XVII. tečaj
2. zveze k.
z vertov sv. Frančiška.
Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
9
S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja
P. Stanislav Šlir*at>ec,
mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici.
Vsebina 3. zvezka.
Ce-arica Elizabeta f................................33.
Vsi sveti...........................................34.
Verne duše..........................................35.
Življenje sv Marjete ICortonske.
IV.	pogl. Sv. Marjeta spokornica v 3. redu sv. Frančiška .	.	37.
V.	pogl. Križanje mesa in grešne poželjivosti ....	od.
Nekaj o pokorščini do spovednika....................43.
Življenje častitljivega br Petra Bardesija.
3. pogl. Peter Bardesij sprejme	redovno	obleko	....	50.
Pregled pokrajin ali provtncij in kustodij reda manjših bratov ,	.	53.
Kaj je naše sedanje življenje ?.....................58.
Gladiolji, dšlije in trttome v cerkv. lepotičju o polet, praznikih. (Konec) 59. Nauki in zgledi svetih redovnikov reda manjših brutov. Poterpežlji-
vost............................................60.
Priporočilo v molitev...............................63.
Zahvala za vslišano molitev .........	64.
V GOitfcL
Hilarijanska tiskarna.
1898.
Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr.
JBoj z učeno senco.
••••’-(Da]je.)
Pisana palica! .. Ste videli ? Ruski statskij sovetnik, pa spia\!ja našo učeno senco na jezikoslovno pašo tete Germanij« ! O jeunasta ! Sicer lepo je res na tem pašniku in, kar je zlasti važno, polno učenih senc se po njem pase; ne zamerite torej, če se n;ša nekoliko predolgo pomudi mej njimi*!
Torej ,2 kočevski se ne da izvajati iz slovenščine; prav nasproti,, kočevskemu moramo mej vsemi nemškimi narečji priznati riajštrožjo doslednost v razvitku pervotnega's. Blizu vsa nemška narečja namreč spreminjajo pervotni s v trpkih, neketera nienj, neketera ve^, primerili v s. Kako je bilo to v stari nemščini. seVeda -ne vemo z;l gotovo, ker latinska abeceda, ki se rani v najstarišiii sponiinikih, nima določenega znamenja za š; ali sklepati se da tako: Ako se zdaj piše tituli in izgovarja stali, se je moglo tudi v stari nemščini govoriti š 1 a h t a (od koder je poljsko s z 1 a c h t &). in vender pisati slalita; ravno tako se je moglo'izgovarjati štveštar, dasiravuo se je pisalo sivestar. Y- resnici sodi Ra p p y spisu »Gesčhichte' des Bucli-staben S“ v „Deutsclie V-ieiteljabrssclirift 1856, Heft 4. S. 143 ff.u (glej: Rumpelt, Deutsche Grammatik; Lautlehre pag. 288 in zlasti pag. 300 in dalje), da je bil v stari nemščini vsaki pisan s v izreki za glas, s, ki je iz pervotnega d (dolenje nemškega t), pa se je pisal z'. In da to hi prazna misel, kažejo naši frizinški spominiki, kjer v resnici vidimo za glasove ž, c na-'vaduoj čerko s, za glasove s, z, c pa čerko 'z: „bose, sivuot, criskeji, vuensili, . minsili,, poronso, nas" itd. za: „bože, život, kriščen, vgčili, mriTših, j»or%čo, naš,“ pa: „naz, zloveza, gozpodi, vzel, .zlodeiu, zuetih deuuiz, zridze“ itd. za: „nas, slovesa, gospodi^ vzel, zlodeju, svetih devic, sridce“. Tudi ne mor« biti samo naključje, da pišejo stari hervaški kajkavci (in podobno Mažarji) za glasova z -in š čerko s ali ss, za glasova z in s pa «erki;z in sz: „vfivate, prefteti, pobofuo, premislyavati, dragfegi, dersahya“ itd. za: „vživati, prešteti'* itd., nasproti: „zpoznaii, izkaii, zaCzlul'im“ za : »spoznali, iskali, zaslužim11 itd. Naposled se dajo navesti za Rappovo' misel nemške izposojenke, ki jih pahajjimo *že v stari slovenščini; zlasti znamenitejše mi zde v tem ožira’besčde:' „ša f r a n ti) š i d a, hyša iu hyža“, šta-ronem. „safran, sida, hus“. Y pervili dveh so slišali stari Slovenci še š, naši prednjiki pa že ž: „žafran, ž i d a“. V tretji se je ohranil ž pri nas celo do današnjega dne; vender so slišali tudi mehčanje v ž že stari Slovenci in, kar je še posebno znamenito, že v stari slovenščini se prikazuje ta beseda tudi z današnjim mehkim s t. j: z : „h y z u, h y z i n a“.
Po vsem tem bi se torej nekako po pravici smelo sklepati tako: Pervotni indogermanski s je bil v stari nemščini S. Ta se je pa mej dvema samoglasnikoma že zgodaj začel mehčati v £. Pred samoglasniki v začetku besed to mehčanje ni bilo tako splošno, kaker pričajo razen kočevskega menda vsa južno nemška jtarečja, kjer se začetni s še zdaj terdo izgovarja. Ali mnoge
XVII. tečaj.	V Gorici, 1898.	II. zvezek.
| Cesarica Elizabeta. 11
Ravno se je bil dotiskal zadnji zvezek „Cvetja-t in imel razposlati, ko je pretresla vesoljni svet grozovita novica iz Genfa ali Ženeve, da je naša vboga, nesrečna cesarica vmorjena! Človek, ki je človek le po podobi in po jeziku, po sercu in po duhu pa ljuta, stekla zver, ta človek, ta izveržek človeštva je prebodel z morilnim jeklom preblago serce, ki ni storilo niti želelo hudega živi duši na svetu ! In zdaj, kralji, spoznajte, zmodrite se vi, ki sodite zemljo. Et nune reges intelligite, entclimini, qui juclicatis terram. Ps. 2, 10. Tako daleč pride človek brez Boga, človek brez vere. Da ! vera je potrebna. To so priznali ob tej grozni priliki tudi taki, ki sicer ne marajo za njo, ki jo celo preganjajo in zatirajo. Zlasti je pa naš presvitli cesar ob tej strašni nesreči, ki ga je tako nepričakovano zadela, zopet dal najlepši zgled žive vere in terdnega zaupanja v Boga, zgled, ki mora tudi nas po-terditi v dobrem in le še bolj vneti v naših sercih ljubezen do tako dobrega in vender tolikanj nesrečnega našega očeta in gospodarja. Res je vreden naše ljubezni in hvaležnosti, pa v tolikih nesrečah in težavah tudi potreben naše molitve. Molimo torej vsi za njega veličanstvo presvitlega cesarja, pa molimo tudi, posebno zdaj, za njeno veličanstvo, našo dobro rajno cesarico Elizabeto. Bog Ji daj večni mir in pokoj, in večna luč naj Ji sveti v svetih nebesih!
— 34 —
Vsi sveti.
Starodavna plemenita rodovina ima mej svojimi predniki celo versto imenitnih, velikih mož, ki so razširjevali v življenji se svojimi čednostmi bliščobu in blagoslov okoli sebe. Sedanja glava te visoke rodovine, oče več otrok, gleda sam se spoštovanjem in ponosom na svoje prednike in spodbuja tudi svoje otroke, naj časte svoje očete in naj se s krepostmi vredne kažejo slavnega imena, ketero nosijo.
Tako dela tudi sv. Cerkev na vseh svetih dan. Kje je rodovina, ki bi se mogla ponašati s taka versto najplemenitiših zaslužnih udov, s tako slavno preteklostjo kaker sv. Cerkev ? Dnevi, ki so bili svetnikom na zemlji odmerjeni za bojevanje in svete vaje, dnevi, ko so se borili za svetost, za Boga, so potekli, svetniki so šli v prebivališče, ketero jim je Bog pripravil. Nove in vedno nove prebivavce je dobival nebeški Jeruzalem, ia sedaj, po stoletjih, je tako narastlo njih število iz vseh ljudstev in narodov, iz vseh stanov in časov, „da jih ne more nihče prešteti11. In sv. Cerkev, velika, častitljiva mati vseh teh tisočev, ona se veseli svojih otrok, ki so šli v večno slavo, ter gleda z nepopisljivo tolažbo na nje posebno na praznik vseh svetnikov. Ta slavna mati kliče svoje še na zemlji živeče otroke ta dan v svoja svetišča, da bi jih opomnila na njih poveličane brate in sestre v nebesih. S tem jih hoče spodbuditi k večemu spoštovanju do svetnikov; kaže jim njih bliščeče čednosti in plačilo,, ketero so za nje prejeli, ter jih hoče na ta način oserčiti za posnemanje svetnikov, za hojo za njimi. Sv. Cerkev želi, da naj ostanejo vojskujoči se njeni otroci v tesni zvezi s poveličanimi, da naj vojskujoči se časte poveličane in se jim priporočajo, poveličani pa goreče prosijo za svoje vojskujoče se brate in sestre.
Kak veličasten praznik je tedaj praznik ysih svetih! Ko se v duhu združijo vsi otroci častitljive matere, sv. Cerkve, tisti, ki so v nebesih, in tisti, ki so na zemlji, in ponovijo veliko zavezo ljubezni; ko dajo roko tisti, ki so vže v pravi domovini, potujočim, da jim bodo se svojo prošnjo pomagali srečno dospeti v hišo Očetovo, potujoči poveličanim, da se bodo nad njih zgledom spodbujali in krepčali in da jih bodo radi na pomoč klicali.-----
Tedaj serčnost, vi še potujoči bratje in sestre, serčnost ! Vsi smo na potu k poveličanim, vsi pridemo mej svetnike po
— 35 —
■kratkem romanju in boju, če bomo le pogumno stopali dalje in se stanovitno borili. Da se vspešno, zmagonosno vojskujmo, k "temu nas spodbuja poveličanih bratov in sester bliščeči zgled, k temu nas spodbuja plačilo, ketero bomo tudi mi enkrat prejeli — k temu nam pripomore njih sočutna prošnja, zlasti na njih praznik, na praznik naših priprošnjikov, vseh svetnikov.
Torej, bratje in sestre v Kristusu! ne pripustimo, da bi bilo zastonj za nas opominjevanje, spodbujanje, tolažba in pomoč praznika vseh svetih.	P. B. R.
Verne duše.
Spomin vernih duš obhaja sv. Cerkev dušam v vicah v pomoč in nam v opomin. Svoje žive otroke zbira okoli grobov svojih vmerlih otrok, ter jim stavi pred oči terpljenje in brit-kosti vernih duš v vicah z opominom, naj jim pomagajo z molitvijo in dobrimi deli, ker molitev in dobra dela odpirajo studence božjega vsmiljenja, da se kaker hladeče zdravilo razlijo čez terpečo Cerkev.
Pa s tem, da se obleče v černo, da zapoveduje zvoniti za mertve, da obhaja slovesna opravila za nje, s tem spominja sv. Cerkev svoje živeče otroke tudi na smert in terpljenje, ki n j i h čaka na onem svetu. Glejte, jim kliče, ko jih pelje na groblje, tu boste enkrat tudi vi v černi zemlji počivali, tu je tudi vaših teles prihodnje prebivališče.
Napotiva se, dragi bravec, še midva k naju prihodnjemu stanovanju na pokopališče. Ne bo ga treba daleč iskati, saj ima vsako mesto, vsaka občina svoje pokopališče, svojih mertvih prebivališče. Tvoje rojstno mesto morebiti šteje na tisoče, tvoja rojstna vas na stotine ljudi, in vsako leto se jih mnogo rodi, tako, da število prebivavcev vedno narašča. Nekaj časa žive, potem se morajo preseliti v drugo mesto, v drugo občino — podzemeljsko, na pokopališče. O kako pogostoma naznanjajo žalostni glasovi se zvonika, da se je zopet preselil eden, zopet ena preselila v podzemeljsko mesto. Vrata tega mesta odpira grobokop z lopato, in kerste, ki leže ena poleg druge, to so hiše mertvih prebivavcev. Tesne so te hiše in slabe, zbite iz nekaj desak. V njih stanujejo, keteri so nas zapustili, na tesnem prostoru, eden zraven druzega, samotni in mertvi. Ali kaj
— 36 —
pravim? Samotni? Mertvi? Nigdar ni dolgo, pa se začne gibati življenje v mertvem telesu; ostudni červje se ga lote in snedo ga v kratkem, da ga ne ostane ko nekaj prahu in terdih, suhih kosti. Celo hišica se s časom zruši ter naredi prostor novemu prihoduiku. — Tako se množi podzemeljsko mesto od leta do leta. Stotine pridejo k stotinam, stotine se namnože do tisočev, in čez nekaj let je število prebivavcev podzemeljskega mesta veče od števila živih tistega kraja. Tjakaj torej se boš prej ali slej tudi ti preselil. Euega dne bo zapel mertvaški zvon — kedo je pa vinerl? bodo povpraševali. Ta in ta, se jim bo odgovorilo. Potem bodo rekli: Bog mu daj večni mir in pokoj, položili te bodo v ozko hišico, in čez malo časa boš tudi ti plen červov in trohnenja. Iti vender, dragi bravec, morebiti navezuješ svoje serce na prazno čast v očeh ljudi, na posvetne časti in veselja ? Oj pomisli vender, kaj ti bo vse to koristilo, ko boš enkrat počival v podzemeljskem mestu ? Vprašaj vse, ki so že tam, kaj imajo sedaj od tega, da so bili na svetu spoštovani in češčeni?
