Poštnina plačana v gotovini.
NASE NOVINE
POLITIČNI- GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK.
Ptibaja vsako nedeljo. — Cena : »Naši Novin* je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok75par. Za večkrat popiist. Rokopisi se nevrnejo.
Uredništvo i uprava je v Dolnji-Lendavi št. 32. Izdajateo : FERDINAND HERMAN r. k. kaplan. Odgovorni urednik: HARI LEOPOLD ev. p. duhovnik.
I. Leto 6. štev.
Dolnja Lendava, 27. juna 1926.
Cena edne številke 1 Dinar.
Ne vcagajmo.
Gda smo nastavili neodvisno prekmursko stranko, smo s tem namenom včinili to, da mo organizirali celo Prekmurje, brezi verske i jezične razlike. Na to delo nas je nagibala ona stvar, da smo vidli, ka se z prekmurskim slovenskim i vogrskim ljudstvom nišče ne briga. Vidli smo, da naše ljudstvo nindri nema zagovornikov, da nas nindri neš-čejo posliinoti. Zadovolni smo mogli biti z tistim, ka so nam z dobre vole vrgli. Porcija, plačila so velika i nega smilenosti, moremo plačati, ka je na nas vrženo, naše prošnje je nišče ne posluno, tak smo leto za letom mogli nositi žmetno bremen. I zdaj, da smo mi to že ne mogli dale gledati i na pomoč smo šli svojemi siromaškomi ljudstvi, da bi me pomagali, da bi zagovarjali njegove pravice, so se na nas razsipali naši nepriatelje i vse la-gvoga na nas krčijo, da bi nas notrizamazali pred ljudstvom. Z vsakov močjov so na tom, da bi nas oslabili, na tom so, da bi to mogli dosegnoti, ka bi mi zamuknoli.
I zakaj je to hujskanje proti nam, proti našoj stranki; zato da je stem v nevarnosti njihovo proti prekmurskomi ljudstvi stoječe delo ar bi stem oni zgubili svoje zdaj-
ž njov, ar je vera sveta i zato'svojim nasprotnikom, da smo j Novine". Prekmurski dečkec, šteri se vera nesmi vkiipermešati z svet-' pravi prekmurci, ki ljubimo svoj je komaj pred lanskim končao gim-skimi delami, tudi ne s politikov, rod i svojo drago prekmursko nazijo na stroške č. oo. lazaristov kak to naši nasprotnikov eden griido. Ljudstvo, mi smo za vas v Ljubljani je predlagao, da naj de-tao dela.	;i bomo za vas vsigdar, zato pa | monštrirajo pri vsej voditelaj
Naši nasprotnikov driigomi delajmo vktiper v svojoj doma-tali pa to odgovorimo, da v Prek- čoj prekmurskoj stranki za sebe. murji vse tiste ljudi, šteri ljubijo Samo ne vcagajmo, nego li ba-naše prekmursko ljudstvo, šteri trivno napre. — za njegov blagor i dobroto de -1 ~~—-----------v— ------------
Demostracija v Dolnji Lendavi.
lajo, šteri to ščejo, da bi mi i naše ljudstvo lastnik ostali tiste griide, na šteroj smo že tak dugo leta živeli, — tisti so vsi mad-žaroni. Mi smo ne madžaroni, nego pravi i pošteni prekmurci, i borimo se samo proti tiihinskim je vršila 14. junija tega leta v D.' odprejo.
„neodvisne prekmurske stranke". Kak se je tiidi zgodilo.
Velika grupa se je zbrala okoli 10 vore po noči, z velikim kričanjem šla od hotela „Krone" po varaši na farovski dvor. Močno zaprta vrata na dvorišče so go-rivdrli i potrli edno lato. Pred
želenjam, šteri naš prekmurski Lendavi. Vsej novinaj pa je inači
oknom g. kaplana Fokija se sta-Mnogo se guči i piše po razni :vijo i po zaprtih šalupkaj bijejo novinaj o demonštraciji, štera se|s pestnicami i botami, tak, da se
Sliši se kričanje: „Doli
narod na nikoj ščejo spraviti.
