An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and prin- ciples to liberty loving Windish race Published every Friday Nájvékse i nájbole raz- sürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ame- riki zsivoucsi vendov szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek AMERICAN WINDISH VOICE ‘‘ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879.” VOL. IV. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. AUGUSZTUS 15, 1924. No. 33. BETHLEHEMSZKI GLÁSZI Dr. Estes bi szkoron neszrecsno obhodo. V-Pondelek gojdno okouli devéte vöre sze je Dr. W. L. Estes, St. Lukes spitálszki dok- tor pelo z-szvojim masínom prejk po New Street zseleznoj- pouti, rávno te gda je z-Phila- delphije priso z-velkov szílov eden train. Telko je meo szre- cse, ka je zátó prejk priso, kak je train tüdi tá prileto, Lajnszko leto szmo sze szpo- mínali, gda je Dr. Catrall ráv- no na tom meszti tüdi tak ne- szrecsno obhodo, ka je nyemi train masin vküper szpotro. Szlejdnyi Fárni Piknik Szlovenszka K. Kath. Cér- kev Szv. Józsefa zdaj v-nede- lo, augusztusa 17-ga popol- dnévi prirédi letosz szlejd- nyi i nájvéksi Piknik vu Szv. Józsefa Fárnom Parki. Oni, kí szo zse tao vzéli na tej fárni piknikaj, znájo kak je lüsna veszélnica ino tiszti gvüsno vszi tam bodejo zdaj tüdi, steri szo pa escse mo- goucse nej bilí, zdaj naj vö- vzemejo szvoj tao tüdi. Bo- de fájna zsmajna jejsztvina, kaksa je escse nej bíla niti na ednom pikniki, pítvina je pa na fárnom pikniki vszig- dár nájbougsa bíla, ali zdaj de pa nájmre zvönréda do- bra, za stero szo sze szamí g. Father Veren poszkrbeli, stero sze poszvedocsi, gda do gouszti vzsívali. Náj- bougsi bethlehemszki gosz- larje do igrali od lepsi lepse noute za plesz ino na razve- szeljávanye. Vszi szlovenci i prijátelje sze pozovéjo na té szlejdnyi nájveszelejsi piknik. Mrtelnoszt Velka zsaloszt je doszégno- la Gombocz Sándora i zseno Gumilár Fáno, 536 Atlantic St. nyigovo lübléno dejte, 8 mesze- cov sztaroszti máli szin Sándor, je po pár kédnov teskom beté- gi augusztusa 8-ga nazáj dao szvojo neduzsno düso szvojemi Sztvoriteli, Pokopáliscse je zdaj v-pondelek bilou z-szlo- venszke evang. cérkvi, pri ste- roj príliki szo Dr. Stiegler S. Ernő farar trno lejpi szloboud vzéli vu meni tuzsni sztarisov ino tak rávno od pokojnoga deteta krsztni sztarisov Szvé- tecz Kálmána i zsené Terézie; nadale od vsze rodbine, kakti Gombocz Ferenc zsenouv i z- decouv Lajos pa Ferenc, John Czug zsenouv i zdecouv, Bakán József zsenouv, Császár Ferenc zsenouv i z-decouv, Grábár Kálmán zsenouv i z-decouv, Bagár János zsenouv i z-de- couv; nadale z-New Bruns- wicka Bohár István zsenouv i z-decouv ino Bohár Ádám. Automobilzka neszrecsa Stiri lejta sztara Anna Ma- tus 11l9 strti Street, je pod- vozsena bíla od automobila, ste roga ravno George Hupsky. Deklícska je rávno prejk sla po streeti, gda je pod masín prisla. Hupsky je nyou vcsaszi gori vzéo na szvoj masin ino jo odpelo v-St. Lukas spitao, gde szo jo zvizitejrali, ali nikaj drügo szo nej mogli nájdti doktore kak szamo, ka je pos- krábana bíla z-lejvi kráj na glávi. Potisztom je dejte do- mou odpelo. Steel dobí nouve ordere, ali delo sze zmenkáva Eugene C. Grace, Bethlehem Steel Corporationa prezident je vöoznano, ka ocelne fabrike ednozadrügim dobíjo vecs prestilávanya zse ino tou je dobro znamejnye, ka de busi- ness dobro sou, ali dela pa itak nega i delavce dojdejvajo, kak je pa te tou. Grace je zdaj pri- so nazáj z-Europe. Deportejrali szo ednoga 22 lejt vu Ámeriki pre- bívajoucsega vougra Schwartz Ármina, kí je pred 22 lejti priso vu Ameriko z- Erdélya ino kí je vu New Yorki na Second Ave. pod 1568 numerov restaurant meo, szo preminoucsi keden na Colum- bus hajouvi deportejrali vu sztári kráj. Schwartz Ármin sze je pred dvej leti v-Akron, O odszelo ino nájzádnyics je za- volo prelomlenya Mann Act-a (z-ednov deklov ali zsenszkov vu drügoj drzséli nezá- konszko zsivlejnye) pred biro- víjo priso. Birouv ga je na deportejranye oszoudo, gda sze je vöpokázalo, ka je Schwartz nej pörgar ino zse 22 lejt pre- bíva vu Zdrüzseni Drzsélaj, kí vu New