Ali si morebiti nečimeren otrok tega sveta, keteremu je nad vse lepa postava in gizdava obleka ? Kaj bo s tem potem, ko te spustijo v to podzemeljsko mesto ?! Morebiti imaš v čislih denar in premoženje ! morebiti se pravdaš zanj in skopariš ; če je bilo krivično pridobljeno, morebiti se ne moreš pripraviti, da bi se ločil od tacega premoženja. Pomisli, kaj bo tedaj, ko boš ležal v grobu, vbog, vsega oropan.
Ali je navezano tvoje serce na vživanje, na jed in pijačo, na veselice in zabavo ? Oh, morebiti se brez obotavljanja vdajaš celo nečistemu razveseljevanju ! Gorje tebi, ko bo vgasnilo oko, s keterim si tolikokrat gledal, kar ti ni bilo dovoljenega, ko bodo oterpnile roke, s keterimi si tolikokrat delal, kar si vedel, da ne smeš, ko bo začelo trohneti tvoje telo, ki je bilo orodje tako gnjusnega greha, ko bodo v podzemeljskem mestu „molji tvoja postelja in červje tvoja odeja11. — Telo, mertvo, sicer tedaj vsega tega ne bo nič čutilo — ali kje bo takrat tvoja duša ? V peklu ? Ne daj Bog tega! Ne, v peklu ne boš, ako si se z resnično pokoro z Bogom spravil, preden si se ločil s tega sveta. Ali boš v nebesih? Bog daj. Bog daj! Vender je težko misliti to, ako nisi imel časa na tem svetu dostati tudi časne kazni, ki si jih zaslužil se svojimi mnozimi grehi.
Torej v vicah! Ali pa veš, kaj so vice ? Vice so pekel,
— 37 —
samo da niso večne. „Z ravno tistim ognjem se žgo pogubljeni in čistijo izvoljeni", uče cerkveni učeniki. Ali je torej terpljenje v vicah tako hudo, kaker v peklu ? Ne, predragi! terpljenje v vicah je hujše ko v peklu; tega ne pravim jaz sam od sebe, tako sodijo svetniki, sv. Avguštin, sv. Leonard Portomavriški. (Predica delle anime del purgatorio). In sv. Bernard pravi: „Vse kazni, ki si jih more kedo izmisliti na tem svetu, niso nič v primeri s kaznimi v vicah". — O predragi, kako malo si mi k sercu jemljemo take gotovo dobro pretehtane nauke, kako lehkomišljeno si služimo in celo sami sebi napovedujemo vice, kaker bi bile vice nekaj čisto lehkega, nekako sobotno vmivanje in kertačenje, britje in česanje, le kratko, malo zoperno pripravljanje na veseli praznik, na večno nedeljo! Nedelja v nebesih bo večna, res! in sto let in tisoč let je proti večnosti nič. Ali pa bo nič tudi za vbogo dušico v vicah ? Oj ne mislimo na vice tako brez strahu, ne služimo si jih tako lehkomišljeno! Delajmo pokoro za svoje stare grehe dokler imamo čas na tem svetu, bodimo vestni in natančni tudi v majhinih rečeh in ne zanemarjajmo odpustkov, ki nam jih ponuja katoliška Cerkev v tako obilnem številu.	P. B. R.
Življenje sv. Marjete Kortonske.
P. A. M.
IV. POGLAVJE.
Sv. Marjeta spokornica v tretjem redu sv. Frančiška.
Spokornost Marjetina je bila tolika, da je želela stopiti v najstrožji red ali pa kaker Marija Egiptovska živeti v puščavi. Ker je pa bila mati enega dečka, je morala zanj skerbeti, mej svetom ostati in v potu svojega obraza za se in za sinčka kruh služiti. Na vso moč je zato hrepenela stopiti v red, ki svojim udom dovoljuje ostati mej svetom in vender delati za visoko popolnost, namreč v tretji red sv. Frančiška, ki se tudi spokorni red imenuje. Zdihovaje in jokaje je prosila patra gvardijana Kortonskega, da jo sprejme.
Previdnim patrom pa je bila spokornica še premalo znana, zato je niso precej sprejeli v tretji red. Ker je bila še mlada in
— 38 —
jako lepa, je bila izpostavljena še mnogim skušnjavam, zato je morala dlje časa dokazovati svojo stanovitnost in vaditi se v pokori. Ponižno se je tudi vdala poskušaj; in dajala vsaki dan lepše zglede spokorne gorečnosti.
Cez nekaj časa je zopet prosila za sprejetje, pa čeravno je svojo prošnjo večkrat ponovila, vedno je prosila zastonj. Ostala je sicer zmirom ponižna in vdana, veuder je slednjič le rekla: „0 moji očetje, keterim me je sam Bog priporočil, nikar se več ne pomišljajte za vadi mene ! Ke bi morala tudi celo življenje ostati v divji puščavi, nobena stvar, nobena skušnjava bi me ne prestrašila, ker vse svoje zaupanje stavim v dobrega Boga, ki me tako radostno nazaj kliče. Čemu se še bojite, ko ste veuder videli, da sem svetu vbežala, da sem stopila v družbo pobožnih žen, da sem s pomočjo milosti poboljšala svoje življenje" ?
Takim silnim prošnjam se frančiškani niso mogli več vstavljati, določili so ji dan in uro, ko bo sprejeta v tretji red. Bilo je to 1. 1277.
Spokornica je bila stara trideset let.
Kustos provincije areške je bil takrat p. Rajuald iz Kor-tone, v vsakem oziru izversteu mož. Ob določenem času je prišla k njemu Marjeta ter ga s povzdignjenimi rokami in vsa v solzah prosila za spokorno obleko tretjega reda. P. Rajuald ji pred pričami pove dolžnosti in na to je prejela mej molitvami redovnih bratov in sester vbogo spokorno obleko, ki jo je bolj razveselila, ko dragocena obleka, ki jo je bila dobila v hiši onega plemiča.
Zdelo se je, da je Marjeta z novo obleko dobila tudi novega duha.
S podvojeno gorečnostjo je hitela po potu pokore in spokorne solze kar niso hotele prenehati teči. Prečula je cele noči ter živela v največem vboštvu, v molčečnosti, postu in premišljevanju britkega Kristusovega terpljenja. Pridna je bila na vso moč pri vsakem delu, rada je postregla bližnjemu in pomagala vbožcem.
Občudovati so jo morali angelji in ljudje.
Bog jo je kar obsipal se svojo milostjo, tako da so se tudi nad njo spolnile besede aposteljnove: „Kjer je bil greh obilen, je bila še obilniša milost". (Rim. 5, 20).
Ta milost se je kazala v nenavadni ljubeznjivosti, s ketero jo je dobri Bog k sebi vabil. V svoji duši je slišala Boga govoriti in odgovarjati na njena vprašanja, kaker bi stal pred njo. Tudi je slišala včasih besede, kaker bi prihajale od neke zunanje
— 39 —
strani. Neki tak zunanji nagovor je najberž slišala kmalu potem ko je bila stopila v tretji red. O tem dogodku pripoveduje njen spovednik p. Junta: „Ko je enkrat molila pred podobo Kristusa, jo je nagovoril in vprašal: Kaj hočeš, vboga stvar? Ona pa je precej razsvetljena od sv. Duha odgovorila: Jaz ne iščem nič druzega in nočem nič druzega, kaker tebe, o moj Gospod Jezus!“
Drugikrat je zopet v molitvi slišala glas božji, ki ji je po versti naštel vse milosti, ketere je bila doslej prejela. Zdelo se ji je, kaker da vidi dolgo verigo, sestavljeno iz samih zlatih udov, s keterimi jo je Bog k sebi vlekel.
O kako močne in mnoge so vezi, s keterimi Bog te svoje k sebi vleče! O kolikokrat se vresničijo besede:	„Z večno lju-
beznijo te ljubim, zato te iz usmiljenja k sebi vlečem11. (Jer. 31, 3.)
Marjeta se je bila popolnoma izročila Bogu in zato jo je vodil, kaker vsacega, ki se z grešnega pota k njemu verne, po onih treh potih, od keterih nam toliko pripoveduje sv. pismo in knjige razsvitljenih mož. On jo je vodil najpoprej po potu očiščevanja skozi mnoge bolečine, temo in žalost; vodil jo je po poti luči in razvitljenja, kjer je z največo sladkostjo in veseljem opravljala svoje pobožnosti; vodil jo je slednjič po potu združenja, onega združenja, v keterem duša tako rekoč počiva v božjem naročji in le ljubezen diha.
Poglejmo zdaj kako se je ta duša dala voditi po teh treh potih.
V. POGLAVJE.
Križanje mesa in grešne poželjivosti.
Od Boga samega vpeljana na pot očiščevanja je Marjeta zelo napredovala v čednostih in kmalu spoznala veliki pomen besedi aposteljna: „Keteri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred.“ (Gal. 5, 24.) In ke bi sama ne bila spoznala tega, ji je Bog razodel, ki ji je rekel: „Ako hočeš nasledovati Magdaleno in deležna postati tolažbe, kakeršno je ona vživala, zapusti vse, kar je vgodnega tvojemu telesu, prizadevaj si vse ude telesa, ki so v grešni prevzetnosti mene žalili, podvreči duhu s tem, da jih stareš kaker žitno snopje, ko se omlati." In da bi ne postala maloserčna ji je rekel : ,,Zarad posta in zatajevanja ne boš tako oslabela, da bi ne mogla hoditi k pridigam in sv. mašam v frančiškansko cerkev, dokler je to meni dopadljivo11.
— 40 -
Z veseljem je Marjeta poslušala ta opomin in tako hrepenela mertviti svoje telo, kaker bi bila postavljena na kraljevi prestol. Prečula je toliko noči, kaker da bi ji spanje ne bilo več potrebno ; brez prenehanja je molila in s toliko pobožnostjo premišljevala terpljenje Kristusovo, da se je večkrat v nezavesti zgrudila na tla kaker mertva.
Ostro se je bičala in tolkla s pestmi tudi po obrazu, da je bila vsa ranjena iu otekla. Mesa, jajec in sira ni hotela vživati, jedi ni belila z mastjo temuč le z oljem. Pozneje se je zder-žala celo vsake kuhane jedi in vživala le kruh, orehe, mandeljne ter ostajala tešč večkrat do tretje ure popoldne ali tudi do večera. Poprej je jako rada jedla sladke fige, od zdaj naprej ni nobene več pokusila celo svoje življenje. Ako se je mej dnem kaj pregrešila s poslušanjem praznik posvetnih pogovorov ali sama kaj preveč govorila, je delala zato ostro pokoro. Da bi se vadila v ponižnosti, je šla prosit od hiše do hiše in nigdar ni tela kaj druzega sprejeti kaker škorjice ali koščke slabega kruha.
Neko sveto nevošljivost je občutila vselej, ko je videla kakega ubožca ali bolnika. „Rada bi rešila, je rekla svojemu spovedniku, te uboge terpine njih terpljenja in sama nosila vso njih nesrečo.“
V Monte Puljčjano in okolici je hotela popolnoma popraviti pohujšanje, ketero je bila storila se svojo ošabnostjo in svojim slabim življenjem. Svojega spovednika p. J.uutaje prosila dovoljenja, da bi jo neka ženska okrog vodila navezano na štrik in siromaško oblečeno ter ljudem oznanjevala : „To je tista Marjeta, ki je ne-kedaj po teh krajih mnogo duš pohujšala se svojim ošabnim obnašanjem, se svojo nečimernostjo in slabim zgledom". Toda previdni spodednik ji tega ni dovolil, ker je vedel, da vse dobro je le tedaj resnično dobro, dokler je gotovih mejah.
