Referati na zborovanjih Referati na zborovanjih naših okrajnih društev imajo namen, poživeti zanimanje članstva za zborovanja, dati mu priliko, da se vsaj v grobem seznani z najaktualnejšimi vpTašanji našega poklica in da se v debati razgibljejo jeziki ter zakrešejo misli. Tega smotra referati v splošnem ne dosegajo v polni meri, čeprav so poročila o njih pisana v superlativih. Ne trdimo, da nisa skrbno prirejeni in več ali manj spretno podani. Toda po večini: Referent je pred in po govoru nagrajen z aplavzom, med govorom pa more opazovati tega, ki čita časopise, to, ki šepeta sosedi na uho. Besede tečejo prcčesto v nedogled, članstvo pogleduje na uro, smele trditve ohlapno zadevajo ob stene, ncizpodbitna dejstva se kopičijo na brezupno zloženo grmado, a ni iskrice navdušenja, ki bi podnetila in vžgala duše poslušalcev. Predavanje je bila torej nujno zlo, da se je sploh moglo zborovanje vršiti?! Debata? Predsednik se vljudno zahvali predavatelju za govor, ki je »mejnik« med dosedanjimi referati in v katerem je premnogo zdravega semena za najmanj •nov priročnik. Članstvo? Govor je bil tako dovršen, da prav za prav nimaš kaj dodati in spet tako daleč od poslušalcev, da se nobenemu ne zdi vredno brskati po njem in ga razčleniti ter podčrtati one elemente, ki so prvenstveno važni za učiteljstvo tega okraja. Molk, led, ravnodušje! Ako zasledujemo poročila o učiteljskih zborovanjih, vidimo, da so predavanja večinoma ad hoc izbrana in da se je tudi pri njih uveljavila moda. Odločno pogrešamo načrta. Resnično, variatio dclactat, toda, v septembru poslušati globokoumno razpravljanje o angorskem kuncu, decembra o učnem načrtu, marca o sodobnem slovenskem štetju skozi jezi- koslovska očala in junija o spominih na konkordat, je le nekoliko prehuda variatio. Za odbor je izbira referata vedno velika zadrega. Često ga lovi zadnjo minuto, tako da predavatelj plava, poslušalci pa se tudi ne morejo pripraviti na debato. Umestno bi edinole bilo, da prejme odbor že na občnem zboru od članstva mfoljaje, katero pedagoškp, pedološko ali katero koli aktualno področje bodi obravnavano v tekočem poslovnem letu. 2e stari odbor naj bi članstvo pripravil na to važno vprašanie. V 3 letih se da tudi samo na devetih zborovanjih pbdelati lep kos najaktualnejših tem. Odbori naj izvedejo anketo med članstvom, probleme nakažite ali pa pustite članstvu samemu, da jih poišče. Zberite pTedloge, jih prerešetajte že na občnem zboru in glasujte. Za poedine komplekse referatov izberite predvsem predavatelje iz lastnega društva, v drugem redu šele priznane strokovnjake iz poedinih področij. Vsak referat naj ima koreferat. Referati naj ne bodo kilometralni, kjer predavatelj žonglira s frazami in preizkuša živčno trdnost publike. Kratka in iasna tema mora vsebovati elemente. ki poslušalce naravnost dražijo k razgovoru. Tako bodo dobila naša zborovanja ono živahnost, ki je dandanes že nekoliko v zgodovini učiteljskega stanovskega udejstvovanja, kajti bacila slabokrvnosti in konformizma sta zavzela na naših zborovanjih že kar epidemični značaj. Dolžnost vsakega odbora bodi, da najde za vsako zborovanje spretne debaterje, ki ne bodo »poživljali« zborovanja samo z a^lavzi in hvalisanjem, ampak bodo stvarni, pa čeprav za ceno zamer od katere koli nepričakovano prizadete strani. Velike finandne in osebne žrtve članstva se morajo bolj gospodarsko izkoriščati ko doslej. Uverjeni smo, da se bo potem tudi obisk dvignil in da bodo oni, zlasti mtajši tovariši in tovarišice, ki stoje danes izven naših vrst, tudi začutili potrebo in veselje vstopiti v organizacijo. Svežih in ostrejših sap potrebuje vzdušje naših zborovanj! Stagnacija je prva točka nropada! Marčič. Opomba uredništva: Priobčujemo ta članek, čeprav smo prepričani, da se njegova vsebina ne more nanašati aia vsa društva. Morda bodo pa prav izvajanja tov. Marčiča na društvenih zborovanjih izzvala razpravo, katere smoter naj bi bil ugotoviti mišljenje in želje članstva o načinu vodenja zborovanj in o referatih, ki naj se stavljajo na dnevni red. Sekcija je že pred časom razposlala društvom zadevne vprašalne pole za članstvo, ki so pri nekaterih društvih rodila zelo pozitivne, a pri drugih povsem neijativne uspehe.