133. številka. f ^ Trst v torek 12. junija 1900. =— —v- Edinost** ^^^^^^ ^^^^ sbaia enkrat na dan. rmzun nedelj M^L ob 6. ^H _ ^^ ^^^^^^ celo leto........ kron ^^^^^ : m Wm f) M za en mesec................^^m ^^m ^^M ^^m M ^^^^^^^ Naročnino plačevati na- y ^m ^^m ^^m M ^^^^^^^ ročbe btec naročnin* »e uprava ^^^H J J ^^H ^^^m ^^^m ^^^m — »m v ^^^ Po tobakarnafa v Trstu se prodajejo po- ^^^^^^^ ^^^^ ^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^^^ ^^^^ -amezne številke po fi stotink (3 nvć.i: iavcn t™ pa po_^stotint l4 ™*> Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Telefon ft*. «70. v mttmmM Je mo4 , Tečaj XXV Ogi&si se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. ae računajo po pogobi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogla.se sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Uredništvo in tiskarna se nnlinjnta v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoio StT. 3, II. uailstr. Izdajatelj in idgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Rodoljubi! Bliža se zo[>et praznik zaščitnikov naše druž!»e, ]>raznik sv. bratov Cirila in Metoda. V zadnjem desetletji se je pri nas docela udomačil običaj, proslavljati god slovanskih blago vestni kov £ primernimi denarnimi doneski v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba več povdarjati njenih svetih namenov, kateri so uprav za nas obmejne Slovence, lx>reče se še za najprimitiv-nejše življenske |>otrelje, naravnost eminentne važnosti. Saj nam s skrajno požrtvovalnostjo na vseh nevarnejših, tujim navalom izostavljenih mestih ustanavlja zavod za zavodom, nam ohranja naše svetinje, in;li materini jezik, ter ščiti našo mladino pred potujčenjem ! Vse to pa stane mnogo, mnogo denarja, zahteva obilo gmotnih žrtev radodarnih slovenskih sro, in zato se podpisani odbor zopet obrača do vseh blagih rodoljubov in rodoljub kinj s prošnjo, da se o priliki godu sv. slovanskih bratov spominjajo z izdatnimi darovi naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. ODBOR terega bi hoteli s tem potiskati na stran, zna j delilo odlično mesto v zgodovini borb naroda izvrstno slovenski, italijanski in — nemški J našega v Dalmaciji. bolje, nego oni Nemec!! Iz »Slovenskega Naroda« posnemljemo, No, kar odličnemu gospodu ne moremo odpustiti, je to, da trdi v svoji razpravi, da v Primorju obstoje štirje deželni jeziki : slovanski (hrvatsko-sl«»venski), italijanski in jezik . . . C i če v in jezik . . . Romunov . . . Tako mislite, kaj ne ? Motiš se, dragi čitatelj, ker gospod baron misli na : nemški (primo loco), italijanski, hrvatski in slovenski ! Res, čudimo se, zakaj ni šo dodal: istrski, bodulski itd. itd. ?! Hrvatski in slovenski (hrvatsko-slovenski) — mi smo, hvala se, da ga je p reč i tal in u m e 1 vsaj Bogu — Tandem aliijuando — odprli oči, a Oill, ki sedi sedaj na stolici, na ka- ^o preuzvišenega vladike.) V 6724 vlada, tuji uradniki in naši (! !) profesorji naj1 ter i je nekdaj sedel — gospod baron svojj je pjsalo tukajšnje židovsko glasilo Neko drugo mesto, katero se je nadejal da je bila včeraj na Dunaju_ maša zadušnica, dobiti naš mladenič, bo podeljeno — kakor katero so darovali trije tovariši pokojnikovi : se čuje — nekemu mlademu Nemcu, k i j Peric, Žičkar in Stojan. Navzoči so bili : mi-č a k a, da postane avstrijski dr-i nisterski predsednik Korber, vsi slovenski in žavljan — — — — — — —---hrvatski državni poslanci, deputaciji češkega Ali gospoda na odločujočem mestu niso kluba in čeških veleposestnikov in več druz:h čitali Riualdinijevega članka ? Nadejamo; poslancev. Glasovi iz naroda. (Vprašanje se ne mešajo v bratske odnošaje takraj in onkraj Trsta ! Jaz pripoznavam rad gospodu profesorju Štreklju mnogo znanosti, ali mu ne pripoznavam ni malo modrosti! Učenjak more dokazati, da vsi Slovani govore jeden in isti jezik, a more tudi dokazovati, da je škedenj-sko narečje poseben jezik . . . Rinaldini............I. sledeče: »Baslerii. chiedere a Roma se essa intenda di mantenere le promesse fatte al Podesti di Trieste nel 1898 circa »1* uso V Trstu, 12. jtinja liH)0. esc hi sivo del latino in tutte le funzioni eccle-Dr. Gaj O Bulat. Minole sobote je siastiche« e se non čreda contraria al presti-umrl na Dunaju gospod dr.. G a j o Bulat, gio della a utori tž poutifica F opera di mons. predsednik deželnega zbora dalmatinskega, Sterk, che da ijuando č vescovo si studia a V Primorju živ i sta dva naroda, katera državni poslanec, odličen rodoljub in ugleden di fare 1' o p posto di cio che la Santa Sede imasta — iz zgodovinskih in faktičnih razlo- parlamentarec. Njega smrt je bolestno dirnila ha ordinato«. (Po slovenski: V Rimu treba gov — iste pravice — ali da mirno živista ' vse rodoljube v Dalmaciji, brez razlike stranke; povprašati, da-li hočejo spolniti obljuL j, ki so jeden poleg druzega, ali da se (pošteno in vi-i tem bolestneje, ker je prišla tako nepričako- jin leta 1898. dali županu tržaškemu glede , težki) borita za prvenstvo. Tudi v druzih po- vano. Dokler je pokojnik bil na delu, smo izključne rabe latinščine na vseh cerkvenih ženske podružnice družbe sv. Cir. in Met. krajinah Cislajtanije nimajo več, nego po dva imeli tu pa tam kaj prigovarjati glede nje- obredih in da-li se jim delovanje mons. Šterka jezika, v nekaterih samo po en. Hvala gove taktike, kar smo storili z ono iskreno ne vitli škodljivo za ugled papeževe oblasti, Bogu: kjer je samo po jeden jezik, tam ne lojalnostjo, ki je narodnemu glasilu v dolž- ker isti, odkar je škof, gleda le na toT tla dela treba reševati jezikovnega vprašanja, a kjer nost, danes pa, ko užalosteni gledamo v od- nasprotno od tega, kar je odredila sveta sta po dva, naj se jeden proglasi jednako-i prti grob Bulatov, nam je njegov spomin vz-1 stolica.) pravnim z drugim, pak Bog in mirna Bosna ! višen in ga vidimo le, kako je vedno služil V Trstu, dne 13. junija 1900. Jezikovno vprašanje. (Mirna razmišljanja.) Prevzvišeui vladika! Kakor