Velikost ljubezni iu kesanja jo je silila popačiti svoj obraz, ali tudi to je zabranil modri spovednik.
Koliker bolj pa se je krotila njena gorečnost v zatajevanju na zunaj, toliko bolj je rastla znotraj. Postajala je vedno bolj podobna Jezusu križanemu, keteri jo je tudi vedno podpiral. Čeravno je bila namreč zjutraj pogostokrat tako slaba, ko je vstala s terdega ležišča, da se skoraj ni upala priti v cerkev, jo je vender kar nenadoma prešinila tolika moč, da je urno in krepko hitela tjakaj kaker najbolj zdrav človek.
Svojemu spovedniku je razodela, kako se počuti pri vsi svoji ostrosti.
— 41 —
Rekla mu je : „V terpljenju mojega telesa vživa moja duša veliko veselje; boji se pa, da bi me vi ne prisilili in mi ne zapovedali pod pokorščino vživati kuhanih jedi in piti vino“. — ,.Kako se moie, je nadalje rekla, to moje telo pritoževati nad slabostjo in boleznijo, ko je bilo dovelj močno, da je samo sebi služilo in streglo posebni nečimernosti ? Zato mu bom celo svoje življenje tako malo verjela, kaker se malo veruje zapeljivcu, ror parju in najhujšemu sovražniku,“
Začuden je poslušal p. Junta te njene od yelike spokorno-sti navdahnjene besede.
Da bi svoje telo krotila tudi glede stanovanja, je prebivala prav blizu hiše onih gori omenjenih pobožnih gospe v vbožni celici ter živela kaker ostra puščavnica in na vse načine mert-vila svoje telo.
Prav lep dokaz resničnega spreobernjenja je dala, ko se ji je^ približal peklenski skušnjavec. Zdelo se ji je, da ga sliši govoriti :
„0 ti revica ! Kaj pa delaš v tej celici ? Svetujem ti, da vže enkrat prenehaj toliko hrepeneti po nenavadnih milostih, da se zadovolji z navadnimi milostmi, kakeršne tvoji redovni tovariši in tovarišice prejemajo od posta, božje službe in drugih pobožnosti. Kaj delaš toraj tukaj vbožica ? Čemu končuješ za-perta v to celico dušo in telo ?“
Serčno je ona odgovorila zapeljivcu : »Odgovori mi ti skušnjavec, odgovori mi: Ali naj tebi le en trenutek služi kaka stvar, tebi ki vedno le hudo želiš, tebi ki nisi človeka ne vstva-ril, ne odrešil, ki ga tudi ne ohranjuješ in ne vladaš ? Človek mora zvest biti le svojemu stvarniku, odrešeniku in gospodu, ki povsod svoje služabnike razveseljuje in povišuje ter jim bo dal tudi plačilo, večno veselje. Ali ne martra slaba vest celo življenje tistih, keteri poslušajo tvoje strupene besede ? Ali jih ne čaka večno pogubljenje ? Zato hočem sč vsemi močmi vedno služiti Gospodu Jezusu, ki svoje služabnike v nebesih in na zemlji časti, ki me je naučil zatajevanje, ki mi je obljubil večno življenje, ako v dobrem stanovitna ostanem1*.
Pri vsi svoji stanovitnosti in serčnosti je vender tudi ona skusila to, kar skuša vsak vcjščak Kristusov in kar je sv. apo-stelj Pavel sam o sebi rekel: »Drugo postavo čutim v svojih udih, ketera se bojuje zoper postavo mojega duha, ‘ketera me deva v4 sužnost pod postavo greha, ketera je mojih
— 42 —
udih." (Rim. 7, 23 ). Bog namreč pripušča, da tudi njegovi zvesti služabniki večkrat kaj tacega store, kar nasprotuje njih boljšemu spoznanju, Bog pripušča to, da jih ohrani v ponižnosti.
Neko nedeljo v sv. postnem času, ravno ko je prišla Marjeta iz cerkve, kjer je bila storila razne sv. sklepe za ta sv. čas pokore, jo je obiskala neka vsmiljena žena in ji prinesla nekoliko kuhanega zelja, da bi se malo okrepčala. Ko jo je le silila, je Marjeta pokusila nekoliko tega zelja, pa hitro je občutila nenavadne bolečine v želodcu, še veče pa v duši. Celo noč je prečula in bridko jokala. Slišala je govoriti Jezusa : „Kako naj te deležno storim svoje pričujučnosti, ko sem rekel v mojem evangeliju: Pazite, da ne bodo obtežena vaša serca? Ti maloverna ! Jaz poživljam svetnice in angelje v nebesih brez poze-meljske hrane, ketere se ti poslužuješ, in ti se vender bojiš, da bi te zapustil. Ostani toraj pri poprejšnem živežu, pri vodi in kruhu, pri orehih in mandeljnih." Po tem posvarjenju jo je Gospod potolažil: „Tej hrani, je rekel, hočem dati toliko sladkost in prijetnost, da bo popolnoma pokrepčala slabost tvojega telesa, v ketero si iz ljubezni do mene prišla. Ko bo pa tvoje telo zavoljo zderžnosti močno obnemoglo, ko boš zgubila ves okus za vino in jedi, takrat ti bom dovolil boljšo hrano.“ Ta sv. spo-kornica je v resnici zgubila ves okus za jedi, ketere so se ji zdele kot cestno blato. Spovednik jo je hotel pregovoriti, da bi poklicala zdravnika, pa odgovorila mu je : „0 jaz želim, da bi bilo končano to telo in snedeno od červoy.“ Ko je zarad slabosti vže komaj govori'a, je vender mislila, da se telo le bolno dela ter ga imenovala skrivnega izdajalca.
V duši je čutila opomin, naj se pri vsaki jedi in pijači spomni na Jezusa in njegovo ljubezujivo sladkost. Ko so ji enkrat neke pobožne žene prinesle kuhanih fig in jo prosile naj jih vender nekoliko vžije, je ona res nekaj vzela in opustila spomniti *e na Jezusa. Pa precej je občutila v sercu očitanje. Prosila je žene, naj jo samo puste in močno je objokovala to malo nezvestobo.

- 43
Nekaj o pokorščini do spovednika,
Jezus je pri zadnji večerji, ko se je poslavljal od svojih ljubljenih učencev, mej drugimi rekel tudi te besede: »Kamer jaz grem, vi ne morete priti.“ (Jan. 13, 33) Takoj se oglasi goreči Peter/ »Gospod, kam pa greš?" Na to vprašanje ni Gospod naravnost odgovoril, da ne bi zbegal svojih učencev. „Kamer jaz grem", ie rekel, „zdaj ti ne moreš za menoj iti; potlej pa pojdeš za menoj." Jezus je hotel reči Petru • V smert na križu grem, odrešit človeški rod, iu potem v nebesa; preslab si še sedaj, da bi mogel iti z menoj, toda ob svojem času pojdeš, križan boš in potem pojdeš za menoj v nebesa.
Kam greš ? Da, kam greš ? Kam gremo ? O kako važno vprašanje za vsacega! Dragi brat, draga sestra, kaj moreš odgovoriti na to vprašanje ? Nič gotovega. Ne vem, moraš reči, mislim in upam, da grem proti nebesam, da grem k Bogu, da bom zveličan. In prav si rekel, ko si priznal, da ne veš, kam greš. Sv. Pavel je bil svet mož, mej vsemi aposteljni je on največ preterpel za Jezusa in vender, kaj pravi ? »Ničeser nimam na vesti, vender v tem nisem opravičen". (1. Kor, 4, 4.) In na drugem mestu : »Delajte se strahom in trepetom za svoje zveličanje." (Til. 2, 12.) Če sv. Pavel, tak svetnik, ni bil gotov svojega zveličanja, če se je tak mož bal pravičnega sodnika, kako bi se morali še le mi bati, mi, ki nam vest dosti očita, in ki ne delamo niti približno s tako gorečnostjo za zveličanje svojih duš kaker je delal sv. Pavel. Če tedaj hočemo, da bomo smeli bolj po pravici upati, da pridemo v nebesa, premislimo, ali smo na pravi poti ? Ako tega ne vemo, ali nimamo iskati vodnika, ki kam bo kazal pravo pot proti nebesam P In kedo nam more biti tak vodnik ? Tak vodnik nam more biti dober spovednik. Ali najboljši vodnik te ne bo pripeljal na pravi kraj, ako ne boš hodil, kaker ti on veli. Ni torej zadosti, da si našel dobrega vodnika, če se mu pa ne daš voditi. Le ako se mu do dobrega zaupaš, ako ga poprašaš za vsako stopinjo, kjer nisi popoboma gotov in se zvesto deržiš vsega, kar ti reče, potem smeš upati po pravici, da prideš, kamer si namenjen, v nebesa. Da je to res tako, ti bom skusil naj prej dopovedati. Potem bomo pa premislili? v koliki nevarnosti večnega pogubljenja je tisti, ki ne sluša svojega spovednika. Vodnik v vsem tem nam bodi sv. Aljfonz Ligvorij.
— 44 —
J.
Vprašajva se torej, dragi bravec, kaj je potrebno k našemu zveličanju, k naši svetosti ? Neketeri mislijo, da sveto živi tisti, ki se zelo pokori, ki se biča, na tleh spi i. t. d.; recimo, da bi tak človek nevarno zbolel, pa bi si skušal še naprej silo delati; ali bi dosegel tak človek s tem res svetost? Ne, celo pregrešil bi se. Zakaj ? Zato ker bi ravnal zoper božjo zapoved, ki nam prepoveduje bližnjemu, kaker tudi samemfl sebi škodovati na telesu ; popolnoma jasno pa je, da bi zelo škodoval svojemu telesu slaboten, onemogel človek z ostrimi pokorili, kar bi bilo narav* nost pregrešno.
Drugi mislijo, da se svetost doseže z obilno molitvijo, s premišljevanjem, s pridnim obiskovanjem službe božje i. t. d. — ke bi pa človek, čiger dolžnost je delo, n. pr. kmet, delavec, samostanski brat vedno le molil, pri tem pa zanemarjal delo, ta bi se ne posvetil, ternuč pregrešil. Zakaj, akoravno je molitev sama na sebi dobra, se vender ne sme zaradi molitve dolžnost zanemarjati. Posebno zaradi tega bi tako počenjanje ne bilo pravo, ker človek tudi mej delom koliker toliko leliko moli.
Zopet diugi mislijo, da obstoji prava svetost v pogostem prejemanji sv. Rešnjega Teiesa. Toda, ke bi hotela n. pr. gospodinja vsako jutro k sv. obhajilu pristopati, in bi ji gospodar po pravici to prepovedal, ker bi pri tem terpelo gospodinjstvo, gospodinja pa bi le še naprej pristopala vsako jutro k sv. obhajilu, ona bi morala za to enkrat odgovor dajati.
V čem obstoji tedaj prav za prav svetost? — V tem, da spolnjujemo božjo voljo.
Pa morebiti boš vprašal: kako pa moremo vedeti, kaj hoče Bog od nas v tem ali onem primeru ? To res ni vselej jasno. O, koliko se jih tukaj moti, ker jih strast zapelje, da mislijo, da so božjo voljo spolnili, mej tem ko v resnici slušajo svojo lastno voljo. Kako pa moremo vedeti, če spolnjujemo prisvojili delih božjo voljo? To nam je povedal Jezus, ko je rekel svojim učencem : „Gdor vas posluša, mene posluša.“ Sv. Terezija pravi: Duša se mora podvreči spovedniku sč sklepom : nič več ne misliti na svoje zadeve, temuč vse svoje zaupanje staviti na Gospodove besede: Gdor vas posluša, mene posluša. To je gotov pripomoček, pravi svetnica nadalje, k spolnjevanju božje volje. Sv. Terezija je tudi dripoznala, da je dospela ravno po tem pripomočku, namreč
— 45 —
s poslušnostjo do svojega spovednika k spoznanju Boga in ljubezni božji. Prav ima tedaj sv. Frančišek Šaleški, ko govori: Delajte kakorkoli hočete, nikedarne boste tako gotovo božje volje spolnili, kaker takrat, kedar boste hodili po potu ponižne pokorščine, ketero zelo priporočajo vsi učeniki duhovnega življenja. (Introd. c. 4.)