Nas na bode sram nigdar i pred nikom, ar smo pošteni bili do vsega mao i ostanemo tiidi vsigdar. Nas tiidi tisto boli, ka naš prekmurski narod. Zato smo stopili pred javnost, pred naše
bilo napisano, kak se je pa zgodilo, ar je eden gledao stoga sta-
s popami!" — „Pfuj Magjaril". Živio Klekl fiičkanje, pesmi . . . Se nedužnim, nežnim rožicam ne
liša, driigi pa z driigoga, pač kak dajo mira, te tiidi spoterejo, spre-je vsakomi, glede sam na sebe j vržejo. Toraj ne tak, kak „Slove-ali za njega bolše bilo, i dacelo nec" piše, da so šli pred župnišče delo de istinsko, se čutimo, da zahtevajoč tamkaj od kanonika čisto resnico prosto brezi vsa- Strausza i kapi. Hermana za-
šnje mesta. Preganjajo nas i stem ]ejko pomagamo svojoj krajini ščejo dosegnoti, da bi nas na svojemi ljudstvi. Ne bojimo se od nikoj spravili, da bi mi ne mogli ^ neprijatelov, ar znamo, trdo se zvršiti svojjepi cil. Na ednoj; vtipamo, da naša miseo ne more strani to^krčijo na nas, da smo vesnoti, vupamo se, da de to se-proti krščanstvi, na driigoj stram, | men, štero smo zdaj posejali, poda smo mi i naše stranka niad- majj |epj sa(j rodilo. Ne bojimo žaronska. I mi to oboje odvrnemo se ocj nasprotnikov, ar je Bog od^ sebe, ar je to ne drugo, kak z nami i drugo nam ne morejo až. Ali je to mogoče, da bi ka-: vzeto, kak zemljensko telo. toličanski i evangeličanski dii- Ne boj se prekmursko ljudstvo, Ovniki proti krščanstvi tnlb šterp sarno napre po toj poti, štero smo je tak dosta v našoj stranki. Mi ti pokazali, ne gledaj nazaj, ar smo vsi pravi krščeniki i osta-jje tisti človek, šteri roko na pliig nemo tiidi, ali mi vero ne vla-'dene i nazaj gleda, zgiibleni. cimo v politiko i ne agiteramo Hodmo li napre, pokažimo
ljudstvo, da odvržemo vse našejkega stališa napišemo, da potem doščenje za razžalitev. —Oprvim nasprotnike, šteri so proti nam i proti prekmurskim interesom i združimo se v domačoj stranki, štero stranko je prekmurska zemla i prekmurske potrebčine rodile.
Naši nasprotniki so vse svoje moči napnoli, da bi nas na nikoj djali. Preganjajo naše stranke vo-ditele i stem ščejo na nikoj spraviti naše lepe misli. Ali ka smo mi začnoli, stem mi na henjamo, ar smo previdli, da samo tak
naj vsa javnost i vsaki čitalec po noči ob 10 vori zadaščenje lejko vidi resnico i potem si s takimi .... se nam malo napravi sodbo.	: čudno vidi, ob drugim pa ne prvi,
V 4 štev. „Naši Novin" je pa ne driigi i najmenje tretji, bio napisan eden članek „Na naš šteri se popolnoma ne udeležo narod" — šteri je žalo slovenski politike, je ne razžalo, da denok
narod. Ko se je članek opazo, je upravništvo vse včinilo, da novine ne pridejo v javnost, a jel že bilo malo prekesno, ar so že i
so na takši ne kulturni način zahtevali že od merodajne osebe dobleno zadoščenje.
Po poti so spevali slovenske
odposlali okoli 400 exemplarov.1 pesme i kričali: „Živijo Klekl" —
V	soboto 16. junija so prišli'„Doli z njimi". Tu so je že orož-štirje gospodje k uredniki „Naših niki stražili i so držali red. Novin" i so ga prosili zadoščenje,! Sfarofa idejo g. kateheti Hol-šteri je njim celo stvar pojasno, ^ sedl-ini. Pred stanovanjem g. Hol-dal zadoščenje i je obljubo, da|sedl-ina srečajo sina židovskega bo celo stvar v driigi številki | duhovnika, šteroga spliiskajo, zbr-popravo. Kaj se je tiidi zgodilo, šejo. Oh, kak vas je ne bilo Te gospodje so bili stem zadovoljni, sram tako slaboga tam biti! . .
V	pondeljek 14. juniuša z ve-1............Pridejo	pred okna
čer so pozvali v hotel „Krona" g. Holsedlina pa na okna mečejo vse uradnike i činovnike — poleg pesik i malo kamenje. Kričijo: tega pa so pozabili na par slo-| „Dolis Holsedlom! — „Doli z nji-vencev pozvali na protestni gyulejš| mi!“-„Pfujj". - „Živijo Klekl" Še (shod), proti temi, da je vsaki gyu-: tako deleč so šli, da so se viipali leš bio prepovedan zavolo skarla-1 v njegovo stanovanje. Istina, da tinke. Na zborovanji so prešteli je je ne počakao v sobi, liki se članek, šteroga so pisale „Naše skrio pred njimi. Gospodje po
noči v Uije stanovanje idti, vdrti, to je po gospodski!? Mi mislimo, da je to že proti postavi.
Zdaj pride na vrsta g. Neubauer. Mlatijo železna vrata, okna se celo eden je brsno v okno na pivnici. Tu so pa srečo meli, ka so prle pobrisali, kak je imeo vrejme na njih vliti iz tiste posode, štero neščemo vopisati. — Ka što išče, tisto najde!
Pri g. ev. dOhovniki so bili naj bole luti. Tu so prišli na driigi Štok. Vrata pa jim je pusto odprte njiiv prijateo. Kak so ružili po vrataj i kukli, to si lejko vsak še gnjesden pogleda. I rav-nok pri tistem o šterim je pred par dnevi „Slovenec" pisao, da je prekmurski Slovenec, so kričali: „Magyarske svinje!" „Doli ž njim!" — Po 20 minutnem boji so odišli pred stanovanje g. dr. Nčmethyja. Kak pa zdaj ? Pes je močen, a oni so slabi. Po kričanji: „Doli z novo stranko!" — „Doli z njimi". I še nikaj, ka pa ne bomo pisali, ar je nas sram, dosta či mi znamo. I po tem triumphalnem pohodi so šli nisterni v kavarne, ništerni vsaki k svo-jemi.
