnih manir, medsebojno pozdravljanje z rokovanjem, »ful so dobr'«. Kadar pa pod sto- Ekspedicija GRS Kamnik v Himalaji Člani kamniške GRS s Stanetom Belakom - Šraufom in Cenetom Griljcem so nam iz ekspedicije v Himalajo poslali lepe pozdrave. Hvala! t I od .....a i-; ......................... ■•>•*/> ■■■■/!......................... m tf> g £ ■ {O. vsvH&M g % t v. rtv v4&i u, 1 i /yvt % &QJrP C* i •s* i $1 V I % s & £ JJso s sla I n " / - p , .. I M-VAJ pali začutijo pritisk kramponov nogometnih čevljev, se klima menja. Dobro preskušene motivacijske in pedagoške metode trenerja Janka Poljanska pridejo prav. Vso nakopičeno energijo mu je uspelo usmeriti v oblikovanje čvrste ekipe, ki pa se ima navado prevečkrat vdajati čustvenemu dojemanju nogometne igre. Posledice tako izraženih čustev se sicer manifestirajo z dekoracijami nasprotnikovih nog, ampak oprostimo jim, fantje so jesenski »prvaci«. Starejši dečki - vedno v vrhu Toje prva generacija kamniških nogometašev, ki je računalniško vodena in usmerjana. Ambicioznost in studio-znost trenerja Rajka Jeršina drži ekipo v stalni tekmovalni Tistemu, ki bo spomladi zagledal na stadionu ljudi pri merjenju dimenzij igrišča, smo dolžni sporočiti, da ne gre za geodete, niti za prizadevno skrb članov športne zveze, temveč za igralce kluba, ki jim maksimalni obseg kamniškega terena ne ustreza. Skrčili ga bodo na minimum. (Šifra: ne vprašaj za domače jesenske rezultate). napetosti. Navajeni so zmag, jesen so preživeli neporaženi. Upamo, da bo ta generacija vzdržala v tako dobrem medsebojnem prijateljstvu do časa, ko bodo igrali v članski konkurenci. Za konec še Jeršinova želja: dobiti dobrega (strokovnega) pomočnika. Razpis je odprti. Mlajši dečki - številčnost in talent Pol ure pred začetkom treninga: čakajoča množica novih obrazov. Športne torbe, po-livinilaste vrečke, v njih je oprema. Pregled. Kdor nima vsega, mora domov. Spet neponovljivi Jeršin. Njega čakajo, njega poslušajo. Nekaj izvrstnih talentov. Jeseni 4. mesto, samo točka za prvakom. Tudi oni bodo prvi. To jim je obljubil Rajko Jeršin. Povzetek gornjega bi bil, da so vse ekipe uspešno končale jesenski del prvenstva. Tekmovalni blišč pa deloma prekrivajo klubske finančne in organizacijske slabosti. Samo dobra volja nekaterih posameznikov je premalo. Ali so si igralci to zaslužili? Odgovor bo znan v bližnji prihodnosti. M. M ŠPORTNA TRGOVINA Sp0rt SERVIS ŠPORTNEOPREM PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel. : 812-936 Nudimo vam: - smučI, vezi, smučarske palice Atomic, Bllzzard, Fischer, Tvrolla, Ess In ostalo opremo za smučanje - smučarsko konfekcijo Belfe, Aesse, MM, Ral Skl - termovelur puloverje in jakne Iz polarteca, bunde Mont In Tresspas V športnem servisu vam pripravimo aH obnovimo smuči za novo sezono. V Predsezonskl popusti__ OBVESTILO Obveščamo vse delavce UTOK - USNJARNA, d.d., Kamnik v stečaju, da se predvideva prvi narok za delitev iz stečajne mase v januarju 1995. Zato vas pozivamo, da čimprej, najkasneje do 30. decembra 1994 sporočite pisno ali po telefonu na št. 831-384 točen naslov in številko tekočega računa oz. številko hranilne knjižice ter enoto banke, pri kateri imate odprt žiro račun oz. hranilno knjižico. Vaša pisna sporočila pošljite na naslov: UTOK - USNJARNA, d.d. Usnjarska 8, Kamnik - v stečaju Podatke lahko posredujete tudi osebno vsak dan od 7. -14. ure. Idrije do Hleviš prvo in drugo mesto seveda za brata Urh. Na Vršič je 26 serpentin Kolesarskega juriša na Vršič se je udeležilo navdušujoče število Kamničanov. Vzpon od Kranjske Gore do prelaza Vršič je med njimi najhitreje prevozil MTB Jure Kukovič, in sicer s sedmim časom. Jože Lin-dič je bil zmagovalec kategorije veteranov nad 40 let. Plezali še niso Na gorskem teku z Jezerskega do Češke koče pod Grin-tovcem sta točke slovenskega pokala nabirala brata Urh. Lado je zaostal le za Hrvatom Romeom Živkom, Ivan pa je prisopihal na cilj 6. S kolesom po planini - V dolini Završnici pri Žirovnici so se na mednarodni tekmi z udeležbo Ukrajincev, Avstrijce, Italijanov in Madžarov pomerili gorski kolesarji. Tadej Trobevšek se je v mladinski konkurenci vozil na petem mestu. V tekmi članov je Sandi Srdar za eno mesto izgubil boj z Boštjanom Brelihom za bron. Metod Močnik in Jure Kukovič sta bila na rezultatni listi napisana na 12. in 21. mestu. V točkovanju za Slovenski pokal so na račun tujih kolesarjev seveda pridobili nekaj mest. Zanimivo, da si je tekmo MTB ogledalo blizu 1000 gledalcev. Vida še zbira naslove Cestni kolesarji in kolesarke so imeli še dve tekmi za naslove državnih prvakov. Vida Uršič je osvojila 3. mesto na DP v cestni gorski vožnji na Pokljuko in zmagala na DP na kronometer v Kozjem. V disciplini »(kolesarske resnice)« posamične vožnje na čas je s povprečno hitrostjo nad 44 km na uro na 20 km dolgi progi osvojila še drugi letošnji naslov prvakinje. Najboljši član je imel povprečje 46 km/h na