Gdor sluša svojega spovednika, ta je vedno Bogu dopadljiv, naj vže moli ali se pokori, ali k sv. obhajilu pristopa, ali pa vse to iz pokorščine opušča. Da, gdor dela vse iz pokorščine, si pridobiva zasluženja celo z razveseljenjem, z jedjo in pijačo, zakaj tudi tukaj spolnjuje božjo voljo; zato pravi sv. Pismo: »Boljša je pokorščina kaker darovi11. (Pridig. 4, 17.) Bolj dopadljiva je Gospodu pokorščina, kaker vsi darovi, ketere mu prinašamo sč zatajevanjem, miloščino i. t. d. Gdor daruje Bogu svoje premoženje z miloščino, gdor mu daruje svojo čast s tem da prenaša žaljenje, gdor mu daruje svoje telo, s tem da se posti in pokori, ta človek mu da en del samega sebe ali tega kar je njegovega, gdor mu pa svojo voljo daruje in jo podverže pokorščini, ta mu da vse, kar ima, in more zato Bogu reči: Gospod, daroval sem ti svojo voljo, zdaj nimam ničeser več, kar bi ti mogel dati.
Po tem takem je pokorščina do spovednika najbolj Bogu dopadljiva mej vsemi darovi, ki so mogoči. Pa pokorščina do spovednika je ob enem tudi najbolj zanesljivo zagotovilo, da spolnjujemo božjo voljo. Blaženi Henrik Suzo pravi, da Bog ne zahteva nobene odgovornosti zastran tega, kar smo storili iz pokorščine. Slušajte svoje duhovne vodnike in ne bojte se zastran tega, kar storite iz pokorščine, zakaj tisti, ki so vam zapovedali, bodo morali za to odgovor dati, ne pa vi.
»Bodite pokorni svojim prednikom in bodite jim podložni, zakaj oni čujejo kaker taki, keieri bodo za vaše duše odgovor dajali11. (Hebr. 13, 16.) Dobro pa si zapomnimo za tem sledeče besede: „Da z veseljem to delajo in ne zdihovaje". To se pi-avi z drugimi besedami, da moramo slušati brez oporekanja, ne da bi svojemu spovedniku težave delali. Sv. Filip Neri je rekel: „Tisti, ki žele napredovati na poti popolnosti, se morajo podvreči dobro podučenemu spovedniku, keterega slušajo na mestu Boga“. Gdor tako dela, ta se sme zanesti, da se mu ne bo treba odgovornosti bati zastran tega, kar je storil iz pokorščine, če si se vadil, dragi tretjerednik, tukaj na zemlji v pokorščini, potem boš inogel odgovoriti, ako te Jezus Kristus na sodnji dan vpraša : zakaj si ta stan izvolil, zakaj si pristopil tolikokrat k sv. obhajilu,
— 46 —
zakaj si to ali ono pokorilo opustil: Gospod, moj spovednik mi je tako vkazal, in potem je čisto nemogoče, da bi Jezus Kristus vsega ne odobril, kar si delal po spovednikovem vkazu. P. Markese pripoveduje (Diar. Dom.), da je bil sv. Dominik enkrat v dvojbi, ali naj sluša svojega spovednika ali ne. Gospod pa mu je rekel: „Zakaj dvojiš, ali bi slušal svojega spovednika ali ne, vedi, da bo vse v tvoje zveličanje, kar ti bo vkazal.“ S tem je v soglasji tudi nauk sv. Bernarda, ki terdi, da se moramo po tem, kar nam pravi namestnik božji tako ravnati, kaker da bi nam Bog to velel. (De praecept. et disc. c. 11.) Janez Žerson pa pripoveduje (Tract. de praep. id Miss.), da je bil euega dne učenec sv. Bernarda v dvojbi zaradi pretanke svoje vesti, ali naj opravi daritev sv. maše ali ne. Sv. Bernard mu ie rekel, naj le pristopi k aljtarju v zaupanju v Bernarda, in ko je le-ta slušal, so ga takoj zapustile dušne stiske. Pa, morebiti bo gdo rekel, pristavlja Žerson: Da, ke bi imel človek sv. Bernarda za spovednika! in nadaljuje: Ne govoriš prav, če tako govoriš, zakaj nisi se prepustil zaradi tega vodništvu svojega spovednika, ker je le-ta učenjak, mariveč zaradi tega, ker ti ga je odkazal Bog za dušnega vodnika in zato ga moraš slušati ne kaker človeka temuč kaker Boga.
„Pokoren človek zmagovalno govori11. (Bukv. preg. 21, 28.) Sv. Gregor (in lib. Reg. t. 10.) pravi : Po pravici nas tukaj uči modri mož, da bodo zmagali pokorni vse peklenske skušnjave s tem, da podveržejo s pokorščino svojo voljo ljudem, se povzdignejo nad hudiče, ki so z nepokorščino padli. Pobožni opat Kar sijan še pravi, da zatre vse strasti, gdor zataji svojo lastno voljo, ker vse izvirajo iz lastne volje. Gdor sluša svojega spovednika, premaga vse prevare satana, ki nas skuša pripraviti z raznimi pobožnimi pretvezami, da bi se lotili nevarnih reči, ki se nam zde na pervi hip hvalevredne, ki so nam pa v veliko škodo. Tako je n. pr. zapeljal hudič pobožne ljudi, da so začeli opravljati preostra spokorna dela, ki so škodovala njih zdravju, potem pa so vse v nemar pustili ter zašli na staro pot pogube. Tako se godi tistim, ki zaupajo le svoji lastni razsodnosti, gdor se pa prepusti vodstvu spovednika, tega ne bodo nigdar take prevare premotile.
Hudobni duh si prizadeva, da bi prevaril boječe duše tudi še drugače ; navda jih se strahom, da bi grešili, če store, kar jim spovednik veli. Kaka zvita prevara hudobnega duha ! Kako
— 47 —
si prizadeva nas preslepiti! Toda ne dajmo se mu, znebimo se ga tega praznega strahu in slušajmo učenike duhovnega življenja, ki skoro enoglasno uče, da moramo strah yesti premagati in slušati, karkoli nam je vže spovednik svetoval. Da, slavni dominikanec Aleksander Natalis (f 1724 v Parizu) uči v svojih bogoslovnih spisih, da moramo praznemu pomisleku ravno nasproti ravnati; pri tem nauku se naslanja na sv. Antonina, ki se Žer-sonom očita boječim dušam, da nočejo iz prazne skerbljivosti preboječe svoje vesti premagati. Varuj se — pravi — da ne padeš, mej tem ko iščeš preveliko varnost, v jamo satanovih prevar, ketere ti nastavlja, če se mu posreči te tako daleč preslepiti, da ne slušaš svojega spovednika.
Zato tudi svetujejo vsi učeniki duhovnega življenja, da moramo sicer vedno slušati spovednika, le tedaj ne, ako bi nam kaj očitno grešnega zapovedal. Peti generalj dominikanski Humbert de Romanis (f 1277) pravi: Ako ni to, kar se nam zapove, očevidno greh — moramo le-to tako sprejeti, kaker bi nam sam Bog zapovedal (Ltb. de Eiud. Rel. cap. 1.) In učeni kartuzijan Dionizij (f 1471) piše: V dvojljivih primerih se moraš ravnati po zapovedi predstojnika, zakaj, akoravno bi nasprotoval vkaz vikšega božji volji, venderle podložni ne greši in sicer zaradi dobrega ne, ketero je doprinesel s pokorščino. (In 2. Distr. 39. 9. 3.) Glede tega Žerson piistavlja : Čisto nekaj druzega je kaj napačnega storiti iz premišljenosti, kaker pa nekaj storiti, o čemer dyojimo, ali je prav ali ne, in potem pravi da se moramo tega strahu znebiti in spovednika slušati. (Tract. de Consc.) Z eno besedo, gdor sluša svojega spovednika, ta hodi po varni poti. Tudi sv. Frančišek Šaleški je rekel, da se še ni nigdar pogubil, gdor je bil v resnici pokoren. Zraven še pripominja, da se moramo glede našega napredovanja v dobrem zanesti na sodbo svojega spovednika in da ne smemo skušati na kak drug način to jasneje zvedeti.
n.
V kakšni nevarnosti večnega pogubljenji je tisti, ki svojega spovednika ne sluša!
Jezus Kristus pravi, da gdor posluša njeg-ve učence, njega posluša in da kedor njih zaničuje, njega zaničuje. „Gdor vas posluša, mene posluša, gdor vas zaničuje, mene zaničuje." (Luk. 10, 16.) Ravno to je govoril Bog Samuelu, ko se je le-ta pritožil,
— 48 -
da ga ljudstvo zaničuje, ko mu je vender sam Bog izročil, naj ga on vodi: „Zakaj, niso zavergli tebe, ampak mene, da naj ne kraljujem nad njimi. (1. Kr. 8, 7) Gdor tedaj malo derži na pokorščino do spovednika, ta malo čisla samega Boga, čiger namestniki so spovedniki.
„Bodite pokorni svojim sprednikom, bodite jim podložni," pravi sv. Pavel, (Hebr. 13, \1.) „zakaj oni čujejo kaker taki, ki bodo za vaše duše iodgovor dajali, da bodo z veseljem to delali in ne zdihovaje, to bi namreč za vas ne bilo dobro.“ Neketeri spovedanci se prepirajo se svojimi spovedniki, da bi jili k temu pripravili, dabi se ravnali po njih volji, in na tak način žalijo vboge dušne voditelje. Toda, to vam ne prinese nikake koiisti, zakaj če vidi spovednik, da ga ne slušaš, in če se mora na vso moč truditi, da vstrajaš na pravi poti, na ketero te je privedel, se bo končno naveličal nadalje te voditi. Toda, gorje ladiji, na keteri zapusti kermar kermilo! Gorje bolniku, keterega zdravnik zapusti 1 Zakaj če bolnik noče slušati, ako noče zdravil jemati, ketera so mu predpisana, ako hoče jesti, kar mu dopada — ga zdravnik popusti — prepusti ga njegovi lastni volji. Kaj se more upati glede ozdravljenja tacega bolnika? »Gorje samemu, zakaj če pade, ga nima, da bi ga vzdignil.“ (Pridig. 4, 10.)
Gorje spovedancu, ki se hoče sam voditi. Oh, nima ga, ki. bi ga razsvetljeval in opominjal, in zato hiti v svojo pogubo.
Sv. Duh pravi vsacemu, gdor pride na svet: „Hodil boš po sredi zaderg.“ (Sir. 9, 20.) Mi vbogi ljudje se nahajamo tu na zemlji mej tisoč zanjkami, to se pravi, mej satanovimi skušnjavami, mej grešnimi priložnostmi in pred vsem mej našimi lastnimi strastmi, ketere nas tolikokrat preslepe. Oh, kedo se bo vender zveličal v sredi toliko nevarnosti ? Gdor — pravi modri — se ogiblje zaderg, varno živi. (B. preg. 11, 15.) Toda, kako se jih varovati? — Ako bi šel v sredi noči skozi gozd, v keterem je mnogo prepadov in bi ne imel nobenega vodnika, ki bi ti svetil in bi te na nevarna mesta opomnil, bi bil gotovo v veliki nevarnosti, da prideš ob življenje. Ti pa hočeš svoji previdnosti slediti; glej tedaj, da ne bo luč, ki je v tebi tema. (Luk. 11, 35.) To razsvetljenje, ketero meniš da imaš, ti bo v pogubo, zakaj zapeljalo te bo, da boš padel v prepad ta ali oni.
Bog hoče, da se vsi na poti zveličanja damo voditi spovednikom. Naj bolj učeni svetniki so tako delali, zakaj Bog hoče, da se vsi ponižajo glede duhovnega življenja, ter si zbero
— 49 —
duhovnega vodnika, ki jim kaže pot, po keteri morajo hoditi. Žerson pravi, da tisti ne potrebuje nobenega hudiča več, da bi ga skušal, kedor se odtegne voditeljstvu spovednika ter misli po svoji razsodnosti živeti, to pa zato ne, ker je sam svoj hudič — ali skušnjavec. (Com. de lih. Reg.) Da, potem ko Bog vidi, da noče človek slušati njegovega služabnika, ga prepusti lastnim strastem. „In sem jih prepustil željam njih serca. “ (Ts. 80, 13.)