Kaj vidimo vse z toga? Vidimo oprvim i ka nas najbole boli, da so nam z bantovali naše najsveto i to so gg. duhovniki iz vsej trej verevadlovanja. Z bantovali so red, ki more vsakemo persono i last braniti. Vidili smo tildi, kak nas liibijo.
Vidimo, da tem, šteri krčijo „doli duhovniki" — „se poslanec KlekI zahvaljuje za
telegram. — Res dobro, da so g. Klekl že v penziji i ne delajoči duhovnik.
Eden tanač pa jim damo, či ščejo i se viipajo večkrat kaj tak-šega napraviti, naj delajo po dnevi. Pa do te oni tildi vidli tiste, štere želejo viditi.
Žalostno je, da se je to vse zgodilo — i so ne sanje.
Vidimo tudi, da so v Lendavi gospodje ki se zavejo svojega poklica (zvanja) i so se ne udeležili ne protestnega shoda i ve de-demonstracije, — i so takši, ki joj je dosta, da so se udeležila shoda, v kem je bilo prav, a demonstracije ni.
Prekmurskomi
ljudstvi.
Žmeten, težki je žitek dnes-den po celom sveti, ali tak mislim da je najžmetneši, donok v Prekmurji. Kak dosta trplenja, kak dosta britki skuz vidimo na našega prekmurskega ljudstva licaj.
I zakaj je vse to? Zato ar se z našim ljudstvom nišče ne briga, dosta Ijiidi je že prišlo k nam z masnimi rečmi, obečali so nam vse dobroga, ešče skorom nebesa, ali svoja obećanja je niti eden ne zdržo. Vkanili smo se v vsakom, ki nas je do etiga mao z lepimi rečmi k sebi napelavo.
Zavrženi smo od vsake strani, ali zato se ne smemo vkiiperpo-tegnoti, ar viher samo toga slaboga i bojazlivoga na nikoj dene. Prekmursko ljudstvo ječi pod velikim terom, pod velikim plačilom
i nega nikoga, ki bi smeo skri-čati, da je že zadosta, da je že preveč. Prekmursko ljudstvo si z žmetnim delom more kriih služiti v tuhinski mestaj, ar domača gruda ne rodi teliko, da bi z toga vsaki lejko živo. I merodajni voditelje se neščejo donok obuditi, da bi pobogšali Prekmurske socialne razmere. 'Fabrike bi tr-belo goripostaviti v Prekmurji, da bi se našemi ljudstvi ne trbelo v tuhinski mestaj potepati, nego da bi si doma lejko zaslužilo kriih za sebe i za svojo družino.
Dugo let smo že trpeli, dosta smo se že jokali, nišče nam je ne ščeo pomagati, nišče nas je ne posliino, gda smo se tožili i povedali svoj teški stan. Z beležim srcom smo previditi mogli, de se zopstom tožimo tistim, šteri dužnost bi bila nas posliinoti i nam pomagati. I zdaj smo mi domačini stopili na porond, da bi se naj celo prekmurje organiziralo v ednoj stranki, za eden cil. Zdaj se sami ščemo pomagati, zato pa na tom moremo biti vsi pošteni prekmurci, ki ljubimo svoj rod, svojo zemlo, svojo kučo, de mo edno močno lastivno stranko meli, v šteroj mo vsi zastopani i štera stranka bode z našimi navodilami delala i se borila za prekmurskoga ljudstva pravice.
Previditi moremo, da je moč samo v skupnosti. Mi prekmurci smo tiidi ljudje i zato tilde prosimo i zahtevamo tiste pravice, štere se nas dostajajo. Te pra-
vice pa samo tak'zadobimo i do-segnemo, či smo vsi vkiiper v ednoj stranki, štera stranka je prekmurska, domača. Prekmursko ljudstvo nema mesta v Ijiidskoj stranki, ar ta stranka navekše samo kranjske interese sliiži i z Prekmurjem se pa ne briga dosta. G. Klekl poslanec so dosta-krat pravli, da so kranjski poslanci vsigdar proti prekmurskim zahtevam i potrebčinam. I ravno so tak druge stranke, vsaka je samo tečas za naš prekmurski narod, dokeč volitve neminejo i po-tistom se pa ni edna, ne driiga ne briga več za nas.
Ne dajmo se zato več zape-lati, nego gori z glavov i združimo se vsi pod zastavov poštene neodvisne prekmurske stranke. Ta stranka bo edina, štera de za nas delala, štera vsigdar naša ostane. Pomagajmo eden driigoga i tak zidajmo vsi svoje lepe bodočnosti hižo.
Politični glasi.
Domača politika.
V Belgradi je vse tiho zavolo pravoslavni risalski svetkov. Vsi voditelni politiki so zapustili Bel-grad. Ministerski predsednik Uzu-novič se je v Niš odpelo. Radikali se močno pripravlajo na (občins.) občinske volitve.