Vaše verne To bi odgovarjalo pojmu prava in domovini in narodu, ne da bi kdaj mislil na- ovčice smo priobčili to, kar je pisalo židov-Biv^i namestnik Primorski, Njegovega P°.imu pravičnosti, a pravo in pravičnost, o se; vidimo ga kakor uzor onega patrijotizma, sko glasilo, ker je mogoče, da ne čitate židov- velika gospoda v ponosnem Dunaju, i m p o- ki izključuje vsako sebičnost. A vidimo ga v skega glasila, čeprav smo gotovi, da veste ni rata toliko podanikom, kolkor svetu ! Da spominu tudi, kako je bil vsikdar zvest soborilelj j tako dobro, kakor vemo mi, da v židovska Veličanstva tajni svotovalec Teodor baron Rinaldini, je početkom tega leta v tukaj ~nji > Tri oster Zeltung« objavil članek: »O Pravo postane zakonom, a pravičnost resnica, našim poslancem: utelešena ideja hrvatsko- glasila pišejo tudi nekateri — Vam podrejeni jeziku na upravi (administraciji)«. treba na krmilu junaka znanosti in mo- slovenske vzajemnosti. duhovniki!! Mi vemo, kako Vas preganjajo Sodč j»o naslovu bi moral čitatelj misliti,i drofit1; odločnosti in srčnosti . . .! da irre tu za vprašanje: katerih jez'kov se morajo uradniki p o vsej Avstriji jm>- treba na krmilu junaka znanosti in mo- slovenske vzajemnosti. Takov je Bulat pred našim duševnim laški Židjc, mi vemo, kako Vas je napadal Da zaključim. V članku barona Rinal- očesom danes, ko mu duša plava gori v ne- občinski zbor, sestavljen od Zidov! Mi vemo, dinija je passus, v katerem je rečeno, da besnih višavah. In tudijmi se pridružujemo tiso- da Vas preganjajo le zato, ker smo tudi mi -luievati : a) v notranjem (internem) poslova- on'ra uradnikom, ki poleg nemškega poznajo čem Hrvatom in Slovencev, ki pokladajo vaše ovčice, katere pasete in nočete, da bi nju in v dopisovanju z drugimi oblastmi v kateri drugi jezik, ali celd več jezikov (n. cvetke hvaležnosti na grob tega odličnega nas raztrgal požrešni volk! istej }w>krajini in izven ]H>krajine. in b> v I)r' slovensko-hrvatski) treba da- moža. Slava Bulatovemu spominu! In sedaj je prinesel požrešni volk novico, pismenem in ustmenem občevanju se stran- jati Prednost pred onimi, ki /najo samo nem- Včeraj je mrtvo truplo Balatovo dospelo je Kim ™ukazal »izključno rabo latinščine kami?! No, baron Rinaldini je pretresel, ozi- ški' ali samo 'talijanski ter da bi vlada take na Reko, od koder so je na parniku odveli vseh cerkvenih obredih«, da je Sveta roma je hotel in skušal pretresti jezikovno »radnike morala odlikovati in nagrajati ! ! v SpljeL Po vsej Dalmaciji skazujejo velike; Stolica to zaukazala. To je za nas, za vaše vprašanje samo glede Primorja — — kakor Ha ha ! Na neki oblasti so bila razpi- časti v proslavo spomina Bulatovega, zlasti ovčice, grozna novica, ako je resnična, dr. Korber samo za Češko in samo za Mo- sana tri mesta iste vrste. Med prositelji ni pa v Spljetu, njega rojstnem mestu, za kate- Že so nam volkovi našo milo slovenščino ravsko. bilo nobenega Nemca. In kaj se je reklo? rega razvoj si je pokojnik pridobil nevenlji- zapodili iz jedne cerkve. Povsod nam silijo Tudi sicer je razprava Rinaldinijeva ne- »Od treh prosi teljev ni nobeden Nemec, vih zaslug. Bulat je začel in izvel gigantsko laške p ro po ved i in sedaj naj bi bilo resnično popolna, ker je gospod baron skušal rešiti je- Zato hočemo pozvati (ae imenovati) na jedno borbo proti glasovitemu Bejamontiju, Bulat še to?! Prosimo, pa vej te nam, če Vam je zikovno vprašanje le v upravi, administraciji, teh mest Nemca iz Tirola ali onkraj Dunaja, je inavguriral in dovršil proces narodnega kaj znano o tem! Mi ne moremo verjeti, da in ne tudi na sodišču, na državnem pravdni- A ta Nemec (Schonererjanec vrhu vsega) je preporoda mesta spljetskega, njegova ener- bi bilo resnično, kar piše »Piccoio«. Ali čuli št v n, na finančni prok ura turi, v vladnih listih preskočil petorico ali šestorico vrednih mla- gija je zlomila moč italijanskega tujinstva.....! bi radi poti-dilo iz avtoritativnih ust njegove (»Osservatore triestino«, »Laibacher Zeitung«), deničev iz Primorja. Pa on zna samo nem- Danes je Spljet odlično hrvatsko mesto! In pre vzvišenosti, našega vladike! Kajti ne daje v deželnih zljorih, v eerkvi, v šoli itd. itd. ški, a Slovenec (izredno nadarjen dečko) ka- da ni Bulat storil druzega, že to bi mu po- nam miru in nas peče v dušo že misel sama, -..... ——— —————"^i-—^^g^eg*^—g da bi tudi v Rimu ne hoteli, da bi mi, Vaši PO I) 1 i I S T E K Zvezda spoznanja. Kakor eden najzaveduejših narodnih mla- mnogo takih, ki so bili vedno trdovratni in; verniki, smeli Boga moliti v svojem je- deničev je tudi neumorno delaven agitator niso umeli narodnih stremljenj. Mnogo takih, zjku, ki je, Prevzvišeni, tudi — Vaš jezik ! ! slovensko-narodne stranke in tudi to pot pri- ; ki so bili vedno nasprotni slovenskemu giba- __ haja preko Pomjana i - Smarij, kjer se je po- nju, se je v zadnjem času pridružilo narodui >iika * Pomj&a^eine. - Piše: .siaroijui* PodtU,^***,. ( svetoval s tamošnjimi narodnimi možaki v stranki. Kaj čuda torej, da seje Vanič vra- I. et.Va ri vnlitou Ani jnnnc, ■mrlnfAlian in vacal niviti ilinvill 1 'nn Politični pregled, TRST, 1*2. junija 1900. K položaju. Nekemu sotrudniku »Neue zato tudi upa le najboljše od bodočnosti. On slika one. katera je obdajala vsa njegova Freie Presse« se je nudila prilika, da se je Po cesti — če se sme tako imenovati je mladenič poln idejalov, mladostnih sanj, čutstva.. Koprnel je govoriti s Santolovo Jucko.. i razgovarjal z jednim členom sedanje vlade. 