Gospodarske stvari. Podiranje dreves. Ni vse jedno kedaj drevo poderemo, da lesa dobimo. Marveč gledati je v kaj hočemo dobljeni les porabiti, namreč ali nameravamo splob kos gozda posekati in zemljo za kaj druga prirediti, ali želimo lesa za stavbe, za žaganje desek, ali samo za kurež. Tudi je ozir jemati, ostane li podreno drevje več easa v gozdi ali se precej poseka in zloži. da se hitro posuši., Drevesa niso vselej jednakomerno vlažasta, na kar je tudi gledati, kedar jib posekavamo. Pozno jeseni in. po zimi drevesa Imirujejo ali spijo, sok se v njih ne pregibava in ne pretaka in so meuje napolnjena z vlago in mokroto, kakor spomladi in po leti. Zato se jeseni in po zimi vsekani les liitreje suši, ker ima menje vlage in mokrote izhlapiti Vsled tega pa takšen les tudi menje trobni. Kdor tedaj žoli, da mu les mogoče dolgo netrohnen, trpežen ostaja, ta mora dotična drevesa pozno jeseni ali po zimi sekati. Drevesca pa za štange, ki se imajo obeliti, sekajo proti spomladi, ko sok uže kroži, ker se tako skorja leži lupiti da. Les za obroce, katerim skorje ne olupijo, sekajo le pozno jeseni in po zimi, ko se skorja trdno drži. Drugače je z borom, smreko, čegar skorjo bočemo za čreslo odlupiti To posekamo po leti, ko še raste. Ako pa jej skorjo pustiti bočemo ter želimo, da se njeni les hitro suši, pustimo posekano drevo ležati, dokler mu igličje ali šilovje ne odpadne. Nekateri posekavajo gozde tako, da želijo, naj bi iz zemlje zaostalega štorovja pognalo novib dreves Tudi za to delo sodi naj bolje pozna jesen in zimski čas, kajti sedaj bodo štori najkrepkejših mladik poganjali. Po leti posekanih dreves štori nikoli tako lepega mladega lesa ne poženo. Kedar pa hocemo kako drevje, grmovje posekati in zemljo vsega koreninja očistiti, tedaj moramo se tega dela po leti poprijeti. Kajti v tem časi najleži korenine uničimo. Vrbinje ali bekovino za košarje porezavajo rano spomladi; ker je takrat šibje najlepše in tudi vrbe najmenje škodo trpijo. Mnogi jemljejo tudi na mesec ozir, ter drevesa le starega sekajo, ako hočejo les rabiti za stavbe, deske, mladega pa, če hočejo gozd izruvati in zetnljo v njivo, vinograd. vrt obrnoti. Vendar zopet drugi tajijo \\sako uplivanje meseca na raatlinstvo ter jim je vse to le — prazna vera. Vsakako še reč ni dovolj jasna! Kmetje so hudo zadolženi, zlasti nem ški vkljub hvalisanej nemščini. Tako pride na enega kmetskega človeka na Tirolskem dolga 253 fi. v Salcburškem in spodnjej Avstriji 249 fl. Štajerskem 213, gornjej Avstriji in Koroškem 213, na Kranjakem, kder je nemška kultura ljudi vendar menje oblizala, pa 135 fl. Pomologično društvo, kateremu velezash\žai načelaik je grof Henrik Attems v Gradci, zborovalo je tam meseca novembra in sklenolo izdajati poseben list sadjarstvu v prospeh. Dobodkov je imelo 637 fi. stroškov, 44*3 fl, ostane torej v blagajnici 194 fl. Vec v posebnem sestavku. Sejnii. 2. januvarja Buče, 5. januvarja Maribor, 12. jan. Šmarije, Planina.