Kraljica Marija je v Bled prišla gde je k sebi pozvala vse tam nahajajoče ministre i delegate.
Podlistek.
Bog ne bije z botom.
Iz madžarščine.
Te močen človek je ednok samo kašlati začno, nikaj me je ne dobro spadnolo, celo zimo je pri peči sedo, ali vrača so me ne zvali i zdaj je mrao.
Janoša so tiidi pokopali, na sprevod so z driige vesi pripelali popa. Veliki sprevod je bio. Gabor Števan je tak gizdavo bodo sem—ta, tak da bi ne prinjem bio mrtvec.
Ljudstvi se je ne vidio to oponašanje, samo Pavel, ki je tiidi tam bio na sprevodi, je miliivao svojega očo. On je znao kelko trpi te nevoren človek. Mati se je pri škrinji jokala i z nikim drugim si je ne mislila, kak svojim mrtvecem. Ali te trdi človek, ki je vojskiivo svojov diišov, je ne dopuste, da bi ga bolezen i nevoia premagala. Pal bi tak rad k njemi šau i pravo bi me: ijtibleni oča jočte se, jočte se.
Na pamet je vzeo Pal to tiidi, gda so iz cintora nazajšii, da so Ga-
bor Stevana oči Katico iskale, štera je j šarj Števan, je batrivno odgovora tiidi tam bila. Pri vrataj cintora je!
samo pri sebi vidla svojega očo, skem je že dugo let ne gučala.
Ali si ti tiidi tti Katica? Je pregovora svojo hčer Gabor Števan. Katica je rdeča gratala, ar je njeni oča od tistoga mau, kak je odišla z domače hiže, ne gučo žnjov, je prejela očino roko i jo začnola kiišuvati,
Gabor Števan je zdaj k sebi prišo, vo je ftrgno svojo roko z Katicine i paščo se je domo.
Ali zato je čutila Katica i Pal, da oča začne popustiti svoje čemernosti i gizdavosti.
Na driigi den je Katica z dvčma detetoma gorišla v očino hižo, eden čas je stala pred vratami, ne je smela notriiti, I ravno je včprišo njeni oča z takšim čemernim obrazom, da so se deca za mater skrili. Katica se je nazaj ščela obrnoti.
Za mene volo lejkoj notriideš, je pravo Gabor Števan, jaz zdaj tak odidem. Na eden falat je odišo, ali pase e nazajobrno i k ednomi deteti obr-nivši ga je pitao.
Kak se pišeš moj sin?
dečko.
Števan, Števan, si je muvo stari, idite k staroj mami ona vam da pogače i paščo se je vo na travnik.
Za kratki čas so Gaborovi pa nii-cali zvone, komaj so pokopali Janoša, betežen je postao driigi sin Peter i te trejti sin Laci je že tiidi kašlao, V jesen so ščeli Petra oženiti, že je meo zaročnico.
K Peteri so včasi zvali vrača, ali že je ne bilo pomoči, samo je to pravo da je Laci že tiidi v njem i da je on mlajši i slabši, kak Peter, zato on zna-biti ešče prvo odide. I tak se je zgodilo. Lacija so pokopali, Peter se je ešče držo, ali beteg je močneši bio.
Gabor Števan je ednok notripog-ledno k svojemi betežnomi sini.
Peter goristani, ne manjari, zdaj je podpiso Toth Števtn pogodbo, naš je travnik, šteri je ravno pri našem. Pa dobimo dosta sena.
Peter je samo z rokov migno.
Ne trbe že meni dosta zemle oča. —
Tisti den večer, gda je Gabor Števan po hatari hodo je odprvim
čiito, da je žitek nikaj ne vreden samo z bogastvom. Nikak je ne ščeo vbr-vati, da Peter, ki je tak močen bio, tiidi odide za ovimi.
Ne pustim ga, toga ednoga pa že ne pustim je skričo čemerno i z pes-nicov je na sto vdaro, kak je pri vinskoj ročki sedo, v zadnem časi je dosta vina pio te trezen človek, naj tak razžene lagve misli. Ne pustim ga i konec je i začno je sem ta hoditi v hiži. Iz sosedne hiže se je siiho kaš-lanje čiilo, potom Gaborojce tihi glas.
Ka želeš moj sin, ka ti naj dam, da te nede bolelo?
Gabor Števan si je nazaj seo k stoli i doj je nagno svojo glavo.
Na kesno je že hodilo vremen, gda je ednok Pal proti domi šau s sprevajanja. Kre cintora je pelala njegova pot. Že je skoron krnica bila, samo njegovoga oča družinska grobnica se je belo vdsvetila. Pal je napamet vzeo, da nekak sekerov mlati po steni grobnice. Ne si je mogo zmisliti, što je to, ar je cintor pred vsakim sveto mesto.
Ta se je paščo J skričo je na tam bodečega človeka: Što je, ka delate tam?
Zviinesnji ministri male antante so svoje dogovore dokončali v Bledi. Razgovarjali so si od toga da v miri ščejo živeti z Rusijov i Polskov i naj mre pa z Vogrskim orsagom.