1. Biio je za <"-asa državnozborskih volitev leta l^ep, pomladni dan.... stvari volitev. j čal danes zadovoljen in vesel proti domu. Cim Vrača se zadovoljen.... On je še mlad. bolj pa se je približeval domu, tem jasneje Življenje pozna le od njega svetlih strani 3n je vstajala pred njegovimi duševnimi očmi ' one i-trske kolovoze, na katerih je, kakor zida si zlate gradove v oblakih... Koje torej Vanič prispel v domačo vas, kre-j Po sporočilu v rečenem listu se je dotični pripovedujejo, mrtvec živega ubil, —ki vodi Pred sabo ima dva ideala. Prvi je, da bi nil je naravnost proti Santolu, da vidi in go- dostojanstvenik izjavil nastopno: iz Pomjana do Marezig, jmj oni cesti torej videl svoj narod srečen, in drugi, da vdobi vori ž nj'). -t<>pa lahkim korakom prilično 251eten mla-j za ženo Santolovo Jucko... Dospevši pred hišo, ki se v ničemer ne denič. < >blečeu je priprosto, kakor navadno Ta dva idejala napolnjujeta mu dušo in razloča -od narodnih istrskih razdrapanih se- nnši ljudje v bližini Kopra, dočim nosi na vse čutstvovanje njegovo. glavi »Uareto« |>o običaju koperskib ribičev in pa vlanov. ljaških bivališč, ustavil se je za hip. Kolikokrat je že bil notri, a vsikdar je z nekim posebnim strahom stopal čez prag iste hiše. Da bi videl svoj narod srečen ! To si želi vedno in to tudi upa. Koliko je že trpel radi Njegov <>l>raz je izrazit, čelo odprto in tega! Že je bil v nevarnosti za 3voje življe- Stari Santol je bil eden najstrastnejših staro kopitnežev med najhujšimi pristaši lahonske stranke. Vanič je to dobro znal, zato se je pa tako, da si na prvi jMjgletl mora pridobiti je trden in neomajen, trdno uverjen, da tudi njegov narod dočaka še boljših dnij, prepri- inteligentno, }>ogled jasen in čist. Sploh : vsa nje, ko je hodil po naši obali in budil svoje njegova vnanjost in vse njegovo kretanje je nezavedne rojake. Vendar ni obupal. Ostal simpatijo vsakogar.... Ta mladenič je Ivan Babič, sin precej čan, da pravična stvar mora zmagati ! premožnega km^ta, jk> domače CiČa iz Ma- Mnogo takih potij je že storil in mnogo- rezig. Navadno mu pravijo Cičov Vanič in krat se je vračal žalosten domov. Ne tako tako ga hočemo imenovati tudi mi. danes. Videl je, da je prišlo do spoznanja že tudi skrbno čuval, da ne prestopi praga iste hiše, ko je stari Santol doma. Tudi danes je malo pomišljal: kaj, ko bi bil stari doma, ko bi tičal kje v kakem kotu ? S polenom bi me pognal. Slednjič se je osokolil in vstopil. (Pride še.) »Kar se dostaje stališča Poljakov nasproti novemu položenju, je dokazala debata v poljskem klubu, d a so členi istega različnega m e n e n j a o politiki zadnjih dnij. Sedaj pa imamo trden sklep poljskega kluba, da si pridržujejo slobodno roko, z namenom, da se v bodoče pridruži tisti kombinaciji, ki bi stremila po vspostavljenju zmožnosti zbornice za delovanje in da se postavi po 'robu vsaki bodoči obstrukeiji. Tudi moje menenje je, da zopetno sklicanje državnega zbora bo imelo zmisla le tedaj, ako se popred doseže potrebno sporazumlje-nje med Čehi in Nemci. Ne dvomim torej, da zopet skličejo spravno konferenco. Za sedaj, I><» i r tisom izvojevane bitke. pa to nt mo-g»x%'. Vsakako pa se misli na t«>, daseskliče spravna konferenca. Seveda se moramo pripraviti na daljšo Urez parlamentarno dobo, ki pa bo omejena po finaocijelni !»edi Tržaška krščansko-socijalna stranka, ustanovljena tolikim slavljem, je sramotno poginila. Saj tudi druzega zaslužila ni. Njeno ediao veče delo je bil krščansko - socijalni shod — v Dolini. Ha! ha! V Dolino so šli iskat in države. Le nadejati se moramo, da se pola- krepit si krščansko misel. Mej tem pa je stalo goma pomirijo duhovi, da t>o potem mogoče j v njihovem programu nezlomljivo n a-sklicati konferenco«. * .. želo, (lige v mestu in spodnji Te izjave člena Korberjeve vlade pričajo, okolici na n j i h *o v i h »k r š ć a n-kakov globok u ti s je napravil energičen na- s k i h« shodih ne sme dopustiti stop Cehov. Ali to potrjujejo še druga taka s 1 o v e n s k e besede! To ni bilo krščansko! Zato pa je takem sramotnem življenju sledila tudi taka smrt! A komu? so se pustili od njih voditi. Sami pa so se na dobo potegnili v »Circolo s. G i usto« in pa v ono slavno »Societii cattolica«. Tako kujejo znamenja. Vsi listi soglašajo, da je bila de-oata v poljskem »Kolu« viharna in da so hudo podajali Jawerskega. Ta razdraženost je j Ne njim, ampak onim, ki so jim verjeli, ki gotovo izvirala iz zavesti, kakov fiasco je napravila nova parlamentarna kombinacija, še predno se je prav predstavila, in da na tem fiascu ima tudi poljsko »Kolo« — po krivdi se«U»j vsi skupaj |»od eno odejo svoje naklepe Jauorskega — svoj |>ošten delež. Jaworski da proti škofu, proti svojim sobratom slovanske je le s težavo potolažil razburjene duhove in , narodnosti in proti vernim katoliškim Slojih z jed ini 1 za komunike, kakor je bil že vencem. I'vi uši ti morajo slovenske propovedi objavljen. Drugo posebno zgovorno dejstvo v Trstu, slovensko cerkveno petje, slovenske je, da se je »Neue Freie Presse* zatekla do bratovščine, vzlasti pa slovenske cerkvene talzifikacije kotu u ni k uja o seji poljskega kluba. Pravi namreč, da komunike ne govori ni o borbi proti češki obstrukciji, niti o vztraja- zastave. I>a dosežejo svoj namen, ni jim preslabo nobeno sredstvo. Dobivajo podpore od Lege Nazionale«, družijo se pri »Piecolu« z nju pri avtonomistiskih načelih. V resnici pa | Židom Teodorjem Maverjem, izdajajo tajne povdarja komunike že v uvodu, da Poljaki > Indipendentu«, tožijo svojega škofa celo ostanejo zvesti svojim a v to m isti-j v Rimu (znani »diplomat« bi znal našteti vsa >kim in parlamentarnim n a č e 1 o m!! j pota in vse spletke, ki se vrše v Rimu proti Najlepša pa je to in najbolji dokaz, kakova škofu) — ali vse se dela tajno, zavito, pa konfuzija je navstala v nemških glavah vsled vendar tako neoprezno, da se lahko vsikdar doživele blamaže, da »Neue Freie Presse«js prstom kaže na krivce. Gotovo je pa, da skoro jednega za drugim priobčuje resnični ko-1 se ne stori nobeden važneji korak, da ni prej munikč in onega, ki se ga je apretirala za znal zanj oni sladkozaviti kanonik. Najhujše svoje potrebe. Bolj pa nego vse drugo, priča udarce in poročevanje »Indipendentu« iz- 0 groznem razočaranju, ki je zavladalo v vršuje sam. Zolč nam sili v pero, ko se spo-nemškem taboru, to, da neki graški list za- minjamo onih spletk proti