Yorki velko familijo má ino po szoudi szo ga rejszan deportejrali brezi vszáke ape- lácije. Szigurno deportejranye Na President Roosevelt ha- jouvi szo nájzádnyics 32 lüdi deportejrali z-New Yorka prou ti Bremeni. Od deportejransz- ki lüdi véksi tao je kastiganya pretrpécsi tühinszki pörgarov, stere szo po dojszpunyenoszti nyigove kastige oszoudili z- etoga országa deportejrati. Med nyimi szo deszét lüdi zvé- zane pelali na hajouvi. Szovjetskoga vojszkoga hajouva pozdrávlanye Nápoly, Italia, aug. 10. — Worowski iména ruszoszki vojszki hajouv, Csarnoga mour ja szovjetske hajouve vojszke eden sztrasen gőzös je vcseraj vu Nápoly vözvézao. Z-nápo- lyszkoga fesztunga szo eden- dvajszeti pozdrávni stükovsz- ki sztrelájov dáli doj. Vojszko- ga hajouva officére je Lobetti admirális i vnozsino talijanszki marinarszki officérov szpréja- jalo. Worowski, steri je prvi szovjetski vojszki hajouv, ste- ri je vu talianszki broud priso, pár dnévov vu Nápolyi osztáne. — Lekar dönok májo nikse prestímanye tej “hüdi” bolse- viki tüdi, pa nájmre od tali- janszki fascistov... Csarnoga Krisztusa molbo szili eden afrikanszki püspek Négerje zsezsgéjo bejloga Krisztusa i bejle Madonne vszáke kejpe ino do csarne meli Négerje szrvejta kongresszus drzsíjo vu New Yorki, pri ste- roj príliki pouleg verevadlü- ványa májo nájvékse razpráv- lanye. Preminoucsi keden eden dén je George Alexander McGuire afrikanszki püspek drzsao velki gouvor, vu sterom je znouva csarnoga Krisztusa i csarne Device Marije molbe potrejbcsino naglasüvao. Püspek poszvedocsi, ka je Krisztusa tejla fárba brnászta erdécsa bíla, szamo szo bejli fárbali na bejlo. Pravo je, ka csi bi dnesz isztinszki Krisztus vu New York priso, nej bi szmeo prebívati na Riverside Drive-i, ár tá nevzemejo notri, szamo bejloga csloveka ino bi prisziljeni bio vu Harlem idti. Na dugi je tolmacso püspek, ka je vrág bejli. Naprej je pri- neszo szenzácionszke bíne, ze- závao sze je na Leopolda i Loe- ba tüdi, steriva szta bejloga csloveka szinouvje i vragouvje. Püspek bejle hüdobnyáke za vragé imenüje ino z-tém scsé poszvedocsiti, ka je vrág bejli. Te csaren püspek je proszo kongresszus, ka naj oznamej- nijo vö eden dén, gda nasztá- vijo csarni szvoje vadlüványe ino té dén na vrsáj znoszijo vszáki táksi kejp, na sterom je Krisztus i Madonna bejla, ka je vuzsgéjo. Négerszki piktor- je naj zacsnejo delo ino naj fárbajo csarnoga Krisztusa i csarne Device Maríje kejpe, ka naj négerje zse ednouk vu lásztivnoj priszpodobnoszti molijo Bogá. Na gouvorníkovom poudi- umi je zse tam vu zláti rémaj csarnoga Krisztusa i csarne Madonne kejp. McGuire je naprejdao escse tou tüdi, ka je prvi cslovek csokoládno brnászti bio ino med bejlim i csamim cslove- kom je rázlocsek szamo telko, ka od dvá naturálniva csarni- va csloveka je eden prouti szevernomi kráji, drügi pa prouti juzsnomi kráji sou, ino tak je ednoga tejla fárba od szunca kmicsna grátala, drü- goga pa pod hladnov zrácsinov sze je z-bejlila. Püspek tou z- tém szvedocsi, ka csarne i bej- le krví premesávanya nászhaj je vszigdár csaren. Pravo je nadale escse, ka szo Mózes, Dávid i Salamon krao tüdi csarni bilí. Poszlüsávci szo z-velkim navdüsávanjom szvetíli gou- vorníka. 8,100 lüdi szo bujli auto- mobilje 1924 leta vu prvoj polovici Szigurne právde priprávlajo prouti náglovozcom National Automobile Cham- ber of Commerce offica je sta- tisztiko posztávila vküper, po steroj je vu Zdrüzseni Drzsélaj 1924-ga leta vu prvoj polovici 8,100 persoun mrlou od auto- mobilszke neszrecse. Tou sta- tisztiko szo za eden kampány posztavili vküper, stero prouti náglovozcom scséjo zacsnoti. Med statisztike vküpposztávle- nyom, za steri cil szo országa vszáke novine goriponücali, szo konstatejrali, ka vu zádnyi meszecaj sze je vu nisteri vá- rasaj ponízsao automobilszke neszrecse racsun, dokécs sze je vu drügi páli pozdigno. Neszrecse szo sze poménsa- le juliusa meszeca zoucsi prvej- si meszecov vu szledécsi vára- saj : Baltimore, Cleveland, De- troit, Los Angeles, New York i Philadelphia. Juniusa szo vszevküper 680 lüdi mrtelnoszt pozroküvali automiobilje. Vu