Jugoslavija i Romunija je solidarna v vsakem pitanji.
Pasič se na Češkom v Karls-badi vrači, ali tak je pravo, da v kratkom časi pa na politični porond stopi.
Demokratska stranka je velike shode držala v Srbiji, zdaj pa eden veliki shod ščejo napraviti, ne šte-rom bi vsi demokratski prvaki navzoči bili.
Predsednik skupščine Trifkovič Marko je par dnev betežen bio, ali je že ozdravo i znova vodi posle.
Bivši romunski prestolonaslednik nazaj pride v Bu-karešt.
Tak pišejo listi, da se je Karol bivši prestolonaslednik zmiro z kra-levskov driižinov i kak najprle nazaj pride v Romunijo, njegova žena Helena, štera jo do vsega mao v Constanzi živela, tudi nazaj pride v glavno mesto.
Albanska trgovska delegacija je nazaj prišla v Bel-grad.
Pred par kedni so henjale ju-goslovenske i albanske trgovske pogajanja i albanska delegacija je domo odišla v Tirano. Ali v soboto je znova nazaj prišla i tak so se pogajanja znova začnole. Na znanje so dali jugoslovenskoj de-
Človek se je prestraše, skorom bi me sekira vujšla z roke.Pal je spozno svojega očo.
Ljiibleni oča, ka delete tam ? Vkiip-skočete grobnico.
To ščem si je muvo Gabor Števan.
Pal je tak vido, da bi oča njegov ne pri pameti bio. Niti jenepogledno sina, tak da bi ga ne pozno, dale je mlato grobnico.
Samo etiva dva *rama potrebujem jaz, v dvori sem meo eden oren, z tistoga sem dao napraviti. Tak mi je edna ženska pravla, ka dokeč sta etiva trama tu, tečas vsigdar zovete nekakega z moje hiže k sebi. Ali vO je skopam, nazaj je odnesem i znova je ružiti začno po tramaj.
Pal je prejo njegovo roko: i vi vbrjete to norost oča? i trdo jev očine oči pogledno. Gabor Števan tak da bi na sinovine reči k sebi prišo.
Ne vbrjem, ne vbrjem, ali vse sprobam ka drugi pravijo, Petra ne dam ta ne tebi ne tvojemi Bogi, ar mi samo viiva ščeta vkrajzeti mojega sina. Pusti mi roko i daj mi mir. . .
— Dale. —
legaciji, da je albanski predsednik vse pogodbe sprejao i da Albanija v najbogšem prijatelstvi šče živeti z Jugoslavijov.
Negativno je nemško glasovanje.
V nedelo se je držalo v Nemčiji glasovanje, ali naj nemški hercegi dobijo odškodnino za svoja imanja, ali ne. Glasovanje je negativno bilo, zdaj bode vlada iskala eden izhod, da se to pitanje naj mirno reši.
Češki parlament je sprejo zakon od kongrue.
Veliki viher je vladao v češkom parlamenti, da je predsednik pred-lago, naj se sprime zakon od kongrue. Komunistični i socialistični poslanci so vse moči napnoli, da bi se ne posrečilo zakon sprejeti. Spevali so nesramne pesmi od popa i kuharice, več poslancev so oranih, tak da je policija mogla red napraviti. I tak se je posrečilo večini zglasati novi zakon.
Vladina kriza na Francu-skem.
Od državnoga predsednika je Briand zaviipani, naj sestavi novo vlado i zato si razgovarja z ve-čimi političnimi prvaki. Tak se piše, da v toj novoj vladi mesto dobi Poincare i Caillaux.
Viher v austriškom parlamenti.
Socialdemokrati so v pondelek v parlamenti veliki viher napravili, napadali so vlado i kancelara Rameka. Za novoga prosvetnega ministra je oproso Ramek dr. Rintelana, ki je pripravlen to ministarstvo sprejeti. Vlada je voz-delala zakonski načrt za brez-poslene, ali socialdemokrati so proti torni načiti.
Veliki shod radikalov v Ma-ribori,
Prišli so na te zbor tudi trije ministri. G. minister za narodno zdravje Miletič je med drugimi pravo, da bi vlada jako rada bila, či bi se zbrala edna slovenska stranka v Sloveniji, z šterov bi vkiiper šli, ar je z klerikalci to nemogoče, ar oni revizijo ustave i autonomije želejo, ka jim oni nig-dar nemrejo dovoliti.
Tii se pa vidi od edne strani da klerikalci g. Kleklin nigdar nemrejo na vlado priti i nam tak hasek spraviti, od driige strani se
pa pokaže, da vlada komaj čaka naše slovenske poslance. Koga z takšov dobrov volov čakajo, njemi tudi vse dajo, ka de za za svoj narod proso.
Nedelja
po risala,j peta.
»Jez pa velim Vam, ka vsaki, ki se srdi na brata svojega vrej-den bode sodbe. Ki pa povej brati svojemi: raka, vreden bode spra-višča. Šteri pa povej: nore vrej-den bode peklenskega ognja (Sv, Mataja v V. tali).»