V pervih bukvah kraljev (15, 23.) beremo: Zakaj vstavljati se je kaker greh vraževauja in nepokoren biti je kaker hudobija malikovanja. O teh besedah pravi sv. Gregor, da pregreha malikovanja obstoji v tem, da gdo Boga zapusti in malika moli. Ravno to pa dela tisti spovedanec, ki ne sluša svojega spovednika, temuč se ravna po svoji lastni volji; nič več ne spolnjuje božje volje, ketero mu je razodeval božji namestnik v spovednici, m ari več moli svojega malika, lastno voljo, ter dela, kar mu vgaja. Zato pravi sv. Janez od Križa: Ne se zadovoljiti s tem, kar spovednik leče, je napuli in pomanjkanje vere; zakaj s tem človek pokaže, da ne verjame evangeliju in Jezusovim besedam: Gdor vas posluša, mene posluša.
Ako se hočemo tedaj zveličati, slušajmo natančno svoje spovednike. Ali naj; rej si moramo gotovega spovednika izbrati, da ne bomo hodili denes k temu, jutri k drugemu ; izvolimo si tedaj razsodnega mašnika, pri keterem opravimo najprej veliko spoved, ketera je, kaker skušnja uči, dober pripomoček, da začnemo čisto novo življenje. Tega voditelja naše vesti ne smemo potem hitro zapustiti, zakaj brez tehtnega vzroka ne smemo menjav: ti spovednikov. Sv. Terezija je rekla sama o sebi: Vsakikrat, kedar sem se namenila di uzega spovednika si izbrati, sem občutila notranje očitanje, ketero me. je bolj peklo, kaker vse, kar sem imela terpeti od strani svojega spovednika.
Kar smo vam tukaj povedali, torej nikar ne mislite, da smo se sami izmislili, da je to naše umovanje, naša modrost. Ne predragi, ni naša . Kaker ste videli, je vse poterjeno in podperto z izreki sv. pisma in nauki mnogih svetnikov in učenih cerkvenih pisavcev; vse skupaj pa je, če ne od besede do besede pa od misli do misli nauk enega naj večih cerkvenih učenikov, sv. Aljfonza Ligvorija, keterega spisov se, kaker ie rimska cerkev očitno določila, vedno smemo deržati brez nevarnosti, da bi se motili v rečeh svete vere in kerščanskega življenja. Deržimo
— 50 —
se, predragi, torej tudi tega njegovega nauka. Izvolimo si stanovitnega spovednika, pa bodimo do njega popolnoma o d k rito s e r 6 n i in bodimo mu popolnoma pokorni, če nas potem kedo vpraša, kam gremo, bomo lehko odgovorili s terdnim zaupanjem:	V nebesa!
P. B. R.
UIV1JU11JU UUU Liliji I	Mil 1 Ulili UlllUUUlJUl
(Iz laškega prosto poslovenil P. C. L.)
3. Poglavje.
Peter Bardesij sprejme redovno obleko.
Dežela Čile v južni Ameriki meji od severne strani s 'Peruvijo, od vsliodne z Bolivijo in Argentino, od zahodne strani pa z Velikim ali Tihim morjem. Dolga je čez 2000 kilometrov, pa malo kje čez sto kilometrov široka. Od Bolivije in Argentine jo ločijo velike gore imenovane po španjsko Kordiljera de los Andes. To gorovje ima 14 vuljkanov ali ognjenikov; zato so tamkaj prav pogostoma potresi. Tako je bilo n. pr. glavno mesto Santjago, ki šteje kakih 150.000 prebivalcev, v štirinajstih letih štirikrat močno porušeno ; mesto Kopijapo (Copiapo) je bilo že dvakrat popolnoma podsuto in mesto Konsepsijon (Concepcion) z 20.000 prebivalci se je 1. 1835 v zemljo pogreznilo; tudi še mnogo drugih mest je bilo vsled potresov tako razrušenih, da jih niso več sezidali.
Podnebje je v Čilah najmilejše na celem svetu in naj bolj zdravo, ker je toplota zmerna in vedno jednaka posebno na krajih blizu morja. Zemlja je močno rudnata, najde se v nji mnogo zlata, srebra in kotlovine ali bakra ; tudi ne primanjkuje .železa, živega srebra, kositarja, erjave rude, žvepla, goluna in premoga. Živali je, tu najti vsake verste, kaker n. pr. Ijame, divje osle, vidre, višnjeve (?) mule ; mej ptiči so posebno velike viednosti: šterk ali štorklja, kolibri s čudovito lepo pisanim in svitlim perjem, pelikani in veliki kondorji. Vse to nam kaže, da je Čile bogata dežela in od Boga posebno blagoslovljena.
Poglejmo še nekoliko zgodovino te srečne dežele. Leta 1520 so jo Španjoljci našli in 20 let potem so si o prisvojili,
— 51 —
Jakob ali Diego d’Almagro je to podjetje pričel in Peter Valj-divija (Valdivia) je 1. 1550 tam sezidal pervo mesto, Konsepsijonr ob iztoku reke Biobio.
S tem so sicer zemljo dobili v svojo oblast, pa mnogo so se ša morali bojevati z Aravkanci, divjim narodom, ki je Špan-joljcem marsiketero kervavo zgubo zadal. L. 1541 je poveljnik Valjdivija prišel v Čile ter seboj pripeljal perve misijonarje, namreč enega frančiškana, enega mersedarja in enega svetovnega duhovnika. Ti so se trudili tamkaj z oznanjevanjem svete Jezusove vere in niso se trudili zastonj. Mnogo jih je sprejelo katoliško vero ter se odpovedalo zmotam. Tako je bilo mogoče, da se je že 1. 1574 v glavnem mestu sezidala katoliška cerkev in je bila vstanovljena škofija, ketere stolico je ko naslovni škof zasedel P. Anton od Sv. Mihela gvardijan v Kusku (Cuzco). V mnogih krajih so se ustanovili tudi frančiškanski samostani.
V Santjagu, ki je zdaj veliko in zelo obljudeno mesto, je bil 1. 1566 škof P. Ferdinand Barionuevo, ki je že Valdivija tjakaj spremljal in je potem ko goreč misijonar obhodil vso deželo od Kopijapa (Copiapo) do Melipilje. Za njim so sledili v škofovski časti večinoma redovniki sv. Frančiška, ki so v ti važni službi veliko dobrega storili v prid svete katoliške cerkve in v zveličanje nevmerjočih duš. Tudi frančiškani v Santjagu so se odlikovali v svetosti in znanosti, in ni se nam čuditi, da je pre-čista devica Marija velela našemu Petru tjakaj iti, ker je tam našel dosti priložnosti svoje prihodnje brate posnemati v raznih čednostih. Ko je prišel v samostan „naše Gospe11 so se tam še dobro spominjali patra Tomaža Toro Sambruno ; tudi patra Janeza od sv. Bonaventure, ki je bil imeniten in slaven zaradi mnogih čudežev; patra Petra Artega, ki je bil zgled posebnih čednosti; patra Andreja Korso, ki je bil zvest tovariš sv. Frančiška Solana in njegov posnemovavec v spokornem življenju (njegovo truplo so čez 40 let še nestrohnelo našli in brez spremembe); patra Janeza Mureno, ki je bil zelo učen, zraven pa strog v spolnje-vanju svetega vodila, in še mnogo drugih spomin je bil takrat še ohranjen. Pa tudi tedaj živeči redovniki so bili jako pobožni in učeni, tako da je Peter Bardesij imel lepo priložnost spodbujati se nad njih čednostmi.
Ko je torej Peter bil zagotovljen, da ga Bog kliče v redovno življenje sv. Frančiška Serafinskega, se je ločil od vsega, kar bi ga na svet naklepalo, ker je hotel brez prideržka Bogu
- 52 —
služiti v svetih njegovih šotorih, kjer en dan več velja kaker tisoč in tisoč mej razveseljevanjem nečimernega in goljufivega sveta.
Mej tem pa ko se je na pot pripravljal, je dobil pismo od svojega brata Frančiška. Ta ga je povabil, naj pride k njemu v čile. Njegov drugi brat Jožef je bil še vedno v Mehiki; Frančišek pa je bil stopil mej vojake ter šel iz Mehike v Čile, kjer se je v Santjagu oženil z neko bogato gospo Bernabelo Serda (Cerda). Da je bila vsa družina Bardesij jako pobožna, se vidi iz tega, ker je ta Petrov brat, Frančišek, se svojo ženo ustanovil samostan sv. Jožefa v Karmini in ga izročil nunam karmeli-tankam mesta De la Plata. To se je zgodilo 6. januarja 1. 1690.
Peter tedaj se je vkercal na majhino ladijo in se po srečni vožnji pripeljal do Talkanana in od ondot do mesta Ivonsepsijo-na. Poln želja hitro storiti kar je bila božja volja, se na potu ni nič ustavljal, naravnost je šel proti glavnemu mestu. Mej potjo pa je ubogim razdelil vse svoje premoženje, kar si ga je bil z mnogim trudom pridobil, ničeser si ni prideržal. Ko je tako prišel do svojega brata Frančiška, ni že imel nič več svojega, kaker kar je na sebi imel obleke in tudi ta ni bila dosti vredna. Bratu je naznanil svoj sklep, da namreč namerja stopiti v red sv. Frančiška, in da je prišel v Santjago ne vsled njegovega pisma, marveč ker ga je tja poslala Mati božja; povedal mu je tudi vse, kako in kaj mu je tista podoba govorila, kako mu naznanila božjo voljo. Brat se je začudil, ko je slišal, kaj Peter namerja, in ker je do dobrega poznal njegovo blago serce, si nikaker ni upal, pregovarjati ga. Tudi drugi žlahtniki, ko so slišali, da hoče biti Peter redovnik, se temu nikaker niso ustavljali, mariveč so ga še vterjevali v tem. Vse drugače se ravna mnogokrat dandenes, keder hoče n. pr. sin v kak red stopiti in svet zapustiti; tisoč vzrokov najdejo stariši iu drugi sorodniki in znanci, da bi mu to nespametno misel iz glave izbili. Res je, da kedor nima pravega poklica, naj nikar v to strogo življenje ne sili in naj se le da pregovoriti tistim, ki mu odsvetujejo; kedor pa čuti v sebi poklic in je gotov, da ga Bog v red kliče, tacega naj drugi nikar ne motijo, nikar mu naj ne prigovarjajo, da bi temu poklicu nasproti ravnal.
Peter tedaj gre zapustivši svojega brata Frančiška naravnost v samostan „naše Gospe", se predstavi samostanskemu predstojniku, patru Jožefu i*, Valensuele, in ga prosi za redovno obleko
— 5.3 —
sv. Frančiška. Predstojnik ga izprašuje, kaker jo to v navadi; pa iz Petrovega odgovarjanja kmalu spozna resničnost njegovega poklica; mladenič se mu je zelo dopadel in ker so bili tudi drugi patri ž njim popolnoma zadovoljni, mu obljubi, da v malo dneh dobi zaželeno spokorno obleko sv. Frančiška in bo sprejet v red.
V kolikem veselju se je serce Petrovo topilo, ko je slišal, da se bodo kmalu spolnile njegove preserčue želje in bo s tem storil, kar Bog od njega zahteva, to lahko spoznamo iz sledečega dogodka. Nekega večera namreč je Peter ravno nesel sukno za redovniško obleko ter je prišel mimo križa, ki je bil postavljen v kotu samostanskega dvorišča. Pogled križanega Jezusa, ki ga je poklical, da mu popolnoma služi, je š toliko hvaležnostjo napolnil njegovo serce, da je pred njim pokleknil in goreče molil. Pri tem pa se je zamekuil ter bil visoko povzdignjen do križa. Enaka zamaknjenja so se tudi pozneje velikokrat ponavljala; sobratje so ga zato močno častili in občudovali kakor angelja. In bil je v resnici angelju podoben. Pater Tomaž Moreno, pri keterem je dolgo spoved opravil, preden je redovniško obleko sprejel, je pričal, da ta sveti mladenič v svojem svetnem življenju nigdar ni omadežal kerstne nedolžnosti. To je pač spričevalo, ketero bi se moglo le redkim dati.
Na dan rojstva Marije device leta 1667 je naš Peter sprejel obleko sv. Frančiška, ko je bil šestindvajset in pol leta star. Iz pobožnosti do svoje nebeške varihinje je prosil, da bi smel nositi redovno ime Peter od Marijinega rojstva, kar so mu tudi dovolili. Akoravno pa brat Peter ni bil brez učenosti, vender ni mislil na to, da bi bil v redu v duhovnika posvečen, mariveč je hotel v svoji ponižnosti le lajik ostati, zakaj vedel je dobro, da se more tudi na ponižni stopnji brata lajika vspešno vaditi v vseh čednostih redovnika frančiškana.