konferencam slav-hteva, da Cehe treba ukloniti z nasiljem in nega italijanskega jezu v i ta Pavissicha. Zvezani 1 »odisi tudi z Manlicheijevimi puškami!! Od- z italijanskimi irredentovci so nastopili proti ločnosti graškega srd i teža vsa čast, ali na 1 slavnemu cerkvenemu govorniku, da-si je bil neko malenkost je mož pozabil: na to nam- Italijan. He, kdo je izdal »Indipendentu« reč. da vse, kar zahteva on, se je že posku- tajne konzistorija ?! To je tisti najhujši neiz->alo tekom časov proti narodu češkemu, a j »rosni nasprotnik vsakemu pobožnemu živ-da ni imelo druzega efekta, nego da je št? i ljenju med Slovenci ! Zakaj sovraži tako nas bolj podžigalo češko zavest in utrjalo značaje, j Slovence ? Ker mu je mati — Tolminka, Takov efekt je imela tudi najnoveja Slovenka! In oče — Istran, Hrvat? vojna proti parlamentarni poziciji naroda če- zdaj so razvili zopet najhujo gonjo proti škega. O tem priča zmagoslavje po vseh če- škofa in Slovencem. Povod je vedno isti, škili krajih, in pričajo tudi ponosne besede, starj : slovenska molitev, slovenska propoved, ki jih je dr. Herold v nedeljo govoril v siovenska bratovščina, slovenska cerkvena Kraljevih vinogradih: »Mi smo v zbornici zae,tava! Na pomoč kličejo Žide pri »Plezaš v i ral i godbo in po tej godbi bodo plesali eoiu« j„ na magistratu. Italijansko sluša, ker mu anje. i^e »diplomat« Alber krogi spoznali, da z nemškim nadvladjem ne ; jjm je ve(jno zvest. Čudimo se cerkvenim krogom, ki trpe Ustaja V Kltaju.\elik del evropske po- ^ komedije_ Vemo> da v Trstu se ni na. ost. se je sedaj odvrnil od vojne v južni , .. - - osara,ien in za_ ^ I —e?----- ------ r------ eoill« III llil luagioii a Kit. M. U U * ■ J •• " pO vsej Avstriji*. A cLidovi novinv», gla- ljudstvo jih več ne sluša, kei silo Stranskega, vsklikajo : «Naj bi vodilni mrzi njihovo delovanje. Le »diplomat« J jrre vec :» zornosti Afriki in se je obrnil dogodkom v Kita j u, i le dejati pomoči. Ubogi škof je osamljen puščen — vse mu je nasprotno, vštevši nje- : nozemci, ampak tudi doma«. okolico iu vladnc kroge. Tu je dolžnost v vedn. nevarnosti za svoje življenje, j d krogt)V, da posežejo vmes. Ako ne, ne nova m bokser,, so neka tajna družba, a|rnHo ;n ki kjer fO ne krščeni Tako' imenovan, -M^rj, so neKa tajna aruzoa, ; bogta fikodo cerkev in drfava sioven- razštrjena p;> vsem Kitajskem, ki samo sebe cem go - ,ue strani cel<5 y korist takj od_ imenuje »pest pravičnosti« in kije skrajno | ^^ ^ nag ko vidimo> da se indi. sovražna vsemu kar ni kitajsko, in vzlasti j ^^ kaže Rjm y toki ^ kakor žele vsakemu napredku. Na udušenju te ustaje .. , , - - i- ■ i „„ ... . . 1 J J židovski zurnalisti m da se na tak način sodelujejo sicer evropske vlasti, ali povsem • . - - * i- • i . , 1 ' izda|ajo temeljni pogoji katoliške cerkve. trotovo ni, vodom tega nemškega Sommerfesta. Vojaška oblast je namreč v zadnji hip o d- .... . . ... , „ 'novedalagodbo in prepovedala more vršiti najsramotneje nasilje, ker je Ev- t * * ropa tako temeljito razdejana meti sel>oj, a v kitaju more najčrneja reakcija, najhuje sov-ražtvo do evropske civilizacije, prelivati krščansko kri. ker evropske vlasti ne privo-ščajo jedna drugi ni za las prvenstva. Tržaške vesti. častnikom udeležbo na Sommer-festu. Ta odredba nas je presenetila, zelo presenetila — presenetila tem bolj, ker vemo, da med prireditelji onega Sommerfesta, oziroma v dotičnih društvih nosijo zvonec razni c. kr. državni uradniki, c. kr. ravnatelji, c. kr. profesorji, c. kr. učitelji itd. itd. Ali prireditev ni bila tako nedolžna, kakor bi se sjiodobilo pri — takih prirediteljih ? ! Kdo more vedeti ? Le mal migljaj smo dobili od o nekem Trutzliedu der Deutschen an der A dri a. Hm, hm! Trutzlied — to bi bili v no-veje čase jako poznani akordi, ki so imeli doneti minole nedelje tam gori. In pod zaščito poznanih c. kr., došlih doli iz severnih pokrajin — širit kulturo. Nota bene, mi pri-voščamo tržaškim Nemcem vso svobodo, naj le pojejo in — PUeJ° ^rage v'*Ue na svojih Sommerfestih. Ali narodnih in političnih prepirov imamo več ko dovolj med našim avtohton ni m prebivalstvom, in se moramo prav lepo zahvaliti, da bi nam še novih zdražeb importirali od drugod. Ne, ne, spoštovana e. k. gospoda : le prirejajte svoje sommerfeste, kolikor jih hočete, samo ne takih, na katere avstrijski častnik ne sme! Izvajanje geslu : od Severnega morja do Adrije — ni Vaš poklic! Razpisana služba evidenčnega nadzornika za Primorje se sedežem v Trstu v YTIII. plačilne;.' razredu. Prošnje z dokazili o tehnični izobrazbi in o znanju jezikov je vložiti tekom treh tednov na predsedništvu finančnega ravnateljstva v Trstu. Lokalna železnica Trst-Poree. Izpre-menjeni delni načrti od kilometrov 1.352 do 36/_ z dotičnimi podrobnostmi o razlastitvi itd. so od danes 14 dni v predsobi mestne zbornice {2. nadstropje magistrata) na upo-gled. S črešnje je padel včeraj 11-letni Ivan Ponti ter si nevarno stresel možgane. Dečka so sprejeli v tuk. bolnišnico. Z naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni : 33-letni Ivan M. iz Trsta zaradi uloma in tatvine v 'J meseca težke ječe; 37-letni Ivan B. iz Idrije zaradi javnega nasilstva po £ 1*9 kaz. za k., ker je nevarno pretil Mariji K., v 3 mesece težke ječe: soprog poslednje imenovane, 44-letni Fran K., ki je Ivana B. težko poškodoval na levem očesu in lahko na čelu, po i? 152 kaz. za k. v 2 meseca težke ječe. Nevaren zi«l je zid, ki meji ob ulico Moli no a vento. Koliko nesreč se je že zgodilo tukaj. Včeraj se je igral na njem 12-letui Marcel Juraš iz ulice Scuole nuove št. 12 ter padel z njega v globočino ulice Fer-riera. Dečka, ki je v smrtni nevarnosti, so spravili v bolnišnico. Ako bi se nesrečni zid zavarovati ne dal kakor si bodi, n. pr. z ograjo ? Z odra je padel. Zidar Matevž Nemec iz Pirana, bivajoči v ulici Altana št. 1, je padel včeraj z odra v 3. nadstropju neke nove zgradbe na cesto ter si zlomil hrbtenico. Spravili so ga v bolnišnico. Stanje ponesrečenca je obupno. Na rešilni postaji so podelili včeraj prvo pomoč 15 letnemu Angelu Alberti iz Corsa št. 26 in 13-letnemu Evgeniju Moli-nariju iz ulice S. Servolo št. 3. Oba sta se poškodovala na delu. Konj je ranil s kopitom včeraj 36-letno dninarico Marijo Ravbar iz ulice Tesa št. 4*. Poškodba je nevarna. Na rešilni postaji so ji podelili prvo pomoč. Posknšen samomor. Včeraj ob 51/-uri popoludne se je Alojzija B. iz Vidma, bivajoča v ulici Malcanton št. 3, ranila na levi roki, da se usmrti. Vzrok: ljubosumnost. Poklicali so g. Trevesa. Kana ni nevarna. Žena je ostala v svojem stanovanju. Aretiranje. Včeraj so aretirali 18-let-nega Jakoba B., ker je neki tvrdki na podlagi ponarejenega naročilnega lista hotel izvabiti blago. Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 325 slučajev bolezni, 367 oseb je proglašenih zdravimi, 785 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 143 takih, ki so ponesrečili na delu. V 186 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna '.>306.40 kron. Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 19.4, ob 2. uri popoludne 23.9 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762'7 — Danes plima ob 9.35 predp. in ob 8.22 pop.; oseka ob 3*0 predpoludne in ob 2.51 popoludne. Mi smo tako nesrečni, da tega novega jezika ne umemo. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Opatije. Poslednji imenik gostov od dne 10. t. m. izkazuje od 1. septembra minolega leta (5742 strank z 11.523 osebami; od 28. maja do 8. t. m. je prišlo na novo 221 oseb; poslednjega dne je bilo vseh srostov 82S. X Razpisan štipendij. Iz ustanove Josipa Guliča je oddati štipendij letnih 400 kron za sorodnike ustanovnikeve od 4. razreda ljudske šole naprej. V slučaju, da ni sorodnikov, dobijo štipendij dijaki iz Koprive in Tomaja. Prošnje je vložiti do 15. 'julija t. 1. na tuk. namestništvu. Novi mestni poveljnik v Trstu. Cesar neke strani, po katerem moremo vsaj ugibati je imenoval polkovnika Adolfa Koniga o vzrokih rečeni prepovedi! Na programu je 45. j»ešj>olka mestnim poveljnikofa tržaškim, bilo marsikaj, kar ni ugajalo i»oliciji, ni uga-Tržaike zakristije v židovskih rokah, j jalo namestništvu. a najmanje vojaški oblasti, Pevsko društvo >Kolo« je prejelo o priliki svoje veselice minolo nedeljo sledečo brzojavko: t fr fiume 1. -{- 2994 20 10 8/30 S . -f- Naprej proti nasi ikolo uzdignis vedro nase. -f- trikratni živili ikolasi ! Isnink. Prosimo vse učenjake, naj nam blagohotno prijavijo, ako je kedo umel, kaj po-upirali uplivu Židov. Sedaj ni več niti takih, sodelovala. Tako čujemo o neki deklamaciji, menja ta brzojavka ;n kedo - brzojavlja ! Naši mladi reformatorji so popolnoma prestopili v vrste židovsko - liberalne stranke. Bili so časi. ko so se vsaj nekateri med njimi ki je sodila, da ni dobro, ako avstrijski častnik gleda take prireditve, in da ne bi bilo baš korektno, ako bi vojaška godba celo Vesti iz Kranjske. * »Slovenska Maticam bo imela svoj XXXVI. redni občni zbor v sredo dne ,27. rožnika ob petih popoldne v mestni dvorani v Ljubljani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo taj ni ko vo o dobi od 1»5. velikega travna lani do 31. velikega travna letos. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1899 (Računski sklep in ostali računi so gospodom dru-štvenikom v društveni pisarni in pri občnem zboru samem tiskani na razpolaganje.) 4. Volitev treh računskih presojevavcev, 9. a) dr. pravil.) 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1900. 6. Dopolnilna volitev društvenega odl.ora. (Po £ 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg. : Bartel Anton, dr. Glaser Karol, <1 r. Janežič Ivan. v dr. Jarc Anton, Kržič Anton, Majciger Ivan, Pleteršnik Maks, tir. Sket Jakob, Vilhar Iv. in Zupančič Vilibakl. Vrhu tega bo pa odborniku Simonu Gregorčiču, ki lani odbor-ništva ni sprejel, izvoliti nadomestnika za dobo treh let. Vsaj, 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani : izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočnih društvenikov.) 7. Odborovo poročilo o izvršitvi sklepa izrednega zbora z dne 21. rožnika lani glede nameravane prodaje društvene liise na Kongresnem trgu št. 7. (poročevalec ravnatelj Ivan Subic). 8. Posamezni nasveti in predlogi.) (Kdor želi v zmislu £ 4. lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet, ga mora po ^ 2. lit. a) opravilnega reda predložiti odboru in storiti to vsaj do 23. rožnika t. 1., ee hoče, da pride v občnem zboru na razgovor. * Ogenj je uničil minolo soboto na »Ježići tri poslopja. Nekemu posestniku zgorele so tudi tri krave. * C i ga u i s*o ukradli predminolo noč VT Preserjih dva konja. * V Ameriko je odpotovalo meseca maja z ljubljanskega kolodvora 210 oseb: več fantov, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti je bilo ustavljenih. Zlobno p o š k o d o v an j e. Posestniku Karolu Jelovšku z Vrda pri Vrhniki je neznan hudobnež na gozdnih parcelah ob poti proti Kistri 1JS odraslih smrek popolnoma obelil, t. j. lubje omajil, 23 smrek pa, zasajenih pred devetimi Lti, je zlobnež čez polovico dolgosti debla odsekal ter tako povzročil veliko škodo. Omenjeni posestnik se je prvi v tem kraju mnogo trudil s pogozdovanjem ter dajal drugim lep vzgled. Sedaj pa mu trud uničuje zloben človek, ki bi za J svoj čin zaslužil najstrožjo kazen. * Stavbna dela v Ljubljani jako zaostanejo v letošnji sezoni vsled ved nega de- i ževanja in le počasi napredujejo. Materijala se I dovaža dovolj, delavcev pa še vedno primanjkuje. To poletje se imajo še tlakati nekatere i ulice. * U m r l je včeraj zjutraj v Kranju on-dotni dekan gospod Anton Mežnarec v starosti (>7 let. Pokojnik si je pridobil velikih zaslug za olepša nje in popravo kranjskih cerkva, pred vsem župne cerkve. Bil je vrl rodoljub in sploh značajen mož. V Kranju je služboval kakor kapelan, župni upravitelj, župnik in dekan vsega skupaj 42 let, a kakor dekan 25 let. Pokoj