Connecticut drzséli sze na szigurno právdo priprávlajo prouti náglovoz- com, steroga gláven punt je, ka náglovozcom brezi vszáke nadalne pogodbe vkraj vzeme- jo vozsnyé dovoljenye — na eden gvüsen cajt ino csi tou tüdi nede pomágalo, te ji na- vöke porobijo od vozsnyé do- volejnya. Statisztika tou tüdi konsta- tejra, ka na Zdrüzseni Drzsél presztori vszevküper szamo 25- táksi várasov jeszte, vu sterom sze je juniusa niti edne auto- mobilszke neszrecse nej zgou- dilo. Na vékse szo ménsi va- raske tej, gde je malo masínov, ali med tejmi várasi nájdemo Pasaic, N. J. i Albany, N. Y. várase tüdi. Vu Londoni szo podpí- szali englisko-ruszoszko pogodbo Zdaj sze je zgoudilo obprvim vu Angliji, ka je krao nej podpíszao eden engliski kon- traktus. — Opozicionszki stampi na britki písejo prouti MacDonaldi Na engliskoj-ruszoszkoj kon- ferenciji konceptejrani englis- ki-ruszoszki politicsen i trzst- veni kontraktus szo preminou- csi pétek vecsér prilozsniva dvá országa namesztnícke pod- píszali. Anglije vu cejloj zgodovini sze je zdaj pripetilo obprvim, ka je krao nej podpíszao edno angolszko pogodbo ino té do- gotek je na doszta ino osztro zamerkanye dao príliko. Vu nisteri krougaj szo tou naglasüvali, ka szo szovjetski goszpoudje nej nagibni podpí- szati eden táksi kontraktus, na sterom bi engliskoga kralá imé tüdi bilou podpíszano. Officiálno glaszilo zoucsi toga vöpovej, ka od ruszoszke sztrá- ni ravnajoucse oblászti niti ko- triga nepodpíse te dokument ino tak je kralá podpíszanye od englarov sztráni tüdi víses- nye grátalo. Vu pogodbi engliska vláda obecsa, ka povszojszili zagvü- sa za Ruszoszki ország, csi szovjet naprejpíszanye gor- dánye szpuni. Cejli dokument szo zvönréda szilno napravili, tak, ka edne londonszke novine za tákso pogodbo imenüjejo te kontraktus, vu sterom sze po- gájajoucse sztranke zglíjajo v-tom, ka do sze znali zglíjati. Opozicionszke novine osztro napádajo MacDonalda i Pon- sonby zvönejsnyega minisztera namesztníka ino tou potrdjáva- jo, ka Joffe, ruszoszki glávni zavüpník je bio tiszti, kí je vu Breszt-Litovszkí Ruszoszki or- szág vöobszlüzso némcom. La Follette osztro oszoudi Klane Progresszívov prezident-kandidát je vözglászo, ka je nyegovo troustanye tou, ka je Ku Klux Klanov organizácija nej zsítka szpodobna Ku Klux Klana problém sze je szploj notri prikapcso vu ná- rodno politiko. Na demokráts- koj konvenciji je zse bár tüdi velko stükanye bilou pouleg toga maszkejranoga társasága. Ali dönok je Robert La Follet- te szenátora, progreszívov pre- zident-kandidáta prestímanye tou, ka amerikanszkomi lüdszt- vi príliko dá toga pítanya na právo szoudjenye. Seripps novin glávnik píszmo poszlo k-La Follette-i ino je nyemi tou pítanye dao gori, ka kakse je nyegovo pre- videjnye na Ku Klux Klan pí- tanye gledoucs. La Follette, kí je vu szvojem zsítki vszigdár ednáki cslovek bio — tou escse nyegovi pro- tivnicke pripoznajo i právijo pa písejo — je sztálen i ednáki odgovor dao na tou pítanye, steroga bívatek je tou, ka od szvoje sztráni Ku Klux Klana delavnoszt nájsztálnejse oszou- di ino za neszrécsno drzsí. La Follette je píszmo poszlo k-zvedávajoucsemi rediteli, vu sterom med vecsim szledécse píse : “Trno postüvani goszpoud ! Ví szte tou pítanye poszlali k- meni, ka kakse je moje previ- dejnye prouti Ku Klux Klani. Priszpodobnoga zvedávanya píszma na cejle küpe dobim zádnyi cajt. Dopüsztemi, ka naj vu prvom rédi tou naglasüjem, stero za vezdásnyi problémov nájznamenitejse drasim. Nam trbej znicsiti tiszti szisztem, steri málicsine prilozsnoszt szlüzsi lüdsztvi na kvár. Té pri- lozsnoszti pa vu szvoji rokáj drzsíjo amerikanszki indusz- tríszki i trzstveni zsítek ino amerikanszko lüdsztvo je szploj vöobszlüzseno nyim. Na Ku Klux Klana gledoucs mi pa dopüsztite, ka naj vam szledéese naznanim : Kí moj politicsen rekord pozna, tiszti zná, ka szarn vszigdár prouti bio vszáke fajte vadlüvánszkoj ali plodnoj razlocsnoszti. Po mojem ogvüsanyi vszáki pör- gar jus má vsze tiszto dopri- neszti, na stero ga právde nász- tava zavüpa. Nájsztálnejse szam prouti Ku Klux Klani, steri kmicsne cíle