Pregled pokrajin ali provincij in kustodij reda manjših bratov sv, Frančiška ob šašu zedinjenja.1)
Frančiškanski red je razdeljen v 96 redovnih pokrajin ali provincij in 5 kustodij *).
‘) Glej Acta Ordinis Slinorum an. I. P. tjuint. Miiller, Geschichte des h. Franziskus uud der Franziskaner. 1883. Directiones singuloram superior. 1897. ’) Številka pred provincijo pomeni versto, kako »o zdaj provincije štete
— 54 -
V	našem cesai stvu so te 'pokrajine :
12. Dalmatinska sv. Hijeronima, vstanovljena mej leti 1217 in 1239. Ima 14 samostanov.
15.	Marijanska na Ogerskem, vstanovljena mej leti 1217 in 1239. Ima 19. samostanov.
20.	Bosanska vstanovljeua leta 1514. Ima 10 samostanov in 80 far.
21.	Presv. Zveličarja (ss. Salvatoris) na Ogerskem, vstanovljena
leta 1523. Ima 25 samostanov.
22.	Češko-Moravska sv. Večeslava, vstanovljena mej leti 1217
in 1239. Ima 19. samostanov.
23.	Dalmatinska Dubrovniška sv. Frančiška vstanovljena mej leti
1399 in 1506. Ima 8 samostanov.
26. Hervaško-kranjska sv. Križa, vstanovljena leta 1517. Ima zdaj 12 samostanov in 1 liospic.
43. Tiroljska nemška sv. Leopoljda, vstanovljena leta 1580. Ima 13 samostanov in 13 hospicev.
54.	Gališka (na Poljskem) brezmadeženega spočetja, vstanovljena 1785. Ima 16 samostanov.
76.	Sedmograška sv. Štefana, vstanovljena leta 1729. Ima 13 sa-
mostanov in 9 hospicev in 14 far.
77.	Tiroljska laška sv. Vigilija, vstanovljena 1643. Ima 8 samo-
stanov.
78.	Sv. Ladislava na Hervaškem in Ogerskem, vstanovljena leta
1661. Ima 15 samostanov.
81. Dalmatinska presv. Odrešenika (ss. Bedempt.) vstanovljena leta 1715. Ima 12 samostanov in 66 far.
84.	Sv. Kapistrana na Hervaškem, Ogerskem in v Avstriji, vstanov-
ljena leta 1676. Ima 20 samostanov in 3 hospice.
85.	Matere božje sedem žalosti na Poljskem, vstanovljena leta
1763. Ima 10 samostanov.
90. Matere božje v nebo vzete v Hercegovini, vstanovljena leta 1892. Ima 3 samostane in 19 far.
V	nemškem cesarstvu :
14. Saksonska v Vestfaliji, sv. Križa, vstanovljena leta 1518. Ima 28 samostanov.
28. Turingijska sv. Elizabete, vstanovljena 1523. Ima 13 samostanov.
po prednosti. Kustodije se imenujejo navadno manjše okrajine, vender ima tudi okrajina svete Dežele to ime, dasi je velika.
— 55 —
52. Bavarska sv. Antona Padovanskega, vstanovljena leta 1625. Ima 27 samostanov.
83. Pruska Matere božje čistega spočetja, vstanovljena leta 1751. Ima 1 samostan, drugi so zaterti.
Na Francoskem :
Sv. Bernardina, vstanovljena leta 1612. Ima 8 samostanov.
89.
91.
94.
96.
97.
Na Korziki,	„
Sv. Ludovika, škofa, „ Sv. Dijonizija,	„
Francoska (Pariz), „ Na Španskem: 7. Sv. Jakoba.	Ima
Betiska (Sevilja). „ Kartaška.	„
33. Kantabrijska.	„
86. Katalonjska.	„
37. Valenška.	„
mej leti 1399 in 1506. Ima 9 sam. „ 1217 in 1239.	„ 10	„
leta 1612	„	7	„
mej leti 1217 in 1239.	„11	„
25.
27.
7 samostanov.
7 5
8 5 9
Na Portugaljskem:
30. Portugaljska, vstanovljena mej leti 1399 in 1506. Ima 6 samostanov.
Na Angleškem :
11. Irska sv. Patricija, vstanovljena mej leti 1217 in 1239. Ima 15 samostanov.
95. Angleška, vstanovljena leta 1891. Ima 8 samostanov.
98.	Kustodija na Malti, vstanovljena leta 1838. Ima 3 samostane.
V	Beljgiji:
53. Beljgijska sv. Jožefa, vstanovljena leta 1628. Ima 16 samostanov.
V	Holandiji:
29. Holandijska, vstanovljena leta 1532. Ima 24 far in 5 samostanov.
Na Ruskem :
Angeljska, vstanovljena leta 1630. Imela je 19 samostanov, za-terta 1862.
Litavska, vstanovljena leta 1729. Imela je 22 samostanov, za-terta 1862.
Na Laškem:
1.	Serafinška stariša (Peružija).	Ima 10 samostanov.
2.	Rimska stariša (Aračeli).	»19	„
3.	V Marki stariša (Ankona).	„ 15	„
— 56 —
4.	Toskanska sv. Bonaventure (Florencija). Ima 28 samostanov.
5.	Napoljska stariša (Terrae laboris).	„17	„
6.	Angeljska v Apuliji stariša.	„	7	„
8.	Kalabrijska 7 marternikov.	„	2	„
9.	Bolonjska stariša (Parma).	»13	„
10.	Beneška stariša (Verona).	„	7	„
16.	Zenovska staiiša.	»7	„
17.	Siciljska stariša.	»3	„
18.	Barska stariša sv. Nikolaja.	»2	„
19.	Apruška stariša sv. Bernardina.	»11	»
24.	Bazilikata stariša.	„	3	„
32.	Sardinska sv. Marije milosti.	„2	„
42.	Principatus stariša (Salerno).	„	20	„
49.	Sv. Tomaža v Pijemontu *).	»9	„
50.	Siciljska stariša (Vallis Nazzariae).	„	7	„
51.	„	„ (Vallis Netili).	„	7
55.	Sv. Frančiška nova (Asiz).	»13	„
56.	Bimska nova.	»13	»
57.	V Marki (Ankona) nova.	»17	„
58.	Sv. ran na Toskanskem nova.	„	23	„
59.	Bolonjska nova.	„	12	„
60.	Sv. Antona, beneška nova.	„	10	„
61.	Ženovska nova.	„	8	„
G2.	Principatus nova (Salerno).	»10	»
63.	7 marternikov nova.	»5	„
64.	Siciljska nova (Vallis NemorumA	»4	„
65.	„	n	(	»	Nazzariae).	„	5	„
66.	„	„	(	„	Netili).	„	3	„
67.	Sv. Nikolaja, barska, nova.	»4	.,
68.	Sv. Bernardina v Aprucih nova.	„	15	„
69.	Sv. Angela v Apuliji nova.	„	8	>
70.	Čistega spočetja v Lombardiji nova. »6	„
71.	Bazilikata nova. Ima nekoliko raztresenih redovnikov.
72.	Napoljska (Terra laboris) nova.	Ima 15 samostanov.
73.	Kalabrijska nova.	»7	„
‘) Provincija in kustoBja 100. združeni v eno piovincijo 27. velikega travna 1898. Tudi po drugih okrajinak seje poslednje mesce vsled zedinjenja marisikaj prenaredilo in se ho hrez dvojhe še več. Število samostanov neke-terih laških okrajin zato že ni več to, kakor je gori naznanjeno. V Toskani n. pr. ima okrajina sv. Bonaventuie 20, svetih ran 18, sv. Jožefa 15 samostanov.
— 57 —
74.	Sv. Didaka v In suh riji' nova.	Ima	5	samostanov.
75.	Sv. Saturnina na Sardiniji.	„	2	„
79.	Sv. Petra Aljkantarskega v Napolju.	„	14	,.
80.	Sv. Antona v Lečah (Lecce).	„	l	„
82. Sv. PaskaIja „	„	„11	„
86.	Sv. Ferdinanda v Molisiju.	„5	„
87.	Sv. Jožefa v Lečah (Lecce).	„	6	„
88.	Luška na Toskanskem (Lucae).	„	5	„
99.	Kustodija sv. Bonaventure v Rimu.	„	6	„
100.	Kustodija sv. Tomaža v Pijemontu.	»4	„
102. Kustodija v Lombardiji.	„	2	„
V	Aziji:
13. Kustodija sv. dežele Ima 47 samostanov in hospicev v Mali Aziji, Palestini in Egiptu.
45.	Provincija sv. Gregorija na Filipinskih otokih. Ima 35 samo-
stanov in hospicev in čez 150 far.
V	Zedinjenih derzavah severne Amerike:
92.	Provincija presv. Jezusovega Serca. Ima 40 samostanov in
hospicev.	*
93.	Provincija sv. Janeza Kerstnika. Ima 29 samostanov in ho-
spicev.
101.	Kustodija v Bufalu. Ima 6 samostanov in hospicev.
V	Mehiki:
31. Provincija sv. evangelja, vstanovljena leta 1534. Ima 20 samostanov.
38.	Provincija sv. Petra in Pavla, vstanovljena leta 1565. Ima 12
samostanov.
44. Provincija v Sakatekah (Zacatecas), vstanovljena leta 1603. Ima 10 samostanov.
46.	Provincija sv. Didaka, vstanovljena leta 1606. Ima 4 samostane.
47.	Provincija sv. Jakoba, vstanovljena leta 1608. Ima 1 samo-
stan.
V	Guatemali v Srednji Ameriki:
41. Provincija presv. Imena, vstanovljena leta 1565. Ima zdaj nekoliko raztresenih redovnikov.
V	Kolombiji v Južni Ameriki:
35. Provincija sv. Fidei (sv. veie) v Bogota. Ima 3 samostane.
V	Čilah:
39.	Provincija presv. Trojice, vstanovljena leta 1565. Ima 14 sa-
mostanov in 1 liospic.
— 58 —
V	Peruviji:
34. Provincija 12 aposteljnov, vstanovljena leta 1553. Ima zdaj 4
samostane.
V	Boliviji:
40.	Provincija sv. Antona, vstanovljena leta 1565. Ima zdaj 4
samostane.
V	Argentiniji:
48.	Provincija ima 10 samostanov.
V	Braziliji
ima saksonska provincija sv. Križa 9 samostanov.
Frančiškani prebivajo še na drugih krajih, spadajo pa mej misionarje.	P. A. F.
■Kaj je naše sedanje življenje*?
Modrijana nekega so vprašali, kaj je zemeljsko življenje ljudi in on je odgovoril: Pot, ki jo ima hudodelec po smertni obsodbi iz ječe na morišče.
V resnici smo vsi od materinega naročja obsojenci. Kodirno se, da gremo v smert. Sicer je res, da nam oči ne vežejo kaker hudodelcem, toda godi se nam nekaj podobnega, za kraj svoje smerti ne vemo. Temu kraju se vedno bolj bližamo, toda brez vednosti, kje je, ali smo blizu ali daleč od njega. Vse, kar vemo, je to, da se mu se vsakim dnevom bolj bližamo, da smo mu denes bliže kaker včeraj, da se mu bomo enkrat nevede približali, da smo morebiti vže na tistem kraji, ali da imamo storiti le še nekoliko korakov.
Nekaj, kar še ne vemo, je nadalje način smerti, h keteri smo obsojeni, ki ni naznanjen v obsodbi in nam ga Bog skriva v temi svoje previdnosti. Ali bo smert naša lahka ali težka ? Ali bo nagla in neprevidena, ali počasna in previdena ? Ali bomo imeli trenutek časa za spoznanje samega sebe, ali bomo imeli čas v red dejati svoje reči, ali ga ne bomo imeli ? Vsega tega ne vemo.
Res, stermeti moramo, če pomislimo, da se derznemo mej potjo iz ječe na morišče grešiti, smejati se in šale uganjati.
Zato se pa tudi pogostoma zgodi, da se najde človek v sredi razveseljevanj in podjetij pri svojem cilju, ki je menil, da je še daleč. Nepripravljen stoji na sodnjem mestu, kjer mora preterpeti svojo smertno kazen.	P. B. R.
— 59 —
Gladlolii, tlaliie in tri
o; u
v cerkvenem Iepotičju o poletnih praznikih.
(Konec.)