duši njegovi ! * E l e k 11 i č n o r a z s v i 11 j a v o dobi mesto Kranj in je občinski odbor sklenil, da prične s pripravljalnimi deli. * Mestna godba v Ljubljani menda končno vendar srečno pride do uresničenja. Minolo soboto zvečer je bil v ta namen sestanek prijateljev te ideje, ki so sklenili pričeti s pripravami. L'stanovi se v ta namen društvo s podpornimi iu ustanovili im* členi. Kafielništvo »e (»overi izvrstnemu ka-pelniku v gledišču, g. Beniškii. Tudi se po nekaterih uradih nastavi nekaj mož, ki bodo zmožni raznih glasbil. * Štrajk v Vevčah — je slednjič končan, tako, da so delavci vendar nekaj dosegli. Kakor (Mfsnemamo iz »Slov. Naroda«, se je za stvar gorko zavzela socijalna demokracija ter je v petek pravni zastopnik socijalnih demokratov vložil prošnjo, naj delavca Brieelja izpuste iz preiskovalnega zapora, kar ie neprestano zahtevalo stavkujoče delavstvo. Minolo nedeljo dopoltidne je l>il Brioelj že srohodeo. Socija 1 nevkam-.IosefsthaU v Gradcu ter je i to privolilo delavcem sledeče : Splošno zvišanje mezde za 20 stot. pri moških in za 10 st-»t. pri ženskah : delavci se smejo organizirati in voliti si svoje zaupne može, s katerimi 1*> tovornisko vo«istvo razpravljalo v vseh slučajih: odslej se bo izplačeval zaslužek vsako sol h »to ob ."». uri popoludne; vsa-cih deset ur dela, kar se ga stori čez navadni delavski čas, bodo šteli za polno »šihto* : po}M>ludne ima delavstvo odmor od 1 1 do 4 in je tako faktični delavski čas skrčen na 10 ur: končno bo tovarna dajala delavcem premoga |>o lastni ceni, kolikor ga za—e rabijo. Zahtevo delavcev, da se morata odpustiti uradnika Pollak in Maver, ter zahtevo. da se mora Brirelj brezpogojno zopet vzeti v služi>o, in še nekaj družili zahtev, je vodstvo inlbiio. Vsekako pa smejo hici delavci z doseženimi vspebi v sedanjih razmerah zadovoljni. Ti vspehi so gotovo velikega j»omena za delavstvo v Vevčah, ker se je bilo l»ati, da se mu ImkLo stavili neprimertejši |h»-goji za zoj»eten nastop dela. omembno. Glasom »Slovenca« je k vspehu mnog<» pripomogla tudi interpelacija poslanca Venca j za in interveniranje ljubljanskega kne-zoškofa, ki je pred nada v no prijazno sprejel deputacijo delavcev. Vesti iz Štajerske. — S 1 a v n o s t Sokolove deset-letnice v Celju nela občinskemu svetu celjskemu strašno preglavico in skrbi. Najbolj nemški i!) apostelj svete vsenemške ideje v Celju — dr. Jabornegg, je stavil nujni predlog, da se pozove vlado, d i naj za božjo voljo ne dovoli take slavnosti, na katero bi prišli Sokoli iz Slovenske, Hrvatske, (1eške in Poljske ter «zasmehovali nemško narodnost Celjanov!* Veliki naslednik še večjih Tevtonov (?) je britko tožil, da takih oj»ominov vlada do sedaj ni vpostevala, da pa mora l»iti v bodoče drugače. Ubogi — slovenski dr. Zavorni k ! v svoji zaslepljenosti je izgubil pamet iu sedaj revež menda res misli, da je .Ialn>rnegg in ne — Javornik. — Kdo g o s p o d a r i v G r a d c u ? Pod tem zaglavjem piše »Slovenec«, da je izvedel iz gotovega vira, da so burši zahtevali od c. kr. profesorja Kichterja, rektorja ces. kralj, vseučilišča, naj stori na pristojnih oblastih vse jKttrebne korake, da vojaška godba ne bo več javno nastopala ne v Gradcu, ne v okolici. In rektor c. kr. vse-učlišča je točno slušul ukaz svojih dijakov oblezel policijo in namestništvo, zahtevaje v imenu dijaštva, 5 4-2 li iiTiišI kron.. 270634-72 meseca 13358*4(5 «>27 — rt n n tekom _ izplačanih ,, Svota vplačenih deležev 1. junija, kron 283301118 Svota podpisanih deležev po 300 K. dne 1. junija. .. U2r.20Q-- 4. Predujmov je hilo izplačanih l. maja. Priraslo tekom meseca 6G24«0-73 36071-44 -16789 32 Brzojavna poročila. Volitve na Italijanskem. RIM 11. (K. B.) Sedaj so znani vsi izidi ožjih volitev: izvoljenih je 30 konstitucijelnih, med njimi 9 opozicijonaleev in 9 pristašev skrajne levice. Iz nemškega parlamenta. BEROLIN 11. (K. B.) Zbornica poslancev je sprejela v tretjem čitanju načrt zakona o naredbah proti povodnjim na Sleskem. Šef francoskega glavnega štaba. PARIZ 11. (K. B.) »Agence Havas* poroča, da je general Delanne nedavno izrazil željo, da se ga nadomesti v službi, a da njegove ostavke niso sprejeli: on ostane torej nadalje načelnik glavnega štaba. Položaj na Kitajskem. BEROLIN 11. (K. B.) «Wolff» javlja včeraj iz Pekinga: Izgredi proti tujcem niso prenehali. Kitajski vojaki so danes na cesti napadli tajnika belgijskega poslanstva ter ga pretepli. Poletni tlom mednarodnega kluba pred mestnimi vrati so upepelili. Po železnici dohajajo pomožne čete. Nemci so pomnožili svojo stražo s 30 pomorščaki z »Irene» in s 25 možmi pomorskega bataljona. Več stotin nemških pomorščakov je na potu iz Tientsina. Istim sledi 1450 vojakov ostalih narodov. BEROLIN 11. (K. B.) «Wolff» javlja: Križarica «Hertha» s poveljnikom ladijevja, podadmiralom Bendemannom na krovu in križarica «Hansa» sta dne S. t. m. prispeli v Tonghu. LONDON U. (K. B.) Večerni listi javljajo z Tientsina, da je cesarica-udova zbežala v rusko poslanstvo v Pekingu. LONDON 11. (K. B.) »Reuter* javlja iz Pekinga: O požigu misijona v Tungšov-u dne 9. t. m. so bokserji umorili 40 kristija-nov-kitajcev. TIENTSIN 11. (K. B.) S prvim vlakom v Peking so odposlali tJ50 angležkih, 100 amerikanskih, 40 italijanskih in 25 avstro-ogerskih v (»j a ko v, en top sestava Hodkings ter več drugih toj»o\. Z drugim vlakom so odpravili 600 mož raznih narodnosti. LONDON 11. (K. B.) «Reuter> javlja včeraj iz Petrograda : Vsled sporazumljenja med rusko vlado in ostalimi velevlastmi so dobili v Port Artburu ukaz, naj imajo pripravljenih 6000 mož tamošnje garnizije, ki pojdejo v Tientsin, kedar 1h> to zahteval ruski poslanik v Pekingu, ali bodo zahtevale razmere. Londonski listi javljajo iz Tientsina, da se tam govori, da se je pri Peel Paichocu izkrcalo 4000 Rusov, ki korakajo v Peking. LONDON 11. (K. B.) «Reuter« javlja iz Pekinga dne 9. t. m.: Število in drznost l>okserjev ra^te neprestano. Na