daljši progi. Lado ob skupno zmago Tekača izpod Šomeške in Dovje griče tudi na teku na Šmarno goro nista razočarala. Tek na Šmarno goro je bil hkrati zadnja letošnja tekma za SLO pokal v gorskem teku. Ob mednarodni udeležbi (dva Italijana prvi in drugi) je Lado Urh pritekel na cilj mesto za Francijem Teražem in tako tudi v skupnem seštevku točk ostal za njim. Ivan Urh je za Ladom zaostal nekaj sekund. Na Šmarno goro je teklo skupaj čez 350 tekačev. Martin s kolesom po snegu Kamniški cestni kolesarji so se udeležili vzpona na avstrijski ledenik Grosslockner. Zaradi novozapadlega snega je bil vzpon nekaj krajši, ne prav do ledenika kot prejšnja leta. Martin Kemperle je kot najboljši Slovenec zasedel 14. mesto. Po kostanj v Italijo Gorska tekača Lado in Ivah Urh sta s Francijem Teražem tekmovala na štafetnem gorskem teku v Morbegnu v Italiji. Morbegno leži v bližini jezera Como pod Bergamskimi Alpami. Sedemintrideseto tekmovanje po vrsti priredijo ob kostanjevem prazniku in v čast umrlemu lokalnemu župniku Vanoniju. Vsi tekači tečejo krožno progo iz središča mesteca do gorske cerkve in nazaj. Ob udeležbi Britancev, Francozov in seveda odličnih italijanskih tekačih je 4. mesto naših odličen rezultat. Tadej in Medved v Trnovskem gozdu Bloudkovega gorskega kolesarskega maratona na Črnem Vrhu nad Idrijo se je udeležil Tadej Trobevšek in še 150 drugih ljubiteljev kolesarstva. Tekmovanje na 32 km (en krog) po Trnovskem gozdu je zaključil 2. za Alešem Boškinom. METOD MOČNIK Ekipa Hram Gorjam Tomaž Hrovat, Marjan Boh, Albin Jesenko in Vido Erzar Ekipa Hrama Gorjan evropski prvak Na Bledu je v soboto, 26. 11., in nedeljo, 27. 11. 1994, potekalo 1. Evropsko klubsko prvenstvo v elektronskem pikadu. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Avstrije, Nemčije, Švice, Hrvaške in Slovenije, potekalo pa je v prostorih blejskega Casinoja in sicer v treh ligah - A, B in C. Slovenija je imela predstavnike v vseh treh. V ligi A je nastopila ekipa Solit, v ligi B ekipa Škorpijon, v ligi C pa so slovenske barve branili tekmovalci iz ekipe Hram Gorjan z Gore pri Komendi, ki so nastopili v postavi Tomaž Horvat, Vido Erzal, Marjan Boh in Albin Jesenko! V ligi A je dosegla najboljši rezultat ekipa iz Avstrije, ki je prepričljivo ugnala vse in tako zmagala. Druga je bila ekipa iz sosednje Hrvaške, tretja pa iz Slovenije. V ligi B so bili najboljši naši tekmovalci, za njimi pa so se uvrstili Avstrijci in Hrvatje. V ligi C pa je bil rezultat negotov prav do konca prvenstva. Ekipi Slovenije in Hrvaške sta namreč zbrali enako število točk, kar je pomenilo, da se bosta za prvo mesto pomerili v medsebojnem dvoboju. Na koncu je zmaga le pripadla Sloveniji, saj so tekmovalci Hrama Gorjan v odločilni tekmi premagali hrvaško reprezentanco z rezultatom 3:2. Druga je bila torej ekipa iz Hrvaške, tretje mesto pa so osvojili tekmovalci iz Švice. Vse zmagovalne reprezentance so dobile prehodne pokale, hkrati pa tudi pravico do nastopa na naslednjem evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Španiji. Rezultati: Liga A: 1. Avstrija 23:7/12:0, 2. Hrvaška 17:13/6:6, 3. Slovenija 14:16/6:6. Liga B: 1. Slovenija 33:7/14:2,2.Avstrija 29:11/14:2, 3. Hrvaška 20:20/8:8. Liga C: 1. Slovenija 38:12/14:2, 2. Hrvaška 38:12/14:2,3. Švica 17:25/6:10. JURIJ KERN Japonska - dežela vzhajajočega sonca (2) (nadaljevanje iz 20 št.) Obremenjujoč delovnik Kar se denarja tiče, so Japonci zaenkrat še brez skrbi. Povprečna plača uslužbenca s srednjo izobrazbo je okoli 4000 usd in tako pride do zanimivega absurda, da lahko z nekaj plačami zasluži za kvaliteten avto, vendar ga po zakonu ne more kupiti, če nima potrdila, da ima doma parkirni prostor, teh pa ni. Nasploh imajo Japonci probleme, ki jih drugi narodi ne poznajo. Imajo dovolj denarja, nimajo pa prostega časa in prostora. Njihov delavnik se začne ob 9h, vendar pridejo v službo že ob pol osmih, da do pol devetih vse pripravijo za delo, nato sledi skupinska telo- Zavarovalnica Tilia Agencija LIA Kamnik, Glavni trg 23 tel.: 817-363 želi vsem zavarovancem in drugim vesele božične praznike in srečno novo leto. Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti vseh naših zavarovanj! POHIŠTVO L LIIZ KARANTANIA vadba in direktorjev govor o ciljih proizvodnje tistega dne. Čez dve uri je kratka pavza za čaj in ob 13. ijri daljša za malico. Popoldne še ena čajanka in delo do 17h, nato pa gredo sodelavci skupaj na kosilo v bližnjo restavracijo, kjer, posebno moški, ostanejo do poznega večera, ko rahlo okajeni odidejo na vlak in domov. Družinsko življenje zaživijo šele ob koncu tedna, ko se z otroci odpravijo na izlet ali na piknik v enega od parkov. Za razliko od delovnika, ko na tokijskih ulicah ne vidiš človeka oblečenega v kavbojke, ampak samo v obleke, tako da ne razločiš direktorja od prodajalca, pa se ob vikendih ljudje sprostijo in svobodno oblečejo. Ta uniformiranost jih spremlja že od malih