szlüzsi. Ta organizácija nemre bidti zsítka szpodobna. Vüpam sze amerikanszkoga lüdsztva vu trejznom mislej- nyi, stero té organizácije dela- vnoszt prvle ali szledi na ne- mogocsno dene.” Píszma vu nadalnom táli sze La Follette zezáva na Lincol- na, kí je tüdi sztanovitno i od- krito nücao tiszte amerikansz- ke demokraticsne násztaje, ste- ri nepoznajo ploden i vadlü- vánszki rázlocsek. Potem sze szpomené na Tho- mas Jeffersona edno píszmo, vu sterom te odlocseni amerikan- szki politikus tou pravi, ka bi nigdar nej dopüszto vadlüván- szko i plodno netrplívoszt vu szvojoj kroglíni. Píszmo La Follette etak szkoncsa : “Jeffersona i Lincolna vid- me vadlüjem jasz tüdi moje ogvüsanye je tou, ka té vidme vadlüje amerikanszkoga lüd- sztva velka vecsina ino po tej vidmaj vüpam pred amerikan- szko lüdsztvo idti.” La Follette szenátora tou sztálno i posteno vözglásenye je po cejlom országi ne velko zadovolnoszt najslo ino z-tém tüdi szi je doszta vörnikov szpravo za odebéranye. Táksi politikus je vrejden na podpé- ranye, táksega csloveka bi tr- belo odebrati za prezidenta Zdrüzsenim Drzsélam, nej pa tákse kapitaliske, bankárszke szlüzsbeníke, steri szo zse dávno doli sztoupili z-one prá- ve, pravicsne pouti, stero szo Washington, Lincoln, Jeffer- son i drügi prezidentje vöozna- mejnili. Henry Ford de aeroplá- ne rédo Za pét lejt tákso vnozsino letécsi masínov scsé na plac prineszti, kak dnesz Fordo- ve “Lizike” Z-Detroita prisévsi glászi nazvesztsávajo, ka de Henry Ford letécse masíne rédo, pa nájmre vu tak velkoj vnozsini, kak dnesz mále automobile rédi ino za pét lejt telko For- dovi aeroplánov bode, kak zdaj “Lizike”. Aeroplánov rédje- nye na trzstvenom presztori tüdi velki haszek pomejni ino Fordova idea je tou, ka bi szrejdnye Amerike szádü vozs- nyou po letécsi masínaj prevá- zsali. Tou nepomejni szamo tou, ka do vozsnye sztroski doszta ménsi, nego letécsi masinje leh- ko visziko na mrzlom lüfti vo- zijo kracsise vrejmen, za stero- ga volo de léd vísesnyi. Forda interezejranye kre aviatike sze escse 1920-ga leta- detejra, gde je Henry Ford szkoron kontraktus doubo na Zeppelínov rédjenye. Ford Company-o szo rávno te reor- ganizejrali, fundácionszki ka- pitális szo na 100,000,000 dollá- rov pozdignoli ino vu regule szo notri vzéli letécsi masínov rédjenye tüdi. Ali do eti mao je nej priso réd na tou, ár je na Zeppelínov rédjenye za toga zroka volo nej doubo kontrak- tusa Ford, ka nyegova fabrika prevecs odznoutra lezsí v-or- szági ino lezsánya meszto je na stratégicsno gledoucs nej prí- pravno. Train je eden hram notri vu voudo szüno Dvá csloveka szta v-hrámi sze- dela, gda sze je neszrecsa zgodíla Lancaster, Pa. — Eden vo- gelje pelajoucsi train sze je prevrgao i eden letosnyi hram v-sterom szta dvá csloveka sze- dela je vu Susquehanna vodou szüno„ pa eden autom- bil, steri je tejva csloveka bio, je tüdi vu vodej meszto najsao. Tejva csloveka N. F. Becker i L. R. Rabou szta rávno kcoj széla naj zájtrik máta, ali nancs szta nej zacsnola jeszti, te szta zse vu voudi bilá z-hra- mom vrét i mocsno oranyeniva. Szrecsa ja szamo tou bíla, ka je voda tam trno plítva i tak szta záto szamá vő prisla z-vo- dé. Té hram je 25 fuszov vkraj od zseleznepouti, leszeni hram i kak szo sze waggoni do nyega, teknoli, te je zse vu voudi bio. 3. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE Bell Telephone 2840 Száko piszmo poslite 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. NAPREJPLÁCSATI CEJNA: Na edno leto . . . . . . . . . $2.00 Vogrszko domovino . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . $2.00 For Hungary . . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.’’ Krádnenye je grdo delo i hüdo csinejnye, stero sze nájmre vu Ameriki szigurno kas- tiga. I tou je prav, tak rávno more bidti, ka naj sze touvaj pokastiga po vrejdnoszti, gda ga zahodijo na touvajsztvi. Poznamo dvoje touvaje, ti edni szo tiszti, steri szo táksi sziromácke, ka sze nemrejo hrá- niti, ár za kákse falinge volo nemrejo delati ali pa nedobí- jo dela ino vu velkom sztrádanyi szo nágibni na tákse hüdodelsztvo, za stero szo nej szamo oni krivi direktno, ka szo sze na hüdo pout vrnoli, nego indirektno je krív ország tüdi i cejli kapitáliski szisztem, steri pouleg szvo- jega neszmernoga bogásztva nedá prílike zsiveti nisternim neszrécsnim persounam ino tej szi tak scséjo pomágati na szvojem britkom sorsi, ka vzemejo tam, gde doszta jeszte, z-recsjouv krádnejo, touvajje grátajo. Tákse lüdí pa szigurno kastigajo v-Ameriki, steri z-právdov scséjo vözospilati, ár tü nega pítanya i vözgucsávanya, ka je prisziljeni bio na tákse hüdo csinejnye, ka je sou krádnot. Ali jesztejo edni drügi touvajje tüdi, steri ne krádnejo záto, ka bi nej meli jeszti i gvanta, nego záto krádnejo, ka naj bi szi zagvüsali brezi dela bodoucsi zsítek, naj bi nyim nej trbelo nikseféle szlüzsbo szpunyávati ino bi szi cejli zsítek zagvüsali z-brezi szkrbnim zsivlejnyom. Ták- si touvajje szo nigdár nej sziromácke, nego bogátci, pa csi je zse rávno nej millionár, ali z-véksega tála lejpoga dohotka szlüzsbo gvüsno májo. Nasi cstejoucsi dobro znájo, kak szo norili, kradnoli velki bogátci, politikuske i escse miniszterje, sterim sze je pa dönok nej trbelo bo- jati, ka bi nej meli zadoszta krüha, ali dönok szo norili, norili szo ország, norili szo porcijo placsüvajoucse pörga- re, amerikanszko lüdsztvo. Ali tej velki glavácske záto neprídejo vu temlico zavolo touvajíje, tém vise escse bi itak vu szvojoj viszikoj csészti bilí, csi bi postenejsi poli- tikuske tou ruzsno delo nej prineszli na szvekloucso, ali ár szo oni velki bogátci i velki goszpoudje, nyegova krivi- ca sze lepou tápogládi brezi toga, ka bi sze kaj neprijét- noga godílo zsnyimi. Tákse pripetjé sze je vu zádnyi kédnaj tüdi zgoudilo vu Bethlehemi. No csi bár je tiszti bethlehemszki “gosz- poud” nej politikus ali velki bogátec, nego szamo edne fabrike manager, ali tá szlüzsba je zse zadoszta na tou, ka prisztojne oblászti doszta tázaglédajo ino neobravná- vajo zsnyim tak, kak bi sze dosztájalo. Nazlük szo ga na eden dén záprli, potem je páli na szloboscsini, csi bár sze je ocsividno vöpokázalo, ka zdaj zse vszáki lehko zná, gde szo tiszti penezje — 17,000 dollárov, — stere szo po táksoj “küsnoj pouti” poraubali...... Dotícsni goszpon ma- nager je cejlo rouparszko historijo zbrodo vö, stero sze je zse vu zacsétki za neverjétno vidlo vszákomi csloveki, steri szi zná kolicskáj premislávati, ka bi vu Bethlehemi vu tákso formo, pa na táksem meszti, kak je tou bilou, rouparje gorisztavili eden automobil i od vu nyem szedé- csega vkraj vzéli peneze, stero nemogocsnoszt je vcsaszi poszvedocsilo nyegovo vkrízs gucsanye na policájsztvi. Ali bougsega szvedousztva pa rejszan nej trbej, kak je tiszto, stero szo detektívje preminoucsi keden vönajsli. General Cigar Co.-je delavci, kak bívsi strájkarje szi zdaj lehko míszlijo, ka kaksi cslovek je nyigov prvejsi po- gancsár, obilno plácsani manager, kí je 1000 dollárov plá- cse meo na eden meszec ino zdaj sze je na tákse csinejnye püszto. Lehko szi vszáki szlovenec premiszli, ka nej je bilou prvo tou csinejnye goszpon managera, “Rédo” szi je on peneze po táksoj pouti prvle tüdi, szamo ka nej tak na velki, szégno je on zse gvüsno dosztakrát k-táksim pe- nezam, steri szo nej nyega dosztájali, “szpravo” szi je on peneze po nácsisoj pouti tüdi, stere je delavcov od teskoga zaszlüzska potégno vkraj, ednouk malo, drügoucs vecs i tak nadale. Ka sze je goszpon manager na tákse csinejnye pou- dao, tou poszvedocsi, ka je on tüdi nej z-prisziljenoszti bio pritísznyeni na tákse obhodejnye, ár je meo zagvüsa- no i lejpo dobro plácsano szlüzsbo, nego on tüdi szlísi med tiszte, steri ne lübijo dela, ka naj naednouk, po káksojkoli ruzsnoj pouti, szamo bogáti gráta. Vídite delavci, táksi goszpoudje, táksi managerje, táksi pogancsárje szedíjo delavcom na sinyeki, steri ji pregányajo, dojglédajo, csi za szvoje trüdavno, nezdravo delo po postenoj pouti malo bougso plácso proszijo te, gda nyim jo dojvrejzsejo, csi rávno je zsivlejnye i vszáka potreboucsa dén za dnévom dragsa; grbionszki szo na delavce, protíjo sze nyim, csi sze vüpajo organizejrati. Ino tou szo zdaj fabrikantov “zavüpni lüdjé”, stere büjajoucsim delavcom na sinyek poszadíjo ino steri szo popolne zmozsnoszti basáske vu fabrikaj. Té dogotek naj delavcom odpné ocsí, ka do sze z-vék- sov volouv organizejrali, ár je zse rejszan tü tiszto vrej- men, naj delavsztvo csíszto vídi szvojo sztávo ino naj or- ganizejrani sztoupijo zoucsi vszáki híp z-táksimi pogan- csárami, ár nigdár je nej znati, káksa hüda natura i ná- gibnoszt prebíva vu sterom. Z-nepozábnim szpoumenkom je priso nazáj z-Europe Charlie Bartosi sze je trno povídla sztára krajína (Na prosnyou szmo szprejéli szledécsi poutni szpísz.) Charlie Bartos, med szlovencami dobro poz- nani hotelos, je escse vu mládi lejtaj priso zSá- rosmegyővszkoga Siro- ka vészi vu Zdrüzsene Drzséle. Od prihoda mao je vszigdár delo, trüdo sze je ino tou je bilou nyegovo zselejnye, ka bi escse ednouk rad vido szvojo rojsztno do- movino. Te cil je má- jusa doszégno ino je z- vecsimi poznáncami odíso vu sztári kráj. Vu Hamburgi je vözvézao, gde je trí dní bio, potem je sou vu Berlin, tam je páli 10 dní szpuno, med sterim cajtom je szpo- gledno várasa znameni- toszti, kakti caszarszko palacso, parlament i vecs drü- gi zidin. Z-Berlina je v-prágo priso, gde je tüdi deszét dní bio. Právi, ka je Prága vu Europi trno premenbni vá- ras, gde vu vszákoj fabriki i trzstvi zvéksega tála ameri- kanszki szisztem májo notri- vpelani. Naszledüvajoucsa pout ga je vu Karlsbad pelala, gde je szvejta nájbole héresno kou- palisko meszto. Karlsbad je na lezsánye i lepoto gledoucs sztrasno lejpo meszto. Szvejta od vszej krá- jov prídejo tá lüdjé na vrácse- nye. Tü je Bartos 21 dní szpu- nyávao ino vu tom vrejmeni je pogledno vu blízsni lezsécsa héresna koupaliska mejszta, Marienbad i Francisbad tüdi. Potem je priso na Tátrafüred, gde je 4 dní bio, Tátre krajína sze nyemi trno povídla. Vu Eperjes prisévsi ga je zse szrd- cé vleklo vu szvoje rojsztno meszto i odtéc je sou vu Sirok, gde nyegova szesztra prebíva. Szesztro je vu dobrom sztáni najso, nyéni mouzs má edno trno lejpo i velko cipelno bao- to. Vu tom vrejmeni, dokécs je tü bio, je pogledno sztarisov grobe tüdi, sterim je Boug nej dopüszto, ka bi szvojega szinü páli vidli. Z-Siroka je sou vu Bártfo, potem vu Szepesvár, Lőcse, Igló i odtéc vu Kasso. Doszta vrejmena je nindri nej szpu- nyávao, bár bi vrejdno bilou té lejpe krajíne na dugsi po- glédnoti. Naszledüvajoucsa stácia je bíla Budapest, gde je vu Bisthol hoteli vzeo prebi- váliscse. Tü je dvá kedna szpunyávao, med sterim cajtom je meo príliko od tam bodoucsi polozsájov sze ogvüsiti. Právi, Vogrszki glaven váras sze nye- mi med vszejmi nájbole povido. Ino, ka je záto nej vsze tak, kak nikáki gucsíjo, kí z-Vogrszko- ga prídejo nazáj, ka eden ame- rikánus more trepetati, ár je vszigdár vu nevarnoszti od rouparsztva. Vogrszke oblász- ti sze na tom vrseníjo, ka naj príjaznívo szprímlejo vszáko- ga amerikanszkoga pörgara, ka naj sze nyim nika nezgodí. Zsivlejnye je tam lejpo i csrszt- vo, sztroska jeszte povouli, rávno tak kak eti. Zsívis je primejrno drági ino tou de- lavsztvo csüti nájbole, szlüzs je nej zadoszta na zsivlejnye, kak je vsze drágo. Med pestinszkim zdrzsáva- nyom je pogledno králeszko palacso, parlament, Margit- sziget i drügo. Z-Budapesta jo sou vu Balatonfüred, potem vu Siófok i Tihany. K-Balaton- füredi ga eden lübléni szpou- menek prikapcsi. Z-ednim prijátelom je vu edno visziko peovnico priso ino kak steri je nej vína prijátel, szo kostávali fájno víno. Kostávanye sze je szamo na gojdno szkoncsalo ino kak je priso domou, tiszto navöke szkrivnoszt osztáne. Vu Tihanyi sze je ogvüsao od héresnoga prouti glásza (visz- hang), na szkrícsanye ‘‘Hello” je prouti glász 13-krát dao nazáj rejcs. Odtéc je sou vu Jászberény, gde je pogledno héresen Lehelov roug. Odtéc vu Szolnok, potem páli v-Buda- pest je priso, gde je escse eden keden szpuno. Z-Budapesta je prejk Győra v-Becs priso. Tü je 11 dní bio ino je pogledno várasa zname- nítoszti. Vido je králeszke fa- milije mauzoleum (kripto) ino vmorjenoga Ferenc Ferdinánd- a bívse prebiváliscse. Z-Becsa je prejk Stajera i Svájca