Glejmo nadalje dalije, kar je to kar georgine1). Te cvetlice pač niso neznane nikomer v naših krajih, saj menda ni cvetličnega verta, kjer jih ne bi bilo. Sicer so jih bili po gosposkih vertih že začeli precej opuščati in zaničevati, ker so se pri vsi lepoti svojih raznih barev mnogim zdele nekako prebutaste. Ali v poslednjih letih so vpeljali dve verste, ki ste v obliki od starih popolnoma različni, namreč enotne ali prostocvetne in pa tako imenovane kaktove dalije. S tem se je, kakor kaže, veselje do te cvetlice vnovič močno poživilo. Veči vertnarji jih razprodajo vsako leto po mnogo tisoč korenov. Ali, kedor si je po zapisniku ali ceniku naročil, pričakuje kaj nenavadno lepega, dobi pa dostikrat kaj prav malo vrednega. Kriv pa ni vselej prodajavec, temuč velika spremenljivost te rastline. Najboljše bo torej, da si jih človek sam zgoji iz semena; bodo prav tako lepe ali celo lepše, kaker ke bi bil naročil korene. Seme kali prav rado in rastline cveto že pervo leto, zlasti ako se zgodaj vsejejo. Stori pa se to lehko vže tudi okoli božiča ali novega leta. Rastejo hitro; zato jih je treba kmalu presaditi v posamezne posodice. Na prosto se presade spomladi rajši nekoliko pozno, ko so že precej velike, da jih ne vuičijo polži. Cveteti začno prostocvetne že junija meseca, druge julija in avgusta in cveto do konca oktobra in začetka novembra, ako jih prej ne popali slana. Ko se je to zgodilo se vzamejo v merzlih krajih koreni iz zemlje in shranijo kje pod kako streho, kjer ne zmerzuje. Perst, ki se derži kore?iov, naj ostane koliker mogoče na njih, zlasti pervo leto, da se čez zimo ne po-suše, ne splesnijo in ne strohne.
Tudi teh cvetlic je, nekoliko na našem vertu, raznih verst, enotnih in polnocvetnih, mej njimi so neketere nove, ki so se> lani ali letos same zasejale, in so pervič ali že drugič letos prav čedno cvele.
l) Ime „ddlija“, ali kaker se navadno piše „Dahlia“ ima po švedskem rastlinoslovcu Andreju Dahi; georgina pa po nekem Georgiju v St. Pe-tersburgu.
— 60 —
Zdaj pa t r i t o m a. To je jako lepa, pa še malo znana vertna cvetlica. Ime ima po perju, ki je podobno veliki travi ali bičju in je ostro na straneh in na sredi na herbtu, tako da na tri strani reže in ravno to pomeni gerška beseda tritoma; po naše bi se lehko reklo „trireza“. Cvet je na visokih, kaker perst debelih steblih, ki se meseca malega ali velikega serpana vzdignejo izmej perja, po podobi kaker terst, ki ga ima Kristus v roki na podobah „ekce homo“, samo da je cvet sestavljen iz mnogih zvončkov ali cevek koralno ali pomarančno erdeče ali rumene barve. Zvončki ali cevke so tako prostorne, da gre lehko čebela noter, kar tudi prav rade delajo, ker je noter jako obilo medu; če se potrese, kaplje vun kaker dež. Od daleč so te cvetlice podobne bakljam; zlasti lepe so videti na večer, ko se začenja mračiti. Za velik3 cerkvene pušeljce so kaj pripravne, zlasti skupaj s prej omenjenimi. Zdaj jih je tudi že precej sort, vender brez velikih razločkov. Pri nas imamo štiri, namreč „Tritoma grandiflora“, „Mac Owani“, „Saundersi“ in „Clotho“. Največa in najlepša je „Saundersi.“ Seme rado kali in kmalu zrastejo prav čverste rastlinice; cveto pa ne pervo in tudi drugo leto še ney temuč, ako se ne motim, tretje ali četerto. Nekaj rastlin je tudi pri nas iz domačega semena. Truda ž njimi ni nobenega; pozimi ostanejo zunaj brez škode. Tudi presajati jih več let ni treba, samo da stoje lepo na soncu. Ako se poleti včasi zalijejo, sem-tertje tudi z gnojnico nekoliko, so gotovo prav zadovoljne.
Torej gladiolji, dalije in tritome, to se nam zde mej mnogimi najlepše, najzdatniše, najmenj občutljive cvetlice za cerkveno lepotičje o poletnih praznikih. In koliker je v naši moči bi prav radi pripomogli, da si zgoje naši prijatelji, ki najdejo kje kak prostorček na kakem vertu, najkrasnejših novih sort. Sploh želimo te lepe stvarce božje, kar se da, razširiti po Slovenskem dobrim ljudem na veselje, na čast in slavo Bogu, ki jih je vstvaril in jik še vedno prestvarja, človeku za ljubo, zmirom lepše in popolniše.
Nauki in zgledi
svetih redovnikov reda manjših bratov sv. Frančiška. Poterpežljivost.
Sv. Peter Aljkantarski pravi, da terpeti bolečine, bridkosti in težave zavoljo Kristusa, je najkrajša pot do popolnosti/ in ako-ravno je ozka, pelje vender do nebeških vrat.
— 61 —
V življenju sv. Bernardina Sijenskega se bere, da ko ga je kedo prašal, kako mu je mogoče mirno prenašati vse slabo, kar se dela in govori proti njemu, je odgovoril: „0 pustite to stvar Bogu; on bo vže preskerbel za vse“. S tem je dokazal očitno svojo živo vero v previdnost božjo, ketera prej ali kes-neje vse tako vkrene, da pride resnica na dan, kar se je tudi vsakikrat zgodilo pri sv. Bernardimi; saj Bog ne dopušča da bi ostal osramočen, kedor v njega stavi vse svoje zaupanje. Pri drugi priliki je pa svetnik v svoji veliki ponižnosti, tako-le govoril: „To preganjanje meni neizmerno koristi; brez njega bi bila moja duša v veliki nevarnosti. Bridkosti, ketere prenašamo zavolj Boga, so zdravila naši duši".
Ko so ga zavidni sovražniki po nedolžnem tožili sv. očetu papežu Martinu V., da je krivoverec, je bilo to za sv. Bernardina jako sramotno. Pri tej priliki mu je nekedo rekel.- Bernardin, zakaj se ne maščujete nad svojimi sovražniki ?“ Na kar on odgovori: „Vi pravite, sovražniki! Kako to, ako nisem jaz nigdar od kar sem na svetu imel sovražnikov? So li morda sovražniki tisti, keteri nam dajo prilike posvečevati se?“
Drugikrat, ko se je on po velikem razžaljenju mirno vernil v celico in se lotil molitve in učenja, ga negdo začuden vpraša, kako je to mogoče. Bernardin pa na to veselo odgovori: „Jaz vsakikrat, ko stopim v celico, zunaj puščam vsako razžaljenje in zasramovanje, ketero sem prejel, tako da si v mojo celico ne upa priti in me nadlegovati". (Vita di S. Bern. lib. III. e. q).
Sv. Leonard Portomavriški pravi: „Tebi je križ potreben. Terpeti moraš, ker si človek, grešnik in izvoljen. Imenitno znamenje izvoljenih je terpljenje. Iz ljubezni do Jezusa objemi križ, naj be kakeršen si bodi".
Občudovanja vreden in popolnoma izreden zgled poterpež-, Ijivosti najdemo v sv. Petru Aljkantarskem. Celo njegovo življenje je bilo napolnjeno britkosti, križev in nadlog; bil.je neprenehoma preganjan, obložen z velikimi telesnimi boleznimi, tako da se zdi, kaker da je zadobil od Boga posebno milost živeti zmirom v terpljenju. In v resnici je bilo to, ker drugači ne bi bil prenašal tako radostno bolezni, preganjanja in posebno obrekovanja, tako da je svojim hudobnim obrekovavcem poljubljal celo noge.
— 62 —
„Predragi bratje, imejte zmirom pred očmi pot ponižnosti in vboštva svetega križa, po keteri nas vodi Jezus Kristus naš Zveličar; in pomislite, da ako je bilo treba, da samo veličanstvo terpi in tako stopi v svojo slavo, je veliko več potrebno, da hodimo po poti križa in terpimo mi, tako veliki grešniki11. (Sy. Frančišek).
Častitljivi Iuocencij iz Kjuze, je enkrat čutil grozne bolečine, tako da m mogel več prestajati. Šel je v cerkev pred podobo Kristusa s terujem kronanega, ter ga milo prosil, da bi nur bolečine saj nekoliko polajšal. In glej, mej molitvijo sliši te-le besede: „Glej in pomisli, o Inocencij, koliko sem jaz nedolžen za te terpel; ti pa tako malo odgovarjaš moji ljubezni, da nočeš poterpeti bolečin, ketere niso nič proti mojim!“ — Te besede so bile terpečemu Inocenciju hladno mazilo v bolezni.
„Telesne bolezni nam Bog pošilja v dušni prid ; ž njimi si pridobimo veliko zasluženje, ako jih poterpežljivo prenašamo41. (Sv. Frančišek).
Častitljivi Benedikt iz Podžibonca, keteri, upamo, bo kmalu prištet v število blaženih, je terpel vsakoverstne bolezni, ki mu niso dajale miru; prenašal jih je pa radovoljno, vdan v voljo božjo. On se je celo veselil v največih bolečinah prepevaje zdaj Zakarijevo hvalno pesen: „Blagoslovljen“, zdaj: „Tebe Boga hvalimo44. Ker je bil učitelj novincem, jih je večkrat prosil, naj ž njim pojejo in Boga zahvalijo, ker ga z bolečinami tako tare.
Blaženi Krišpin iz Viterba nam je v velik zgled poter-pežljivosti v bolezni. Grof Sforca Tarudži iz Orvijeta priča o njemu tole: „Fr. Krišpin je bil jako poterpežljiv v boleznih. Ko sem ga jaz enkrat obiskal bolnega, ter ga hotel tolažiti, mi je rekel: „Nigdar nisem tako zadovoljen, kaker keder sem z boleznimi obložen41. Neka druga oseba priča o njem ravno tako, in pravi, da ko ga je vprašala, kako mu je mogoče prenašati take grozne bolečine, jej je odgovoril: .Keder m i j e slabo, mi je dobro". Tudi on je v bolečinah rad pel pobožne pesmi.
„Koliker je človek bolj poterpežljiv v britkostih, toliko veči je v božjih očeh, in koliker je v njih bolj občutljiv, toliko manjši je pred Bogom44 (BI. Egidij).
Neketeri razberzdani mladeniči so enkrat jako gerdo napadli sv. Bernardina Sijenskega in njegovega tovariša. Niso ju samo
— 63 —
zasramovali z besedo, temuč tudi za njima lučali blato in kamenje. Sv. mladenič Bernardin se pa niti ni hotel nazaj oberniti, temuč je molče hodil naprej. Njegov tovariš ga opozori, češ da je tako početje vender čez vsako mero. Sv. Bernardin pa mirno odgovori: »Predragi brat, pnsti jih, naj delajo, kar hočejo. Kaj ne veš, da nama na ta način pomagajo do večne slave, ker nama dajo priliko vaditi se v poterpežljivosti" ?	(Dalje prih.}
P. H. R.
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo rajni udje tretjega reda skupščine g o r i š k e : Uršula (Helena) Ciglič iz Štverjana, Katarina (Ana) Lehanar iz Podmelca, Ana (Marija) Billinger iz Gorice; kobaridske: Marija (Klara) Pontar iz Kobarida; t o m a j s k e: Lucija (Marija Magd.) Počkar iz Raše, Ana (Mihela) Tavčar iz Godenj; nazareške: Amalija (Elizabeta) Oplaznik od Sv. Pavla, Marija (Roza) Trnič od Sv. Janža, Julijana (Katarina) Rihtar iz Nove Štifte, Marjeta (Ana) Dolar iz Skal, Marija (Elizabeta) Tevž iz Šmartina, Neža (Marija) Hribernik iz Rečice; Matevž (Bernard) Zavertnik iz Vranskega, Frančišek (Egidij) Cvikelj iz Nazareta ; t r o j i š k e : Terezija Bruučič od Sv. Ane, Matija Toplak cerkveni ključar pri Sv. Urbanu, Marija Rek iz Ljutomera, Marija Fras roj. Lovrec od Sv. Jurija na Ščavnici, Uršula Stopar od Sv. Petra pri Radgoni (je bila 42 let v tretjem redu ter do visoke starosti ostala vzgledna devica), Terezija Markovič (trojiška teržanka, dobrotljiva, vzgledna gospodinja), Jožef Pievec od sv. Trojice.