ulicah, kjer so poslanstva, je vedno vse polno najnevarnejših oseb. Misijona protestantov in meto-distov imata v svoje varstvo majhni inozemski straži. V ol»Če mislijo, da se l»odo katoliki zamogli vspešno braniti v slučaju napada. LONDON 11. (K. B.) «Daily Expiw» javlja včeraj iz Shanghaia: Oddelki tujih čet iz Pekinga, da je v kitajski vladi nastala spre- ! Odplačalo se je memba v sestavi, in sicer v smislu prijaznem Stanje predujmov dne 1. junija, kron 681742-85 bokserjern. ^ 5 Dopolnilni zaklad znašal je 1. maja LONDON 12. (K. B.) »Dailv Express« Tekom meseca doplačalo se je javlja, da je bivši vzgojevatelj zaprtega ce- i ytanje dopolnilnega zaklada dne sarja naznanil dopisniku imenovanega lista 1. junija. kron tii">2r>:i 4S želje cesarjeve, da ga velevlasti osvobode, da 6- Do konca meseca Prsilo je 1622 proglasijo cesarico-udovo in sedanje ministre P"sitelJev za Predu->me v zuesku . Dovolilo se je vznesku usurpatorji ter prevzamejo zaščito (protekto- ^pi^alo rat), pod katero bode cesar vladal. 7 Hranilne vloge znašale so 1. maja. žolta mrzlica T Takail-U. Vložilo seje tekom meseca ST. LOUIS (SENEGAL) 11. (K. B.)j Izplačalo „ V Takau-u je zopet nastala žolta mrzlica. Stanie hranilnih vlog dne 1. junija, kron 2172Sl-'.'i I Včeraj sta umrla dva evropejea za to bo- j v — knjižicah povprek po — kron leznijo. Včeraj so vzpostavili karartenske na- ! ~~ vm* 61474-SS 377S-6') 12So62rv32 97911: » lt 913900 09 252476 74 11342 — 1653682 redbe proti Takau-u. Vojna v južni Afriki. Angleški bataljon ujet. LONDON 11. (K. B.) Uradno poročilo * 9 javlja: Dne 7. t. m. je bila bitka pri Roode-vaalu. Padlo je 17 mož 4. bataljona derbv-shirskega polka, med njimi 2 častnika, 76 mož; 5 častnikov je ranjenih, ostale so Bo- j erci ujeli. 8 Gotovine v blagajnici 1. maja. kron Svota prejemkov tekom meseca Svota izdatkov tekoin meseca 5306-95 S8310 49 90703-14 kron 2916-So kron 179013-63 General Methueu je imel z jedrom svoje! Razmerje 28: 24: Saldo v blagajnici dne 1. junija. Denarnega prometa blagajnice v mesecu maju. Rezervni zaklad — kron — vin. je založen Hranilne vloge se obrestujejo po 41 .."„ Lastna glavnica v vplačanih deležih K. 2-3366'ls Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K. 247281 92 divizije dne S. t. m. zjutraj bitko* 10 milj od Heilbronna proti jugu. Bitka ob reki Klipp. LONDON 11. (K. B.) Brzojavka generala Bullerja iz glavnega tabora v Natalu z današnjega dne pravi: Angležke čete so se združile prošlo noč ob Klipp-Riverju, kjer se j steka z reko Gausolli. Ob tamošnji soteski Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši časna menjico se obrestujejo po dogovoru ___^———■— Prodaje kolonialnega blaga. (Brez carine). Za 107-4 v javnih skladiščih 25. Maja Kava............I3*?™ 1 Poper..... Škorjice (cimet) smo prehiteli kakih 3000 mož sovražnika, ki Piment .... so menda hoteli sotesko zasesti, a so se umak-nili, ko smo začeli streljati iz naših težkih Vino (italijansko) topov. South Afričan Light Horse in 2. bri- ~~ gada konjenikov sta imeli hudo bitko, ko sta 191 >0. metr. stoto v 1392 1031 „ 1272 -7995 „ 36954 -21635 „ Trgovinske vesti. ...... , , Budimpešta 12. Pšenica za juni K. varovali nase levo krilo. Angleži so izgubili - .,5 <1., 7-30 Pšenica za oktober K. 7.85 do kakih 6 mrtvecev in 7 ranjenih. Rž za maj K. —'— do —•— Rž za Kriza t kapskem minlsterstvu. oktober K. 15-91 do6-92 Koruza za maj 11)01 KAPSTADT 11. (K. B.) Članovi par- K- ^ <»<> za .'llb UK,U ' 5.64 do 5.66 Oves za maj lamenta. ki pripadajo zvezi Afrikanderjev, so odtegnili prvemu ministru Sehreinerju svojo pomoč, vsled česar je nastala kriza v mini-! sterstvu. Schreiner in dva druga ministra podajo bržkone <1 sta v k o. Izpred Kiunasija. LONDON 12. (K. B.) Oddelek čete, ki je namenjena, da osvobodi Kumasi, je naletel na polovici poti na odločen odpor ter je sicer odbil Boerce, a se je moral vsled velikih zgub umakniti v K\viso. Trgovina in promet Uvoz iz Avstro-Ogerske na Kitajsko. Da-si imamo na Kitajskem nastanjenih le malo domačih trgovcev, vendar raste naš izvoz tudi v to deželo. Kakor poroča c. in kr. konzulat v Honkongu, se je leta 1899 uvozilo v to najvažnejše pristanišče in trgovinsko središče na Kitajskem jugu iz Trsta 5514 tonelat blaga (proti 4835 7» ton. leta 1898) in sicer zlasti: papir za cigarete, pa pir v obče, kovinski predmeti, žeblji, železna žica, jeklo, emailirana posoda, živo srebro, ] steklenine, stekleni biserji, predmeti iz gumija, ure, stoli, preti meti iz . bisernice, leo-ninsko blago, kvarte, milo, užigalice, lameta, svinčniki, p:vo, vino in sladkor. Blago so i prevažali Llovdovi parniki. — Z Reke se je v isti dobi uvozilo 154 t. sladkorja in moke, j — Navedena količina pa ne pomenja še vsega izvoza na Kitajsko. Večina avstrijskih izdelkov se uvaža v Hongkong preko nemških luk, Hamburg itd., z nemškimi parniki. Glede tega blaga pa nimamo nobenih statističnih podatkov na razpolago. Znižanje obrestne mere v Švici. Odbor švicarskih emisijskih bank je dne 9. t. m. znižal diskont od 5°/0 na 4V»°/o- K. —-— do — Oves za oktober K. 511 513. Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje slabo, mirno. Prodaja 10*000 mst. ncspremc-ieno. Vreme: lepo, vročina. Hamburg: 12. Trg za kavo. Santosgoo-I average za maj 38.75, za september 3^ ol) za december 40 - za marc 40 75 Denar. Havre 12. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 46.25, za september 50 k. frankov 47.25. Proti kašlju, irlololD. hripavosti, ugađanju glasu, kataru iti zjilitevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Tnmi in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. OBUVALA! PEPI K3AŠEVEC pri cerlcvi sv. Petra (Piazza Kosario pod lindsKo šolo) priporoča svojo bogato zalojo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštue naročbe se izvrše v tistem dnevu. OdpoSiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo nataujčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster Pozor na ta užig na zamašku T T T ZAHVALA. Podpisana, globoko ganjena na tolikih dokazili sočutja povodom lienadomestne zgube jim smrti gospe MARIJE vdove COVACICH roj. NEUMOLLER se vsem onim zahvaljuje onim. ki so počastile nje cenjenim osebam, ki so se spominjale pokojnice že v času bolezni in spomin, bodisi, da so položile vence na krsto, bodisi, da so pokojnico spremile k zadnjemu počitku. < >b jednem naznanja podpisana vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da bo V sredo dne 13. t. m. ob 10. uri zjutraj sv. maša zadušnica v župni ctrkvi v Barkovljah. V Barkovljah, dne 11. junija 1900. Družina Rebek. Razpis učiteljske službe Št. Na štirarazredni deški ljudski šoli s pravieo javnosti v Trstu se izpisuje služba učitelja voditelja s 1600 K letne plače, 200. K funeijske doklade in z ~fs doneskom k pokojn-nskemu zavarovanju do 30. junija t I. Postavno opremljene prošnje naj se do pošljejo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 1. junija 1900. F I L I J A L K A c. kr. uri?, avstr. M\\m zavoda za trsov i n o in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21 4°0 30- _ 33 " V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°ju"n 3-mesečni » -ll4"l* 1- „ - 2'/,",. X HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DSUŠT70 ZA APNENI OGLJIK I« ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest 1899 » » » 99 » » Schiedam Haag • » Vrati slava » > » Monakovo » Izvršenih 2(I(NI napeljav za zasebnike v vseh delili sveta. Centralne napeljave v delovanja s približno 15000 plamenov. Čistilni in <>ti^iini /.istem irlasoni privilesija nemškem cesarstva št. in 10S.244, ki zail*M'i< najstrožjim zahtevam. se je dejanski uporabil z uajodličuejsinii uspehi. Apneni oeIlk aa^rve vrste, Ki dala največ plina, se prodaja po ugodnih cenah. Glavni zastopnik v;.\ l>tr<». r dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča! toplo priporočata z odličnim spotovanjem Sauni g & Dekle va. Fran Ivan Emrizda, c. kr. avstr. ogerski. kralj, romunski in knežje bolgarski dvorni zalaguielj. Okrožno lekarnar, Komeuburr pri Dunaju. Domača obrt! Velika zaloga hi.Štva, zalagatelja iz Solkana raz n o vrstnega po-tr/aškili prekupcev Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. 3. I. nacist. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83/, zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—;"> popoludne. Antona Černigoj se nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim! 100 do 300 goldinarjev /.amorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Ponudbe pod naslovom Ludvvig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8 Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjeni ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko preb&vljenje ali zasliženje priftomra -e dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskušeno. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert TJllrich-ovo zeliščno vino. A To zeliščno vino je sestavljeno od lxvrstnik, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, A Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-a stranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provsro- V Q čaj o bolezni in deluje vspeino novo napravo zdrave krvi. Q > pravočasno pnralK) zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, 'Ih!i prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7oniranio rlnuočlro nntroho in DJe neprijetne posledice kakor: stiskanje, Ščipanje, Ld|ill dllJC UIUVC3RC pUU ClIC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vranici in > »lemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljn k Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev 7. lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice «lal>e prebave, pomanklj i vega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. I'i i t opoluem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otošnosljo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. JGT~ Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. gJ^F" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jctii, pospešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo Šivljenje. To kazujt>jo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstu, Sežani. Miljah, Kopru. Izoli. Piranu, Tržiču, Ogleju, Oervinjanu. Konkah, Vipavi, Ajdovščini, Postojni. Gradišči, Krniiiiu. (Jo rici. I'magu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Rcki. Krku, Cresu. Malem Lošinju. J^abinju. Pa ziuu. Motovunu. Vižinadi. Staremgradu. Poreču. Rovinju. Vodnjanu, Pulju, Portogruaro, Trevižu, Vidmu, iVnetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tu«li razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Vi* Hnova št. 27 in Via del Pesoe ll<' «li več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. IF Svari se pred ponarejanjem! '^N __Zahteva naj se izrečn _y Hubert UUrich-ovo *M Zeliščno vino. Moje zeliščno glicerina ruden neža, omanovih korei se pomešajo. Prva tržaška tovarna aparatov za uspravljanje plina acetilena premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899. tvrdite ROCCO & C. v ulici Sanita št. 9. — . Aut orizo vani instala ______terj i plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilne od .losipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev V sprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji bC E. S o (5 s > >t — M j. - JA ^ - = 'M -r 3 S--- •— — /. -M w >-r. »v: Velika zalosra uajlioijt-ga apnenega kisleca, katerega kilogram daje 3« n> litr. plina. Velik izbor sv e t i1n i c iu i>ripa>lk<>v za razsvetljavo. SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE „ACETILEN" na 1 ali '2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile], kijoske in mala mesta). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje vodovodov. Pisarna in saloga Delavnice uliei Sanita št v. 11. * v ulici S. Giorgio lUhod Via Porporella) H^T" Ceniki in prospekli brezplačno in franko.