Nemaj rovrstva proti nikomi.
0	tom nam pogan j e dajo večkrat lepi zgled. Znamenitega Lykurga je ednok napadel surovi mladenič,
1	me je zbio edno oko. Liidstvo ga je prijelo i ga dalo Lykurgu, da ga naj sam kaštiga. Kaj je napravo Lykurg stem dečkom. Vzeo ga je v svoj dom, tii ga je dugo vremena včio i redio. Potem ga je Ijiidstvi nazaj pripelao i je pravo: »Kak razbojnika ste mi ga izročili, kak poštenjaka Vam ga vračam.
Ali se g dnesden najde takši človik, šteri bi ravnao tak, kak je Lykurg. Mislim da bi zapstonj iskali. Dosta več pa najdemo takših, šteri njemi včinjeno krivico stokrat hujše nezaj podverajo. Takše šteri tak ravnajo, tiste vse osramoti pogan Lykurg.
Či kakši človik, kaj takšega napravi, ka se njemi nevidi, te ga ma za svojega, ga psuje, kone, bije i či bi vu istini meo moč, kak je nema, bi ga sveta spravo. Oh, kolikokrat se čiijej o takše svaje. Vzrok je mali, pa denok pride tak delač, da driig-drugomi vse najhiijše želi, postanejo do smrti sovražnieje. Koliko kvara ma eden i drugi, to ne vidita.
Zgodi se tiidi, da večkrat se ide za kakšo malo delo i pride do tožbe. Tožo te bom, či vse svoje verstvo zapravdam, či bom gli nazadnje dni kodiivao. Zgodi se tak i oba plačata, Gospodje se jim smejejo — a o njiva siromaka pa joč ta. Ne, či te je što žalo, ti pa njemi odpusti. Tak de tvoje delo dopadljivo pred Bogom.
1 tisto preklinjanje, kaj se takrat zguči — je strašno. Či že gnješnji sv. evangelium pravi: »Ki pove svojemi brati: raka, vreden bode spravišča». Ki pove »raka« je tisti, šteri z rečmi žali svojega bližnjega. »Šteri povej norec» je tisti, ki bližnjega zanučuje i sramoti.
Gospod til pravi, da je smrten
grej, či samo se jezimo na driigo-ga, či gli me ne včinimo nikše krivice. Večji je potem grej, či je sovrstvo do bližnjega že izbruh-nolo, je prišlo do kreganja i do sramotenja. — Šteri to včini i dela je vreden sodbe, peklenskega ognja. I tildi zasluži si! —
Ne bojmo takši, liki odpustimo takšim. Čuvajmo se pa najmen-ših takši reči, štere bi mogle žaliti našega bližnjega. Za peldo nam naj sliiži pogan Lykurg.
Pojasnilo.
Gledoč na članek »Na naš narod«, šteri je bio napisan v Naši Novin i članek »žrva muravidek«, šteri je bio napisan v Bacsmegyei-Napld i na dogotke demonstracije pripravljalni odbor neodvisne prekmurske stranke izjavlja sledeče:
1.	Članek »Na naš narod« se je pomotoma i brez znanja odgovorni činitelov naštampao v našem listi, to nam kaže, da smo list včasi stavili i stem je bio obsojen.
2.	Pripravljalni odbor je ne v nikšoj zvezi z člankom »žrva muravidćk« i za volo toga članka ne nosi nikše odgovornosti.
3.	Mi tak mislimo, da je demonstracija nastala proti našim vo-ditelom za volo nesporazuma.
4.	Mi idemo prek vsej te dogodkov mirno napre za utrditev državne misli kraljevine S. H. S. za gospodarski i socialni dobrobit Prekmurja za red i mir.
To je edino naš cil i za te cil se bomo tildi borili i to naj na znanje vzemejo naši politični prijatelje i neprijatelje.
Prip. odbor.
GLASI.
Prekmurskomi Ijiidstvi.
Z organizacijov smo henjati mogli za volo skrarlatinke, štera v Prek-murji divja. Za mali čas znova začnemo i obiščemo naš narod i povemo vam, ka je naš namen.
Nesreča. V Nedelici je Mar-ton Draškovič metao seno na Štale i ko je kančao se je nikak poška-lo i je spadno. Pa spadno je na rasje i rogeo me je prehodno čreva. Odpelali so ga v špitao.
Škarlatinka v Prekmurji. Te nesmeren beteg či dale vse bole divja v Prekmurji, že ni timesta nega v Sobočkoj bolnici za betež-nike, na ednoj posteli po dva i trije otroci morejo ležati. Do vsega mao je 92 otrokov v bolnici. Čuvajte roditelje svojo deco od bete-ga i zdržte tiste zapovedi, štere vam vračje dajo, ar se samo tak
rešimo toga nevarnega betega.
Razglas. Ar so se občine v
Prekmurji, razen M. Sobote ne pridružile predlogi Delavske zbornice za goridržavanje borze dela v M. Soboti, zato je junija 15-ga henja-la delati. Delavci iz Prekmurja se zato naj obračajo ustmeno, ali pismeno na borzo dela v Maribori, Slomškov trg 3. te urad de njim pri iskanji dela vsigdar na roko šau.