nog, ko se enako oblečeni vsak dan odpravijo v šolo. Enake obleke, enake torbe, enake čelade za na kolo, ena šola v oranžni barvi, druga v rdeči. Na zunaj jih ta urejenost ne obremenjuje, na znotraj pa prav gotovo. Že v srednji šoli se soočijo z rivalstvom, sprejemni izpiti na fakultete so težki in selektivni in marsikdo jih ne zmore opraviti. To si izredno jemljejo k srcu in v japonski družbi so samomori mladoletnikov eden največjih problemov. Tudi kasneje v službaj so stalno obremenjeni z napredovanjem. V mnogih podjetjih se vsako leto opravlja strokovni izpit in kdor predloži boljši program za izboljšavo proizvodnje, ta napreduje. Zato Želimo vam vesel božič in ^ srečno novo leto 1995! ... ter vam sporočamo, da novoletno znižanje pohištva velja do 25. decembra! Pred nakupom se oglasite v salonu pohištva LIIZ KARANTANIA v Domžalah, ul. Antona Skoka 2, tel.: 711-804 Delovnik od 8. do 12. ure in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Tudi letos bo polnočnlca v kapeli Marije Snežne na Veliki planini. Gondola bo vozila do 23. ure. Na silvestrovo bo sv. maša ob 21. url. Ljubitelji planin, vabljeni! SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 VOLKSVVAGEN V0LANSERVIS Slomškova 8, Mengeš tel.: 739-282, 737-755 - avtoservis, -.trgovina z rezervnimi deli - pooblaščeni prodajalec rezervnih delov FIAT LANCIA, - karoserijski deli po naročilu za vse tipe vozil - olja ELF Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. eiFO vsi so si edini, da tako bojevitega vzdušja ni nikjer drugje na svetu. Ko drugje gledalci spodbujajo tekmovalce z 'Good looking' ali 'Good job, man', se na Japonskem sliši v glavnem 'Fight, fight'. In borijo se res do konca, ki pa je za marsikaterega tekmovalca že na tekaški preizkušnji, ker zaradi prevelike vneme preseže svoje moči in obnemogel obleži na cesti z glavo na pločniku. Nikjer ni na cilju tudi toliko zasedenih nosil prve pomoči in spačenih obrazov kot na Ironma-nu Lake Biwa. (se nadaljuje) MIRO KREGAR zaposleni razvijajo programe po službi in med vikendi in zato tudi podjetja menjajo proizvodne programe vsake pol leta in prehitevajo konkurenco na svetovnem trgu. Bojevitost jim je v krvi Nacionalni športi so v glavnem športi borilnih veščin - sumo, karate, takenvvodo itd. Tako kot so vztrajni in zagrizeni v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu, so garaški tudi v športu. Ker imajo po organizacijski in finančni plati stvari urejene kot le malokje na svetu, delajo že zgodnjo selekcijo mladih športnih nadobudnežev. Čeprav največ poudarka dajo na njihove tradicionalne športe in je za njih tudi nacionalna sramota, če jim tujec prevzame naslov, recimo svetovnega prvaka v sumu, kot se je to zgodilo leta 93, ko je šel naslov na Havaje, pa so dojemljivi tudi za sodobne športe, ki se marsikje v svetu šele razvijajo. Tako so po nekaj letih od nastanka triatlona začeli prirejati tekmovanja v tej športi zvrsti in po devetih letih se pojavi na štartni liniji najtežjega enodnevnega tekmovanja Ironman triatlona kar 700 tekmovalcev. Na tretjem največjem jezeru na svetu, Biwa lakeu, tekmovalci preplavajo 3,9 km, nato prekolesarijo po zavitih cestah med gosto naseljenimi vasmi in riževimi polji 180 km in ha koncu pretečejo še veliki maraton - 42,2 km. Tekmovanja, ki šteje za svetovno Ironman serijo, se udeleži tudi kakih sto tujcev in SHARP SERVIS MENGEŠ 3?73 84 09 V kamniški knjižnici Iz lokalnega časopisa BIVVA: Miro Kregar, 23. mesto. Mednarodno leto družine Organizacija združenih narodov je leto 1994 proglasila za mednarodno leto družine. Zato organizirajo vrsto dejavnosti, ki obravnavajo in opozarjajo na aktualnost družine. V želji, da bi bili pri tem udeleženi tudi šoloobvezni otroci, so na ministrstvu za šolstvo in šport in Nacionalnem svetu skupaj pripravili projekt Mednarodno AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Včeraj smo imeli kulturni dan in odpravili smo se v Matično knjižnico. Pričakala nas je ravnateljica Breda Vukmir Podbrežnik. Prijazno nas je sprejela in povabila, da si skupaj ogledamo vse knjižnične oddelke. Ko nam je razložila pomen knjižnice in knjig, smo šli v čitalnico. Tu je veliko knjig, ki se jih ne da izposoditi. Ogledala sem si revijo Zdravje in nekaj enciklopedij. Pogovarjali smo se o gobah in nabiranju gob s pomočjo priročnikov. Vse nam je bilo jasno, zato smo se odpravili na oddelek za odrasle. V veliki sobi je bilo • toliko knjig, da sem kar one- mela. Tudi tu nam je gospa Breda razložila, katere knjige imajo in kako jih iščemo s pomočjo katalognih listkov. Ostal nam je še pionirski oddelek. Ta nam je bil najbolj domač, saj je to branje primerno za našo starost. Lepa, svetla in velika knjižnica mi je bila zelo všeč. Vse to pa bi bilo za obiskovalce premalo, če ne bi bilo prijaznih knjižničark. Gospe ravnateljici se prisrčno zahvaljujemo za vodenje in ji želimo veliko uspeha pri njenem delu. ŠPELA