V »Tovariš" je o tem priobčil že dva članka. Da bo obveljalo »Tres faciunt collegium" — naj priobči še tretji članek. Naš krajni šolski svet je na znani razpis c. kr. dež. šol. sveta glede olajšave šol. obiska zaradi poljskih del sklenil to-le: 1. Ponavljalna šola preneha za čas vojne. 2. Vsakdanja šola ima normalno šolsko leto, a se skrči na dopoldanski pouk od 8. —11. ure, da morejo učenci priti do 12 ure domov in potem popoldne lahko pomagajo pri poljskih delih, 3. Nemščina se obvezno poučuje po dve uri na teden, ženska ročna dela pa po eno uro. Neobvezno se pa poučuje nemščina od 11.— 12. ure tiste dni, ko se ne poučuje obvezno. Telovadba in petje odpadeta. Po potrebi se skrči tudi pouk v risanju in pisanju, nikakor pa ne v računstvu in učnem jeziku. 4. Ti sklepi stopijo takoj v veljavo. Pripominjam, da je te sklepe storil kr. šol. svet na prav demokratiški podlagi. Sklicali smo sestanek s starši, da povedo svoje misli in želje. Tega shoda se je udeležilo nad 100 očetov in mater. Govorili so i predsednik kr. šol. sveta Suhadolnik, podžupan Gv. Turšič, župnik Valentin Kajdiž in podpisani vodja šole, ki sem stavil konkretne predloge. Po shodu me je naprosil predsednik kr. šol. sveta, naj za sejo kar spišem formulirane predloge. To sem storil, in predlogi so bili soglasno sprejeti in takoj uveljavljeni. Za naše razinere je to najbolja rešitev: Otroči ostanejo v stiku s šolo in se v glavnih predmetih uče naprej, kar je danes še bolj potrebno, kot kdaj poprej. Poleg tega so pa popoldne popolnoma na razpolago za domače delo. Borovnica, 24. aprila 1915. Janko Žirovnik. Pisatelj prvega članka pod tem nas!ovom, ki smo ga priobčili v 7. štev., odgovarja tovarišu Crnagoju na njegov članek, objavljen v 8. štev., tako-le: Tovarišu Črnagoju ni všeč predlog, naj bo pouk ob deževnih dneh, ker tako nereden pouk ne more prinesti uspehov. Posledica bo padanje zaupanja do šole in učiteljstva. Res, pozitivni uspehi so nemogoči, priznam in sem tudi že priznal v svojem dopisu — vsekakor samo med vrsticami. Tam trdim, da je p r v a dobra posledica pouka ob deževnih dneh: Otroci ne bodo nikdar dolgo časa brez stika s šolo. — S tera je povedano po priliki vse. Poznamo mladino. Imeti mora oporo ali avtoriteto, kar hočete, brez tega raste hitro — krivo. Opora, oziroma avtoriteta sta otroku predvsem dom in šola. Zaradi vojne se je dom korenito izpremenil: očeta ni, mati je potrta i. dr. Mehko čuteč otrok se še bo!j opre na dom, četudi je sedaj ta tako pust, avvečina je lahkomišljena in brezskrbna. Če je dom pust, kaj hitro najde tak otrok priliko, da se mu — izogne. To pa je začetek vsega zla. Mogoče še spozna mati nevarnost o pravem času, mogoče je njena avtoriteta še dosti živa — a če ni? — Veliko domov je danes za otroka slaba opora ali pa slaba avtoriteta; ali naj mu izpodnesemo zato še drugo? Četudi je šola samo ob deževnih dneh, se bo čutil vendar otrok še učenca. Učitelj zve, kako se mu godi, učenec vidi v njem oporo aH po potrebi avtoriteto. In če je učitelj obvaroval s tem enega, gotovo odtehta ta vse sence, ki bi morebiti padle od strani kratkovidnežev na šolo in učiteljstvo. Učiteljstvo je prestalo in še prestaja drugačne viharje, to ve čestiti tovariš kot zaslužen bojevnik sam prav dobro. Izmed dveh izberimo zato manjše zlo, Ce rnora že vse trpeti, vsaj mladina naj ne trpi preveč, Ne prepustimo je na slepo samo sebi. (Priznam, da bi bil mojemu članku bolj umesten naslov »Mladina v nevarnosti"). Končno naj odgovorim še na nekaj pomislekov tovariša Črnagoja: 1. S telesno izmučerrimi učenci je težko duševno delati res nemogoče, a tega v teh razmerah nihče ne zahteva. Kar je hotel doseči učitelj, je moral doseči pozimi, ker to je bilo menda vsakemu jasno, da poleti ne bo redne šole. Več kot dovolj je, če vzdrži učenec glede znanja na isti višini, da bo lahko pozimi takoj tam zastavil, kjer je obstal spomladi. 2. Če itnajo popoltie počitnice otroci višjih razredov, ne bodo obiskovali otroci nižjih razredov šole bolj redno, ampak ravno nasprotno — posledica je to človeške slabosti. 3. Način praktično izvajam. V aprilu sem imel do danes (25. 4.) 4 šolske dneve (9., 10, 23., 24.) 9., 10., in 24. je bilo odsotnih 7 70 (med temi 3°/0 zaradi bolezni); 23. je bilo odsotnih 31 °/0 (zemlja še ni bila preveč razmočena, nekateri so še delali, drugi so že prenehali. Ljudstvo je prav zadovoljno, ter še nisem imel nobene pritožbe — to pa v času, ko se nakopiči pri nas največ dela: vinograd, krompir, koruza. 4. Nikjer nisem trdil, da je Ijudstvo proti šoli, to bi bila gotovo velika neresnica. Rekel sem samo, da so v naših krajnih šol. svetih še nekateri zastopniki, ki ne pojmijo ali pa nečejo pojmiti. To se pač ne nanaša na spložnost, smisel kaže bolj na pojemanje števila takih zastopnikov.