vu Páris odpotüvao. Té váras nig- dár nede mogo pozábiti, zse szamo záto nej, ár csi je gli 6 dní tam bio, vu cejlom vrej- meni je szamo 3 vöre szpao. Z- Párisa je pogledno vszáko meszto, gde szo vu bojnszkom cajti nájvéksa bítja bilá, Cha- teu Thierry, argonszke logé i Rheims. Pogledno je tüdi tisz- ti velki brütiv gde doszta jezér szpádnyeni szoldákov pocsíva, tou pout je pogledno dvá beth- lehemszkiva pojba James Sil- vay-a i ednoga Johnsona grobe tüdi. Bio je na tisztoj farmi, gde je Roosevelt prezidenta szin od némske krugle szpadno. Na tom meszti némce za velko prestímajo, ár szo tiszto z-aero- plánov ober amerikanszke vojszke letécs dáli naznánye, amerikanszkim trupam, ka gde je szpadno Roosevelt i gde je pokopani. Pogledno je 108. brojabrezsiscse tüdi, gde je pred bojnov nájlepsi loug bio ino stero meszto jo dnesz od vnozsino velki sztrelájov po- polno goulo. Tou je tiszto meszto, stero szo pennsylvani- szki decski prevzéli nazáj od némcov. Bartosa lejpo potüvanye sze je potem szkoncsalo. Z-Pá- risa je odiso vu Havre ino od- tisztec po mourji nazáj vu Bethlehem, gde ga je vnozsino poznáncov obiszkalo gori, kak sze je zvedlo, ka je nazáj priso ino szo ga toplo pozdrávlali. 175-o oblejtnico poszve- tí Easton váras Mocsno sze priprávlajo vu Eastoni naj prísesztno leto kakti: 1925 poszvetíjo 175 ob- lejtnico Easton várasa nasztá- vlenoszti. Councilman Albert F. Heck varaskoga tanácsa ko- triga je szploj na tom, naj sze té szvétek kak nájlepse poszve- tí i zatoga volo zse zdaj vküper szprávla program steroga na té szvétek zse szkousz dopri- neszti. Pri toj príliki bi té council- man nájráj tou vido, csi bi Eas ton vecs zemlé kcoj doubo k- várasi, ár je Easton zse 173 lejta niksi drügi tühinszki grünt nej kcoj vzéo, ali zdaj bi rad bio csi bi sze zvönejsnye- ga várasakoga tála vesznice kcoj pridrüzsile k-Eastoni. Za toga volo je zdaj mocsen kam- pány zacsno ino sze trno vüpa, ka szvoj program tüdi szrecs- no szkousz szprávi. Velka pa- rádija bode na té déu. Bode decinszki dén, automobil pará- dija, velka sztrelba i vsze ka jeszte vu Eastoni za modernosz ti sze na té dén more vöpoká- zati. Dvoje vu szploj dobromsztá- ni bodocse PIÁNE sze za trno nisziko cejno odajo. Átresz sze lehko zvej vu redi- telsztvi nasi novin. BELL PHONE 1839-W VÖR POPRÁVLANYE SPECIALISZT DAVID SPILBERG VÖRAR i ZLATÁR 407 EAST THIRD ST. BETHLEHEM, PA. HIZSE ZA VÖDATI Prinasz sze hizse vödájo na kédne ali na meszece. Fájn notri szprávlene hi- zse, elekrik i gáz poszvejt. AMERICAN HOTEL 311 E. 3rd Street Bethlehem, Pa. AMERIKANSZKI GOTOVIPENEZ D O L L Á R E plácsamo vö tam prejk vu steromkoli várasi ali vészi, brezi dolipotégnyenoszti, po posti ali pa po telegráfi. SIFKÁRTE odávamo na stero koli linijo, za právo cejno. ZA VLOZSBE 4-ti percent interesa placsüjemo. KÍSS EMIL Bankhizsa 133 Second Ave New York. Piáne i Popejvke Soula Po akadémicsnom metho- dusi vcsim na Piano igra- ti i popejvati tak zacsétne, kak naprejidoucse, deco i odrascsene z-nájlepsim nászhajom. Vszáki 6-ti meszec z-korcentom posz- vedocsijo moji vucsenicke nyigovoga naprejidejnya. — Dájte notri vpíszati szvojo deco, od zadovol- noszti garantejram. LAMPRECHT MICI Orszacske Vogrszke Král. Igroteakadémije egzáj- mena diplomejrana piáne i popejvke tanárkinya 710 E. 4th Street, Bethlehem, Pa. SZTÁBLANO POSZOJILO prvo ali drügo vu vszáksem vrejmeni dámo GRÜNTALÁSZNOSZT Mí küpimo ali odámo Grüntalásznoszt FEKETE & SON 2319-21 West Chicago Avenue, pouleg Western Avenue Chicago, Ill. Telephone Seley 6050 Vu preminoucsi 20 lejtaj szmo nase dugoványe pri Küpüvanyi Sztáblenoga poszojila, Grüntalásznoszti, vu zvönnejsnye országe peneze i sifkárte posílanye znájvéksov zadovolscsinov szpunili vszákomi. Vszákomi onomi, steri scsé szvojo rodbino z-Prekmurja, z- Bánáta, z-Bácske, z-Szlavonie ali z-Vogrszkoga eszi spraviti, mí szprávimo vsze potrejbne píszma za tou potrejbcsino brezi vsze sztroskov. PENEZPOSILANYE Mí dolláre posílamo vu Prek- murje, Bánát, Bácska, Szla- vonio i na Vogrszko. Gvüsenoszti-Kiste Mí z-árende dávamo Ogvüsa- noszti kiste za $3.00 i vise na leto