KVASNIK, 5. a raz. OŠ v ZUIM gorenje POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAĆIČ Domžale, Prešernova 1/a, SERVIS TRGOVINA tel. 722-107 AKCIJA! - sušilci perila 39500 SIT (na gotovino) ali na 5 enakih obrokov po 8598 SIT. - hladilniki že od 29.000 SIT naprej UGODNO! - pralni stroji od 51.120 SIT naprej - hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje - štedilniki od 42.083 naprej - globinski sesalci za mokro in suho sesanje - BTV Gorenje - videorekorderji SCHNEIDER - 15% popusta - glasbeni stolpi Plačilni pogoji: - 5%-20% gotovinski popust - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov minimalne obresti Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ieto družine v šoli - družina v sliki in besedi. Učenci in učitelji OŠ Komenda-Moste iz 2. b, 3. a in 3. b so se mu pridružili. Družina je nenadomestljiva. Nobena ustanova, naj bo še tako dobro in popolno strokovno organizirana, ne more nadomestiti pristnih, toplih stikov staršev z otroki v najnežnejši dobi in tudi pozneje v življenju. V družini si otrok oblikuje lastnosti, na katerih temelji ves poznejši vzgojni in izobraževalni proces. V družini iščemo tudi oporo za vsa svoja ravnanja in težave. Kakšne so družine v naših krajih, kaj sta povedala dedek in babica o svojem družinskem življenju v starih časih. Kakšna je družina v svetu pravljic, o tem so razmišljali, pisali in risali učenci OS Komenda-- Moste. RAFKO LAH V mladosti očeta in mame Oče in mati pripovedujeta: Včasih je bil oče glava druži- ne. Nikoli niso jedli prej, dokler ni prišel oče. Stari mami ni bilo treba hoditi v službo, ker je doma prala in kuhala za vso družino. Babice so pazile otroke. Oče je delal na polju. Otroci so mu, če se je le dalo, priskočili na pomoč. V družinah je bilo veliko otrok. Takšna je bila družina nekoč. Janez Štebe 3. b. OŠ Komenda-Moste }Hvtw Arrvju/ruv ji/ iaiui' .M; amW nTj&j for-Jta- a/tu rrtujtfna,, A/U /W /1/KVXury[kaj OŠ /%ywifnAn) "Hah/ ZASTOPNIK ceo. TRZIN Trgovina Trzin ... je kraj, kjer Božiček in Dedek Mraz vsako leto na kupujeta, saj tu najdeta mnogo zanimivih stvari za svoj kol. Tudi letos bo tako, saj vam nudimo: veliko izbiro raznovrstnih igrač za manjše in malo večje: punčke, avtomobilčki in avtomobili, kocke in mnogo, mnogo zanimivih igrač, mnogo preveč za naštevanje. . . pester izbor uvožene ženske, moške in otroške kozmetike tekstilne izdelke božične in novoletne okraske ter mnogo drugih privlačnih artiklov Poslovalnice ZASTOPNIK d.o.o. Trzin: - Trzin, Pod gozdom 2, teL 713-149 - Šiška, Celovška 149/A, tel.: 558-486 - Kranj, Stražišće - Škofjeloška c. 22 - Velenje, Kardeljev trg 10, tel.: (063) 853-569 - Mengeš, Slovenska c. 28, teL 737-474 - Kamnik, Šutna 64 - pri Korobaču, teL 812-611, int. 35 - ZA TRGOVCE in velike kupce: veleprodaja OIC Trzin, Dobrave 2, tel.: 724-014, 723-583 Veselimo se vašega obiska in nm želimo prijetne praznike! 8. DECEMBRA 1994 kronika - zanimivosti KAMNIŠKI OBČAN 13 Kronika V novembru so umrli - Anton KARNIČNIK, upokojeni rudarski direktor iz Kamnika, Levstikova 3, star 93 let - Albina SUŠIN, upokojenka iz Kamnika, Jakopičeva 23, stara 68 let - Angela ULAGA, upok. učiteljica iz Ljubljane, stara 89 let - Ivan BATIČ, upokojenec iz Ljubljane, star 75 - Angela HRIBAR, druž. upokojenka iz Zg. Tuhinja št. 6, stara 80 let - Viktorija VOLKAR, km. upokojenka iz Zg. Palovč št. 8, stara 82 let - Jožefa STARIH A, upokojenka iz Ljubljane, stara 63 let - Jožef JAZBEC, upokojenec iz Zg. Stranj št. 9, star 64 let - Martin TURNŠEK, elektrotehnik iz Ljubljane, star 49 let - Katarina KERN, druž. upokojenka iz Gore pri Komendi št. 13, stara 84 let - Miran KOŠIR, prodajalec iz Kamnika, Klavčičeva 2, star 46 let V novembru so se poročili - Gabriela Marin, prodajalka iz Trzina in Branko Poravne, avtoličar iz Šmarce Živana Štupnik, svobodna umetnica iz Ljubljane in Frano Lasić, svobodni umetnik iz Zagreba Tudi to se je zgodilo v novembru 1. 11. Policisti in gorski re-■ sevalci so šli v akcijo v Zeleni-i ških špicah, vendar so jo morali i zaradi noči prekiniti. Nadalje-! vali so jo naslednji dan v večjem številu in našli mrtvega planinca, ki jepadel pri pleza-i nju. Umrl je zaradi hudih teles-^ 1 nih poškodb. * 4.11. V Soteski se je zgodi-| la prometna nesreča, ki jo je zakrivil voznik osebnega avto-j mobila, ko je trčil v drugi avto. Povzročitelj je pobegnil s kraja ! dejanja. Policisti so z zbiranjem obvestil našli lastnika vozila in zoper njega podali predlog. ' 6. 11. Na Kamniški cesti -•v Šmarci je prišlo do prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje po levi strani vozišča trčil v drugo vozilo, nato pa s kraja nesreče pobegnil. Kasneje izsledeni voznik povzročitelj je kazal znake vinjenosti. Zoper njega bo vložen predlog sodniku za prekrške. 7. 11. Sredi noči je eksplodiral kiosk Sadje-zelenjava - v Mostah. Neznani storilec je podtaknil eksplozivno telo, katerega eksplozija je k sreči povzročila le materialno škodo. Motiv za to dejanje še ni znan, prav tako ne storilec. 