Za bivšo borzo dela: V. Komavli.
Ogen na Kapci. Ne davno je bio ogen na Kapci i že se je pa znova drflga nesreča zgodila. Junija 17-ga popoldnevi je Žalig Ivan z ženov po seno odišo, deco sta pa doma nihala, 4 let star dečko je z sosedovov 3 let starov de-klicov vužgo oslico slame, ali pri cajti so IjOdje na pamet vzeli i ne so dale pflstili ogen. Roditelje pazite na malo deco i naimreč ne dajte njim špice, ar so se tak že velike nesreče zgodile.
Mrla je bivša Grška kra-lica. Bivša grška kralica Olga je v Rimi mrla. Kralica je z rusos-ke družine bila, hči velikoga hercege Konštantina, Žena je bila krala Jurija, koga so 1913-galeta morili. 75 let je bila stara.
Slovenske romare so ne pustili v Ameriko. V nedelo se je odpro veliki euharistični kongres v Chicagi, navzoči je bilo 12 kardinalov, 400 pflšpekov i 3.000 duhovnikov. Amerikanske oblasti so od 77 jugoslovanski romarov 64 ne pflstili na kongres, ar tak mislijo, da so ne samo za volo kongresa prišli v Ameriko, nego zato da bi tam ostali.
Pravica Nemcem. Minister-stvo je odredilo, da se z slovenskimi nemci, ki nevejo slovenski jezik, more v uradaj nemški gu-čati. To bi tfldi dobro bilo za naše prekmurske vogre, ki morejo tumača niicati v uradaj i ga drago plačati.
Muslimani za svojo vero.
V Kankazuši je nikši komisar preveč razžaio tam živoče muslimane, zapovedo jim je naj svojo cerkev zaprejo i naj se v njej nastavi komunistični klub. Na to so muslimani komisara na falate raztr-gaii.
Automobilua nesreča. Junija 18-ga se je v Savinskoj dolini automobilna nesreča zgodila. Automobil je z visoke ceste v globoki jarek spadno. Trije potniki so bili v njem, dvoma se je nikaj ne zgodilo, eden si je nogo zlomo. Zrok nesreče, je da se Ijfldje ešče
izda na levo ogibajo.
Novi zvonovje. Evang. ob-
čina Kašarovci sijedvanoviva zvona spravila i že domo pripelala z Maribora. Eden 223 kg. drflgipal20 kg. žmeče. Lepo je od te male občine, da je telko aldflvala na zvone.
Ogen v Gomilici. Etoga meseca 18-ga večer ob desetoj vori je veliki ogen bio v Gomilici pri Markoja Martini. Ogen je hižo i vse poslopje vničo.
Sod. Perša Ivana z Male Polane, ki je pred par meseci svojo ločeno ženo zadavo, ga je mariborsko okrožno sodišče na pet let voze osodilo.
Državna reelna gimnazija v Murski Soboti. Vpisovanje učencev v 1. razred se bo vršilo v poletnem roku do 1. julija vsak dan od 10.-11. ure v ravnateljski pisarni Starši naj predložijo osebno ali pa naj vpo-šlejo po pošti rojstni list in obis-kalno spričevalo za sprejem v srednje šolo. Učencem ni treba hoditi k vpisovanju. Kdaj se bo vršilo vpisovanje v jesenskim roku, se bo objavilo v časopisju, ravnotako dan sprejemnih izpitov in vse drugo. Ravnateljstvo.
da ste v zadnjem časi v novinaj napadali ništerne pope.
1.	Celoga sveta inteligentni ljudje politiko razločijo i človeka privatne i osobne stvari. Tak činijo prekmurci tudi z vami, gda vas, kak politika vsi preklinjajo, ali kak človeka i popa vas pa poštujejo. Vi ste z politike več prekmurski popov zbantuvali v njihovom privatnom žitki. Ž njihovimi zmišlenimi, ali istinskimi sla-bostni ste svojo politiko ščeii obdržati, tiste pa notrizamazati. To celo vaše delo svet i ljudstvo nedrži za lepo.
2.	Vi ste stem svojim delom na kvar bili katoličanstvi, ar ste več katoličanski popov nekrivično notrozamazali pred verniki, naj se ne vupajo v nji, naj se od nji kra-jobrnejo, na njihove opomine naj ne poslušajo. To je nepremišleni stopaj bio od vas. Ar je dosta več vernikov edinost, vupiinje i lju bežen proti svojim duševnim pastirom, kak pa vaša politična pot.
3.	Vi ste v svoji člankaj i v svoji korteški govoraj vsigdar tak pokazali notri stvar, da bi ka-toličanska vera i vaša politična Stranka edna bila. Katoličanska vera je Boža i vekivečna, vaša stranka pa človeča i začasna. Po-
Zakaj ne do šli g. Klekl v Ameriko.