Dalje se priporočajo v pobožuo molitev: Fr. S. D., da bi ga Bog obvaroval vsega hudega pri vojakih; J. M., da bi mogel vstopiti v tretji red ; M. T., da bi bila rešena bolezni v glavi; neka tretjereduica za rešenje iz hude stiske; neka družinica, v keteri sta brat in sestra na slabih potih; neki bolan oče (sv. maša oskerbljena); neka tretjereduica priporoča svojo sestro, da bi se poboljšala; str. M. Č. sebe in svojega očeta za pomoč v dušnih in telesnilf potrebah ; J. A. T. svojega očeta za zdravje; B. Fr. nekega B. Sp. za spreobernjenje; M. P. iz Zd. sebe za ohranitev sv. čistosti in stanovitnosti v dobrem, brata za pravi razum, stariše za ljubo zdravje in vse ude bralnega društva’; neka mati šoštanjske fare svojega sinu dijaka; neki dolgo bolan človek, ki hudo terpi na duhu in telesu ; neka tretjerednica nazareške skupščine, da bi dobila milost v dveh važnih zadevah; neka tretjerednica svojo mater in sebe; J. Z. za pomoč v hudih stiskah; U. B. za stanovitnost v dobrih sklepih; neka tretjerednica za voljno poterpljenje: neka tretjerednica za srečen porod;
— 61 —
priporoča tudi svojega moža za dar pobožnosti; J. P. svojega brata, dabi stopil v stan. ki mu je od Eoga odločen, sebe pa za dar stanovitnosti v dobrem in prave gorečnosti; I. C. nekoga za stanovitnost v debrem in zmago v skušnjavah ; K. O. v Semiču priporoča sestro na kervi bolno in sebe v dober namen, tudi svojega sosed*, ki je v Ameriki in tamkajšnje dobre duhovnike, da bi jih Bog podpiral; Fr. J. iz V. L. za zdravje na zelo bolnih očeh in za vdanost v voljo božjo ; neka tretjerednica za pomoč v dušnih in telesnih potrebah, za srečen vspeh zdravljenja in še neko posebno milost; neka tretjerednica priporoča sebe in svojo mater za zdravje ; M. G. v L. sebe in dva duhovnika ; neka mati za vspeh svojega sinčka v šoli; neka oseba priporoča nekega grešnika za spreobernjenje ; več tretjerednic sebe in neketere druge v razne dobre namene ; neka tretjerednica, da bi mogla natanko izpolnjevati dolžnosti tretjega reda; J. Kr. svojega soproga in otroke, ki po svetu študirajo in si kruha služijo, da bi po pravih potih hodili in dobri kristijani ostali. (Dar se oberne po namenu ; Bog poverili!)
Zahvalo za vslišano molitev
naznanjajo : Mil. g. A. M. škof kerški za ozdravljenje svojega smertno bolnega brata; fr. Inocencij Golob, klerik za sprejem v red manjših bratov kapucinov ; C. H. v I. da je dobila živo in zdravo dete, ki je bilo v smertni stiski; fr. S. D. za prejete milosti: F. D. iz cirkniške fare za hitro ozdravljenje velike bolečine na obrazu ; K. D. v M. pri G. za ozdravljenje svoje bolezni na nogi in da je sin srečno zveršil šolsko leto in hči rešena bila iz zadrege ; J. Z. za najdenje zgubljenega denarja; J. S. v Poli za ozdravljenje bolezni v glavi; neka tretjerednica iz Šoštanja za zdravje; A. K. v Sr. za trikratno vslišanje, ko ni bilo več nobenega upanja; J. K. za vse v tem letu prejete dobrote; M. P. za vslišano prošnjo; I. C. za vse prejete dobrote ; neka žena od N. za ljubozdravje po dolgi bolezni kervotoku; R. K. za rešenje iz nevarnosti, da zgubi velik del svojega imdlja; D. I. tr. v Novicerkvi pri Celju za ozdravljenje hude in nevarne bolezni na kervi; nekedo za milost v veliki krivici obrekovanja; J. P. za večkratno vslišanje ; A. B. za odvernjenje nesreče pri živini; L. F. od Sv. J. v Sl. g. za večkratno vslišanje; Fr. G. na BI. za obilo pomoč v obupnosti; neka ženska za ozdravljenje neke domače živali; M. Sp. iz Br. za ozdravljenje; H. J. za ozdravljenje gospodarjeve živine ; neki tretjerednik za ozdravljenje svojega otroka; neka oseba, da se je poravnala krivica, ki se jr je bila zgodila ; neka tretjerednica za neko telesno pomoč ; M. A. P. za zboljšano zdravje in več prejetih milosti.
nemške besede v severno-slavenskili jezikih imajo, prav tako ka-ker naša slovenščina f Ža začetni s, prim. Matzenmier, Cizi' slava ve slovanskih feče!chl, str. 376 id.; torej šo morali'sev,erni Nemci nekedaj v tem primeru govoriti, kaker še zdaj paši Kočevarji, samo da je šlo kočevsko narečje z mehčanjem še dalje. Ne le pred samoglasniki, temuč tudi pred l, ni, n in ip (koč. b) je namreč omečilo pervotui s, starohennški š, (ki je v ,^0) primeru v književni nemščini ohranjen), v 4;: žlongn, žnaidar itd. Kočevsko narečje bi bilo torej po bliranjetiju staronemškega šumečega glasu v. vseh primerih v tem oziru na najstarisi popinji nemškega glasoslovja, po omehčanju terdega, kjer je bilo le mogoče, pa najnapredniše.	.
V	drugih narečjih se je šumeči glas več ali menj nadomestil sč sikavcem. Najmenj v južno zapadnili, švabskem in ale-manskem. V teli se še govori, kaker kaže naslednji modri distihom:'
Šveštr, šdnšte, du šprihšt mit šattu,*) du šraipšffur gešpenštr, Štešt und knospešt und bliišt, abr frv.aišt išt det; gaišt.
V	vshodnih narečjih in splošni visokO-.nemški izreki je ostal S pred soglasniki le v začetku korenov, v sredi in na koncu se je očistil v s ■
Švestr, šdnste, du šprilist mit, šattn, du šraipst fur gešpenštr, Štest und knospest und bliist, abr frvaist ist der gaist.
V	severno-zapadnih se je S' tudi v začetku pred t in p očistil v š; tam se izrekuje ljatanko po sedanji knjižni pisavi, torej: »sprihst, gfespenstr, stest‘‘. V dolenji nemščini se je spremenil tako tudi pred /, in, n, w : „svestr“,‘ostal je J le, kjer je bil nekedaj na njim k (pervotno k): „šonste, šraipst11. Naposled v holandskem (flamskem,) jeziku iu šosednjih nemških narečjih govore tudi v tem’priiiieru s z ohranjenim h: „shouste, shraift" (pisano ,,scho6nste,' schrijft0). Glasu s flamščina iu omenjena narečja r.e poznajo.
Vse to bi se bilo torej lehko tako godilo po Itappovi teoriji, ki bi jo krepko podpirale stare nemške izposojenke v slaveu&kih jezikih in zlasti tudi pisava naših IVizinškili spomiiiikov. Ali neka težava ostane: v pervotui iudogeimanščini si moramo ven-der le misliti, kaker kažejo ostali indogermanski jeziki, s, ne' ž, in ni kaj prav verjetno, da bi se bil ta glas v stari nemščini popolnoma v' Š spremenil, le da bi se potem v pogamežnili'narečjih začel beiž zopet nazaj spreminjali v s. Kaj torej ? Ali naj zaveržemo'Eappovo misel popolnoma? ali naj jo morebiti naravnost n i glavo postavimo ? Ali naj mislimo, da je najstariše to, kar velja zdaj V flamščini, iu najmlajše, kar v kočevščini? To nam branijo misliti stare izposojenke v slovenščini in frizinški spominiki. Vender ne obupajmo! Vse se da v lepo soglasje spraviti, ako si mislimo stari nemški s ko nekak srednji glas mej našima s in š, torej nekak š. Ta se je pred samoglasniki ■ vže zgodaj začel mediti v ž. Shtvenoih, ki teh dveh glasov niso imeli v svojem jeziku,'se je zdele, da slišijo š iu 4, iu so toraj v dotičnih izposojenkah š iu ž nadomeščali sč š in 4. Nemci
*) Gelohrton, patiirlipk.	,
sami pa tudi niso bili stanovitno zadovoljni z s iu ž; naredili so torej iz š nekod in v nekih priraeiih š, nekod in v drugih primerih pa s, ravno tako iz i ali £ ali, in to navadno, z To si je učena senca že sama tako mislila : pa po zaslugi vis. g. Martina Matvejeviča je prišla zdaj na to, d.t tako sodijo dandanašnji tudi učeni germanisti, n. pr. ,.W. AVilnians, o. Prof. der dentschen Sprache und Litteratur an der Universitiit Bonn", v »Deutsche Grammatik, Lautlehre" § 103, kjer stoji na str. 130: „Anm. 1. Die Annalnne, dass das alte s dem š naher stand als unser jetziges s hat zuerst Braune ausgesprochen und begriin-det.“ Spred pa piše: „zwischen beideu (namreč s in š) lag das alte s, das mit starker gehobener Zungenspitze als unser gemein-giiltiges s gesprochen \vurde, wie nodi jetzt im Englisclien und im nordwestlichen Deutschland. Dieser mittlere Laut wurde aufgegeben". Nekod ga je nadomestil čisti sičnik, nekod pravi šumnik, nekod zdaj ta zdaj oni. Tujega vpliva za to ni bilo nič treba.
Tudi mehčanje glasu s (ali š) v z (ali z) j e čisto samostojna nemška posebnost, ki se začenja že v najstariših časih, že v go-tovščini. Ta najstariši germanski kaker tudi pervotni z (ali ž) se je spremenil v stari nemščini v r (prav kaker je menda v latinščini n. pr. ,,generis“ iz „genezis“ in to iz „genesis“ in kaker se izjemno tudi pri nas z spreminja v r, ,,vre“ iz „vže“, „r e n e m“ iz „ž e n e m) ; prim, starobaktersko „m a z g a“, stslov. ,mozgi“, stnem. „marc“, got. „izai‘“ altlid. „iru, iro“ t. j. „i h r“ itd. Tisti £, ki je pozneje nastal iz š, pa se ne spreminja več v r, temuč le v z ali £, to je, v drugih narečjih v z, v kočevskem v £. In kaker smo že videli, je v kočevskem to mečenje najdelj in najdosledniše dognano. Ako se je namreč v dolenji nemšč.ni začetni š pred samoglasniki in v flamščini tudi pred to spremenil v ž in dalje v z (zoon, zwaart, zwijn), se je z enako pi’avico v kočevščiui spremenil v ž in dalje v £ ne le v teh primerih, temuč tudi pred l, m, n, (ziin, žbuurts, žbain, žlongu, žmauts, žnaidar). Poslednje primere posebno povdarjam, ker nam poterjujejo, da je kočevsko omehčavanje res nemškega, nikaker ne slovenskega, vira in ker nam kažejo, od kod so naše najsta-riše nemške izposojenke. Mi prav lehko izgovarjamo tudi šl, šm, in : „šl6sar, šmir, šilita" ; torej niso naši stari naredili: žla’lita, žla’k, žleht, šma\lc, žno’ra, žviTca itd. za „šlahta, šlag, šleht“ itd., temuč Kočevarji, ki šl, šm, šn, ne terpe. Vender je res, da kažejo naše oblike, kaker: „žni’dar, žna‘bčlj’, žvi’rca“ v primeri z današnjimi kočevskimi: ,žnaidar, žnubl, žbeartsn (?)" na neko stariše narečje.
To vsem tem stoji terdno ko Kavkaz in Krim, &ihr ima vzrok svojega glasu kaker tudi svojega pomena v nemščini. Stsl. futurum exactum pa ima nasproti ne le vzrok svoje sestave v slovenščini, tudi po pomenu ne more biti iz nemščine vže zato ne ker stara nemščina in stara germanščina sploh tega časa ni imela niti poznala (prim. Moritz Hoyne, Kurze Laut- und Fle-sionslehre der altgerm. Dialekte, Paderborn 1880 str. 102) — e uho ne d&ue, i cve psio nebene, kaker pravijo na Latovskem.
(Dalje prili.)