12.11. Ob 22.30 so policisti opravili kontrolo na Veliki planini. V enem izmed planinskih domov so legitimirali skupino Študentov in ugotovili, da so kadili marihuano (»travo«). Prinesel jo je F. P. in policija jo je zasegla. Po hišni preiskavi so je našli še nekaj gramov. 14.11. V fittnesu v Podgorju je bila ukradena denarnica Uspeh slovenskih inovatorjev v Bruslju Na 43. svetovni razstavi izumov in inovacij EUREKA '94 v Bruslju, ki se je končala 16. novembra v prestižnem razstavišču Les Pvramides, so slovenski inovatorji sodelovali s 25 novorazvitimi izdelki, in sicer v okviru Slovenske pod-jetniškoinovacijske mreže. Naši inovatorji so se tudi letos izjemno dobro odrezali, saj so dobili pet zlatih, štiri srebrne in enajst bronastih medalj ter pet diplom. Vodja programa mreže SPIM Marijan Štele pa je za svoje organizacijske zasluge prejel posebno inovacijsko priznanje Mćrite dTnvention in križec mesta Bruselj. Med srebrnimi nagrajenci je tudi Tone Štele iz Kamnika, ki je prejel medaljo za dolgo gorečo svečo. V. MEJAČ Valentina Mesec požarne varnosti z denarjem in osebnimi dokumenti, last enega izmed obiskovalcev. Z zbiranjem obvestil so policisti izsledili storilca in zoper njega podali kazensko ovadbo. 16. 11. Policisti so morali posredovati v gostinskem lokalu Paradiž na Sutni, kjer so se stepli. Predlog sodniku za prekrške bo podan zoper kršitelja, zoper natakarico, ki je točila vinjenim gospodom, in zoper lastnika lokala zaradi nedostojnega vedenja proti uradni osebi. 22.11. Legitimiran je bil tujec, za katerega je bilo ugotovljeno, da je samovoljno zapustil Prehodni dom za tujce. Zoper njega je bil napisan obtožni predlog zaradi nespoštovanja zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Takoj je bil odpeljan k sodniku za prekrške, ki je izrekel 15-dnevno zaporno kazen. 25.11. V Lazah se je pripetila prometna nesreča, povzročil jo je voznik tovornjaka, ki je trčil v balkonsko ograjo, nato pa je peš zapustil kraj dogodka. Policisti so ga izsledili. Kazal je« očitne znake vinjenosti. Sledi predlog sodniku za prekrške. 27. 11. Gorski reševalci in policisti so se odpravili na reševalno akcijo. Ugotovljeno je bilo, daje planinki v smeri proti Repovemu kotu na strmem pobočju spodrsnilo, pri čemer je padla 10 metrov globoko v jarek, oz. tolmun in dobila hude telesne poškodbe. Odpeljali so jo v UKC. DGV Tako kot vsako leto smo se tudi letos oktobra, v mesecu požarne varnosti, zbrali na šolskem igrišču. Zjutraj, ko smo prišli v razred, smo si najprej ogledali dve kaseti. Prva je prikazovala požar v mestu in gasilce. Neka ženska je odšla iz stanovanja v službo. Pozabila je na vklopljen likalnik in prižgano cigareto, ki jo je pustila v pepelniku. Kmalu zatem se je začelo kaditi iz stanovanja in še preden so prišli gasilci, se je vnel močan ogenj. Spoznali smo, da se zaradi malomarnosti in pozabljivosti lahko vname požar. Na drugi kaseti smo videli gasilce v Golicah. Bila je poučna, kajti prikazovala nam je, Knjigarna in papirnica 29 _ Kamnik, Šut na 38, r"Cm& tel. 832-586 Velika izbira novoletnih daril za poslovne partnerje in vaše najdražja Božični In novoletni okraski Odprto non-stop od 7. do 19, uro, ob sobotah od B. do IZ ure. Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: jupol, belton, beltop, lake, barve, lepila za les in parket, kolesa, gosp. strojčke in belo tehniko Gorenje, Candy program, ročno orodje, verige, armature Armal, sanitarno keramiko, steklene izdelke, kristal, porcelan, posodo rostfrei in emajlirano, lestve, posode PVC za zelje 50 I, 70 I, 120 I in Se in še... Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Prodaja na 3 čeke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar d. o. o., trgovina Veriga se priporoča! Kamnik, Šutna 33 (v Sadnikarjevi hiši) tel.: 831-362 Pestra izbira in konkurenčne cene - ženske, moške in otroške nogavice FILODORO, PRIMAVERA, PIERE CARDIN, BURLINGTON - italijansko in špansko žensko, moško in otroško perilo, bodiji in kompleti: SELENE, MARIE CLAIRE, BLU VELVET, PILLON, GEMMA. Obiščite nas med 9. in 12.30 ter med 16. in 19. uro; ob sobotah pa med 9. in 12. uro. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. Voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995. kako je treba ravnati, če pride do požara. Ko smo si ogledali obe kaseti, smo odšli na igrišče. Tam so nas čakali gasilci Gledali smo, kako se priprav ljajo cevi za gašenje. Kar kmalu je iz njih pritekla voda. Tudi mi smo imeli priložnost držati težke cevi in z njimi škropiti Nato nam je načelnik gasilcev razložil, kako naj ravnamo ob požaru. Ta dan se mi je globoko vtisnil v spomin, saj sem spoznala, da že malenkostna napaka lahko zaneti ogenj. Še vsi napeti od gledanja kasete in poslušanja gasilcev smo odšli domov. Tanja Smrečnik, 4.r., OŠ Zg. Tuhinj STOB dLo.o* TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.:711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! opeka modularna ■ ■ bramac strešnik ■ cement 450 apno Gorica 59 SIT/kom 97,50 SIT/kom 510 SIT/vreca 380 SITA/reča Cene so z davkom. Po ugodnih cenah tudi drug gradbeni material: termo in hidro izolacije, betonsko železo, armaturne mreže. Za kamionske pošiljke dostava na dom. Se priporočamo! PEUGEOT RODEX® Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Poleg osebnih vozil prodajamo tudi kombije Peugeot BOXER in kombinirana vozila PEUGEOT 806. V prodaji že nov model PEUGEOT306 - PODALJŠANA LIMUZINA 3P VIDEOTEKA SLOVENIJA Vegova 5, Domžale, teL- 721-367 Najkvalitetnejša ponudba video filmov In CD plošč. Ekskluzivna ponudba (brez članarine - trajno): * več kot 3000 filmov - 500 hit filmov * 3000 CD plošč - 100 hitov tedensko * 10-20 novih filmov tedensko * snemanje porok, jubilejev, obletnic ipd. Odprto vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 12. do 21. ure. Tako kot vedno vsak teden en dan žur v videoteki Slovenija. Novoletna igra za vse člane. Matije Tomca 15, Domžale ^ 721-990 RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA ZAČETNIKE Osnove DOS-a, okolje VVINDOVVS in VVORD FOR VVINDOVVS Organiziramo tečaje v popoldanskem času. Tečaji trajajo 32 šolskih ur. Cena tečaja je 24.000,00 SIT. Brezposelnim priznamo 25 % popusta. JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Po proizvodnih cenah Vam nudimo lesene karnise stropne in stenske, vseh dolžin. Markovo pri Kamniku, tel. 817-133 j INTERSHOP I Perovo 26 (ob kamniški obvoznici) ? tel.:813-157 1 § Cenjene stranke OBVEŠČAMO, 5 da smo v prazničnem decembru I spremenili delovni čas in obratujemo: § ponedeljek-petek: 8h-12h in 14M9.30 f sobota: 8h-16h I VABIMO vas v našo trgovino, kjer $ vam bomo s pestro in ugodno | ponudbo POMAGALI iz zadrege, I kaj podariti najdražjim. § Brezplačno aranžiranje. | Srečno in uspešno leto 1995 § vam želi $ Intershop na Perovem. ŠD »Dober dan naši« viDECCENTEk Kamnik, Sadnikarjeva 2 vas vabi vsak dan od 13. do 21. ure, ob sobotah od 9. do 12. in od 17. do 21. ure, ob nedeljah od 16. do 20. ure. Za vas smo pripravili pester izbor najnovejših filmov - originali po ugodnih cenah. 2 Trg svobode 6, Kamnik ^ (v prostorih AMD Kamnik) $ TeL 8113 42,81 71 34,81 71 44 L..... Ž od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. i TELEFONSKI APARATI TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE TELEFAXI SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Se priporočamo! $ i- z ansamblom ŠTAJERSKIH 7 športni hali v Kamniku, s pričetkom ob 20. uri. Informacije po tel. 831-470 (TIC), 831-612 (ZKO), 825-365 (BAC Stahovica), 737-240 (Hram Rožice-menjalnica) in 721-507 (Trgovina Peko Domžale). Pohitite, število vstopnic je omejeno! NOVO NOVO NOVO NOVO O > o o > o o > o o > o z, NOVO NOVO NOVO NOVO Groharjeva 1 - Duplica - Kamnik Ponudba: 9 vrst pizz iz krušne peči solate sadne kupe Delovni čas: vsak dan od 12. do 23. ure O < O o < o o < o 5! o < o PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE ŠLARAFIJA, d. o. o. PRODAJALNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Mengeš, Slovenska 28 (poleg Trdinovega hrama) telj 737-448 Iz lastne proizvodnje vam nudimo; * sedežne garniture od 50.000 SIT dalje * postelje * kavče, opremljene s šlarafija vzmetmi * šlarafija vzmetnice za zdravo spanje Nudimo kompleten servis oblazinjenega pohištva, ki ga izdelamo tudi po vaših željah. Možnost obročnega plačevanja. Obiščite nas od 9. do 13. In od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 1Z ure. TUDI V KAMNIKU NA STELETOVI 25 (ZIKOVA UL.) NUDI OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO PO IZREDNO NIZKIH CENAH: bunde, trenirke, hlače, krila, plašče, flanelaste srajce, bluze, odeje, obutev... IN ŠE VRSTO ZANIMIVIH IZDELKOV PRIMERNIH TUDI ZA DARILA NUDIMO MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA NA 3. ČEKE TRGOVINA JE ODPRTA OD 14. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. VABLJENI NA OBISK! ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih Štedilnikov, - bojler jev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro inštalacij. Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel- 825-484 vabi k ugodnemu nakupu: * kis vinski 134 SIT * marmelada mešana (1/1) 238 SIT * costarica piškoti (1/1) 252 SIT * vino namizno (1/1) 138 SIT * margarina Rama (250 g) 180 SIT * margarina Rama (125 g) 105 SIT * ribe EVA sardine 92 SIT * ribe MIRELA sardine . 90 SIT * prašek VVaisser riese (3 kg) 864 SIT * mehčalec Bohor Mandy 146 SIT * prašek MINDA (4,5 kg) 1.154 SIT * prašek NITOS (4,5 kg) 1285 SIT * prašek JOLLY (3 kg) 399 SIT * pril z gobico (za posodo) 205 SIT * šamponi: breza, kopriva, kamilica (a 230 ml) 142 SIT * žensko in moško perilo od 537 SIT naprej * otroške pižame od 2.184 SIT naprej * božične jaslice - garniture od 1584 SrT naprej * božično-novoletni okraski... in še in še... Nakup z odloženim plačilom! Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 11.30. Cenjenim krajanom in drupm kupcem se zahvlajujemo za zaupanje in se priporočamo tudi vnaprej. Mimo vam vesel Božič in srečno novo leto 1995! MMTV IN N.K. FLOK KOMENDA vabita na TELEVIZIJSKO SNEMANJE NOVOLETNE ODDAJE KAMNIŠKI NOVOLETNI VIDEOMEH Športna hala Kamnik sobota, 17. decembra Ker je za to novoletno oddajo izredno veliko zanimanje, smo za vas pripravili popolnoma enak program tudi popoldne, s pričetkom ob 16. uri. Tudi vstopnice so po polovični ceni! Vstopnice: Hram Rožice, Mengeš, tel. 737-240, 737-510 Turistična Agencija Veronika, Kamnik, Trg talcev 8, tel. 832-662, 817-000 Trgovina »Marija«, Moste, tel. (0609) 622-318, 841-267 Vabljeni! 00ZIČNA 061 322 334; 132 62 NAROČILA PO TELEFONU VSEH 24 UR TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH RISANKE NA VIDEO KASETAH LEVJI KRALJI PEPELKAI OŽIČNA PESEM* Ul Z < (C N Ž o C z z 1.750 SIT +Ptt w OB NAKUPU DVEH ALI VEČ KASET VAM NUDIMO 12% POPUSTI kemijska Industrija Fužine 9 tel.: 832-711, 831-011 int. 340 Obveščamo cenjene potrošnike, da smo odprli novo tovarniško TRGOVINO (pri kino Domu), kjer prodajamo * zabavno pirotehniko * izdelke iz plastičnih mas * sanitetne izdelke proizvajalca Tosama Oomžale * izdelke proizvajalca Urko Kamnik Trgovina je odprta od 10. do 18. ure, 1 v soboto od 8. do 13. ure. Cene zelo ugodne! Vabljeni! Svedra Trgovina z obutvijo Kamnik, Perovo 26 (ob kamniški obvoznici, nasproti Diskonta Kočna) teL 813-127 Poleg ugodnih cen še dodatno 15% znižanje zimske obutve! ************************ Oroci, starši, babice in dedki! V trgovini bo v petek, 23. decembra od 17. do 18. ure, in v soboto, 24. decembra od 10. do 11. ure, na obisku Božiček Dragi kupci, obiščite nas tudi na novi lokaciji! 4fc POSLOVALNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 80, DOMŽALE, SLOVENIJA TEL: 061/721-014, TEL/FAX 061/711-587 * POSEBNA PONUDBA ROGLA V DECEMBRU * ZIMA 94/95: SMUČANJE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN ITALIJI * VIKEND V ATOMSKIH TOPLICAH 13/15. 1. 95 - VZAJEMNOST * SILVESTROVANJE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM * PRAGA - SILVESTROVANJE NA LADJI ALI HOTELU, BUS 5 DNI 365 DEM * OTOK KRK - 4 DNI BUS 310 DEM * SILVESTROVANJE V KRAPINSKIH TOPLICAH 4 DNI, BUS - 215 DEM * TAJSKA, 13 ALI 20 DNI, LETALO - UGODNA CENA * KANARSKI OTOKI, LETALO * TUNIZUSKI SAFARI - HAMMAMET, LETALO * BAU 95 MUNCHEN, 17/19. 1. 95, STROKOVNI SEJEM GRADBENIH MATERIALOV, SISTEMOV IN OBNOVE ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! A V T O ŠOL A /Ki ta v; IVE isr G JED Pričetek brezplačnega tečaja CPP 11. 1. 1995 Trdinov trg 14) Mengeš Informacije vsak dan od 16.-17.ure telefon 739-621 ali ves dan 0609-623-303 * POPUSTI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE * UGODNE CENE * KREDITIRANJE VOŽNJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995 VAM ŽELI AVTOŠOLA RETOS AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Nudimo vsa krmila po tovarniških cenah, vse vrste žit v razsutem stanju ali pakirana v vreče po 50 kg. PONUDBA TEDNA: - sladkor - moka tip 500 - sojine tropine v raztresenem stanju 99 SIT/kg 49 SIT/kg 34,50 SIT/kg Pri nakupu kletk za nesnice plačilo na 2 obroka. Sprejemamo naročila za jarkice, stare 18 tednov. Zaman Je bit tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 70. letu Življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, očim, brat in stric MAKS URANKAR z Duplice, Jakopičeva 13 Najiskrcnejc se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in njegovim nekdanjim sodelavcem iz Stola za podarjeno cvetje, izrećeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, Se zlasti dr. Jani Plavc in dr. Bogdanu Logarju za pomoč in skrbno zdravljenje. Prav tako hvala tudi KO ZB Duplica, govornikoma g. Andreju KoZclju in g. Antonu Modicu, praporščakom, g. Župniku za lepo opravljeno zadnje slovo, pevcem Lire in g. Krtu za izvajano Tišino. Žalujoči: žena Rezka, pastorka Fani z možem Ivanom in drugo sorodstvo November 1994 Ne jokajte na mojem Rrobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaletite. ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je v komaj 46. letu življenja po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in stric MIRAN KOŠIR Toplo sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem Zikovc 2. njegovim sodelavcem Pctrola, našim sodelavcem Dassa sport, sošolkam in sošolcu ter razredničarki 3. c. administrativne žole ZUIM Kamnik za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo v njegov mnogo prerani zadnji dom. Posebej hvala dr. Dragotinu Ahlinu iz ZD Kamnik, dr. prof. Mihi Dcbevcu z Onkološkega inštituta v Ljubljani, pevcem za prelepo petje, izvajalcu Tišine, govorniku g. Ivanu Hladetu za ganljive besede slovesa, patru Marku Novaku za obiske in spodbudne besede ter lepo opravljeno zadnje slovo. Hvala tudi g. Popadiču za pozornost in denarno pomoč. Žalujoči: žena Slavka, sin Miran, hči Mateja, mama, ata in drugo sorodstvo December 1994 Tekstilna trgovina LANEN CVET Moste 74, Komenda Nudimo metrsko blago, konfekcijo, spodnje perilo, igrače... | Možnost plačila na več čekov. § Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ura § LIPA MINI MARKET Kamnik, Podgorska pot 13 tel. 813-864 Po zelo ugodnih cenah vam nudimo: - kava barcaffe 100 g mleta 160 SIT - moka bela 1/1 66 SIT - whisky 0.75 I 1.565 SIT - tri vrste olja brez holesterola - damski vložki always ultra plus 449 SIT - hlačne nogavice z Ivcro 275 SIT Nakup z odloženim plačilom ali s kartico LB, Euro, Activa. Odprto: 7.30-12. in 14.-19. ure sobota 7.30-14. ure nedelja 8.30-11. ure Vsem cenjenim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. Z željo o nadaljnjem sodelovanju vam voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995! ZAHVALA V 81. letu življenja nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta ANGELA HRIBAR iz. Zg. Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govornikoma, praporščakom, pevcem za zapele žalostinkc in trobentaču za zaigrano Tišino. Se enkrat iskrena zahvala vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni November 1994 Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umije mama vse prerano, četudi slo let doživi. ZAHVALA V 85. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama. sestra in teta KATARINA KERN z Gore pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem In sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Komenda, Duplica, Kamnik, november 1994 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, sestra, babica in prababica VIKTORIJA VOLKAR Bregarjeva mama iz Zg. Palovč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Zarje, prijateljem in Lovski družini Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Kamnik, dr. Logarjevi, cerkvenemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsj njeni Kamnik, Nožice, november 1994 NAPREDEK DOMŽALE ZA LEPŠI BOZIC IN NOVO LETO * sreda, 21. decembra, od 15.—19.30 * četrtek, 22. decembra, od 15.—19.30 * petek, 23. decembra, od 15.—19.30 Ansambel Planika Kranj ob 15.30 Velik ognjemet z blagovnice Vele ob 18. uri Ves čas sejemske cene, sveže pečeni piščanci, kuhano vino Blagovnica Vele je odprta: 23. decembra do 20.30 24. decembra do 18. ure 31. decembra do 13. ure V vseh naših trgovinah smo bogato založeni z vsem, kar vam bo polepšalo praznike! ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! trgovina: 812-878 PNEUMATIC CENTER servis: 814-743 PTC PEROVO (na obvoznici), Kamnik VABI V BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ZIMSKI AVTOPLAŠČI JEKLENA ORIGINALNA PLATIŠČA ZA VSAK AVTO AVTO KOZMETIKA - ZIMSKI PROGRAM AKUMULATORJI CASTROL, VALVOLINE, OMV, LIOUI MOLY GUMIJASTE IN TEKSTILNE PREPROGE NYL0N PREKRIVNE AVTOGARAŽE AVTOPRTLJAŽNIKI Z NASTAVKI ZA VSAK AVTO METLICE BRISALCEV, SVEČICE BOSCH, CHAMPION, LAMPA SE PRIPOROČA Z UGODNIMI CENAMI VSAK DAN OD 8.-12, 13.-17. URE, SOBOTA OD 9.-12. URE GOSTILNA MARJANCA Kamnik, Kolodvorska 5 teL 831-015 vabi na veselo SILVESTROVANJE Rezervirajte si pravočasno mizo, da boste ob veseli glasbi, prijetni družbi in dobri postrežbi razpoloženi stopili v NOVO LETO. Rezervacije osebno ali po telefonu 831-015. Cenjene goste vabimo na malice in kosila. Tudi sicer se vsak dan veselimo vašega obiska! SrVN TRGOVINA \ | KAMNIK ŽENSKO PERILO ŠUTNA 16 MOŠKO PERILO SAMOSTANSKA 24 % % s S h s s % h | i bodyji (vrhnji in spodnjij rdeče spodnje perilo volneni puli j i pižame (zelo velike številke) NOVO: lepe antistatične kombineže TRIUMPH modrčki in majice nogavice vseh vrst FRUIT OF THE LOOM — vsi modeli velika izbira toplih moških srajc, pulijev in puloverjev Slaščičarna »LENČEK« v Komendi, Krekova 10 tel. 841-291 vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave. Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti. Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto. Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrst! Se priporočamo! Janez Lenček slaščičarski in kuharski mojster MESO KAMNIK Usnjarska 1 tel.: 831-103, 831-275 Tudi letos lahko dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku. Po ugodni ceni prodajamo svinjske polovice za ozimnico. Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Asfaltiranje in tlakovanje Kvalitetno in po ugodnih cenah opravljamo: — zunanje in notranje adaptacije —vsa zidarska dela — nizke in visoke gradnje S. BOR do.o, Kamnik tel. 813-870, Rast oder Kamniški ObČan _ Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Frane Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Helena Škrlep. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o DP in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3. za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.