G. Klek!, vpok. plebanoš i po-jlitične stranke se nastavijo i pre-slanec so v svojih »Novinaj« lepo menijo, ali katoličanska vera mg-popisali, zakaj nedo šli zdaj v dar nepremine. Ci je dnes etakša Ameriko. Naprej so prinesli več stranka dobra, za par let je že postranskih zrokov, ali toga pra- nesposobna. Zmislite si samo na
vogrsko ljudsko stranko? Gde je zdaj tista? Preminola je, ar je že ne za žitek. I dnesden katoličanska vera bogše stoji na. Vogrskom, kak gda jo je ljudska stranka zagovarjala. —
4. Vi ste se dosta včili i dosta
voga i glavnoga zroka so ne povedali. Naj vsi prekmurci znajo te pravi zrok, zato mi zdaj dopunimo njuv članek i povemo, ka g.
Klekl zato neidejo v Ameriko, pa tildi nikdar nedo šli, ar večina
prekmurcov v Ameriki bi jih ne!	............... ,
lepo sprejela. Ar v Ameriki je slo- se skusili, politiziranja i novmov;
plačali na eden krščanski vogrski list, ali na Nčpujsag ne, ar je na Kleklnovoj strani, g- Klekl nas je pa vkrajvtrgno od vogrske domovine.
5.	Nazadnje pa najostreše obsodimo on vaš stopaj, da bi g. Hol-sedl gospoda škofa napadao. Či bi vi ne bili zagriženi politik, te bi samo tistoga napadali, ki je M. Sobočki cerkveni škandal napravo. Z kakšov pravicov šče v cerkvi zapovedati eden katehet, ali je on plebanoš? Ali so Sobočki verniki za dijake dali napraviti cerkvene stolice? A!i so že tak veliki gO' spodje tisti diacke, da pol vore ne morejo stati v cerkvi? I g.katehet se pa čemeri i z orižniki saga vernike, či nedo vošli z stolic. I gda verniki zadoščenje i pravico iščejo pri piišpeki, ne dobijo, I gda gosp. Holsedl obsodi to delo, vi z ednim člankom v njega vda-rite, da je on napado gospoda piišpeka. Ka je to? I v članki pi-š te od g. Holsedlja, da je ne vos-piso vse tituluše g. piišpeka. To je ne navada, to je bizantinismus. Koma prido novine, či veliki gospodov vse tituluše vodenejo? Da to vi g. Holsedlji v oči mečete, to je grdo delo, to se med gospodov za denunciacijo zove. Preveč lagvo more stati vaše delo, či ste prisiljeni pod gospoda piišpeka palašt se skrivati.
V driigom mir z nami!
Ne oslepleni prekmurski katoličanski popi.
GOSPODARSTVO.
Tržne cene.
Dolnja-Lendava, 24. junija.
hoda, tam prekmurci slobodno povejo, ka mi eti doma nesmemo povedati.
Vej so eden duhovnik z Prekmurja ne davno hodili v Ameriko, pa znamo, kak se njim je tam godilo; ne so smeli na vulico, s^ri
pisanja dosta metodov ste se prev-čili. Sterni oboroženi ste e inoga mladoga človeka z ednov pogodbov v varige ščeii skovati, vzeti ste me ščeh slobodno politično mišlenje i za svoje politike slugo ste ga ščeii djati Ali te mladi človek, Holsedl
vati so se mogli, ar bi jih ovak katehet je hitro spozno to celo
naši prekmurski liidje pretepli. Za-| kaj ? Zato, ar je taksi glas prišeo jv Ameriko, ka so te duhovnik prijatelj g. Klekla. Z toga lejko raz-mite, zakaj neidejo g. Klekl v Ameriko. Pika.
Odpreto pismo na g. Klekl Jožef vp. pleba» noša i poslanca.
Mi prekmurski katoličanski popi smo za lagvo vzeli od vas,
delo i doj je strgo sebe robstva varige. Zato ga zdaj vi napadate, tak da bi on stem veliki greh včino. Ne, on je stem ni^ši greh ne včino, samo se je ogno one poti, štera v pogiibelnost pela. Kakša naivnost je to, da vi z ednim vogrskim i katoličanskim listom sebi ščete spraviti vogrski prekmurcov kruglice. Vi te vogrske Ijiidi za norce držite. Te se g. Hol-sedi-i hitro naznanje dali, da so oni ne noici i da bi radi napre-
0 kg. pšenice . . •	. 340	Din
„ žita		. 220	
„ ovsa ....	. 180	
„ kukorce . . .	. 160	V
„ hajdine . . .	. 250	v
„ Prosa ....	. 210	tt
PENEZL		
Zagreb 25. junija.		
1 Dolar		56'68 Din.	
1 SchHing . . . .	8	
1 Češka K		1.67	
20 zlati K		210'—	»
1 francoski fr. . .	1.62	n
1000 madžarski K .	0-79	n
1 Šveicki fr. .	...	1098	n
1 italijanska lira .	2-02	»
100 dinarov v Zflrichi	9.13	Fr
divina. meso.		
kg. govedine .	.	.	.	. 13	Din.
teletine .	.	.	.	. 18	n
svinskoga . . .	. 18	n
„ Špeja		. 24	»
„ masti		. 30	n
Edno jajce 75 par
Tiskara V. TAKŠ1C, ČAKOVEC.