NE TRPITE! Nega níkaj bougsega za vase DRVÉNE ZSILE I BOLÉCSE SZKLEPI. Za vaso BOLECSINO na kraje i za HRBET ali drüge reumáske bole- csine, kak pa BEAR BALSAM Prvle kak bi kaj drügo nücali szprobajte eto csüdovítno vrásztvo i ví nigdár nete nücali drügo. Jezero-jezér nücajoucsi tou právi ka je tou náj- bougse na szvejti. Küpite szi eden glazs za 35c escse dnesz od va- sega patikusa ali vrásztvo trzsejoucsega, ali ne vzemite nikaj drügo. Csi nedo meli v-szkladár- nici povejte nyim naj vam szprávijo; pokázste nyim eto glasenyé. Ali pa csi ví scséte, písite zdráven knam i poslite 40c naj vam mí lehko poslemo na ednouk. Central Drug Co. Center St., Shenandoah, Pa. Agente iscsemo vszepovszédi AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 3. sztrán Bell Telephone 2678-R Naznánye Szlovenci ! Szpostenyom naznánye dáva vszém postü- vanim szlovencom, ka szva BALKÁN BOTTLING WORKS iména szouderszko trzstvo prejk vzelá, z-sterim va posteno i rédno szlüzsila náj podpérajoucse. Prosziva postüvane szlovence za podpéranye. Németh i Gajnik 1738 E. Mechanic Street Bethlehem, Pa. Degnan-ovi nájbogsi za Delo Cipeli Naprávleni z-Comflex Poplatami Pripravni--Méhki--Mocsni “Nej je potrejbno notri trejti” Weyemberg Comflex cipeli szo ti nájbougse zde- lani delavni cipeli na szvejti — Tej sze noszijo i drzsíjo nájdugse. Tej szo naprávleni z-toga héres- noga Comflex ledra — té leder je dvakrat szprejsani i zatoga volo sze tej cipelje nájbougse, nájduzse i náj lepse noszijo. Mocsni szo kak gyünec — ali prípravni i méhki kak rokajica. Nej sze trbej vecs mantrati z-trdimi i neprílics- nimi cipeli — nega vecs trüdni noug od zsmetni ne- prílicsni cipel — nega vecs tozsbé, ka sze cipelje szlabo noszijo i ka je leder bizsen. Prídte notri i szprobajte i vídite szamí za szébe. Cejne szo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . $5.00, $5.50 i $6.00 Weyemberg cipelje za . . . $3.50 $3.75, $4,00 i $4,50 Pojbinszki za . . . . . . . . . . $2.50, $3.00, $3.50 i $4.00 DEGNAN’S THIRD & TAYLOR STS. BETHLEHEM, PA. 150-e oblejtnice poszve- csüvanye Zdrüzseni Drzsel preziden- tovoga kabineta kotrige, biro- víja od Supreme courta, gover- norje i Zdrüzseni Drzsél szená- torje od tiszti trinájszet drzsél, stere szo nájprvle notri vu zdrü zsenoszt sztoupile, vküper prí- deje vu Philadelphijo v-cseter- tek i v-pétek, szeptembra 25 i 26-ga, naj poszvetíjo 150-o ob- lejtnico Zdrüzseni Drzsél. Ta 150-a oblejtnica, stera de nájvéksa vu historiji vu etom leti bode obdrzsána pod Phila- delphia várasa patronusztvom i od Carpenters Co.-a, z-Phila- delphia, stera organizácija de tüdi rávno na té dnéve ob- drzsávala szvojo dvejsztou ob- lejtnico. Tou je záto, ár je Carpenters Co.-e Hall rávno pouleg Indenpendence Hall-a zozídani i ka je tá kompaníja 1774-ga leta z-árende dála náj- prvomi kongresszusi té hall, gde szo obdrzsávali szvoj prvi gyülejs tiszti poszlanicke, kí szo bilí vküper pozváni na Zdrüzseni Drzsél zdrüzsenoszt. Farmerje do meli haszek od szilgye trzstva Do eti mao szo farmerje tak bilí, ka szo mogli csakati ka, kelko dobíjo za szvoje szilgye i gda szo odávali te szo mogli praviti : kelko dás meni za mo- je szilgye ? Zdaj poetomtogu vecs nede tak, ár szo oni szami med szebov nasztavili edno kompanijo, stera de sze szkr- bejla za tou, naj szvoj oszen- sztou million buslinov szilgya lehko brezi vszega mantránya odajo. Nasztavili szo tak imenü- vano Grain Marketing Co. z-26 million dollárami i tá kompani- ja küpi vsze nyegovo szilgye stera de odávala mlínarom Nede nyim vecs potrejbno na tou, ka bi sze sztarali, ka do csiníli z-szilgyom i kak do odá- vali. Tá kompaníja je tak nasztávlena, ka de brezi velko- ga profita delala i csi bi rej- szn vise 8 percentov haszka napravili, tiszta suma sze te pá med nyimi raztála kak nyuv csíszti dobícsek obri 8 percen- tov rédnoga haszka. ZA ODAJO JE eden nouvi hram z-grüntom na Miller Heigbts-i, steri sztojí z-presztorni 7 hízs z-ednov koupanszkov hizsov, z-lekteris- kim poszvejtom i varaskov vodouv. Zvöntoga jeszte eden Garage za dvá masína, 150 fáj- ni dományi trszov i doszta mlá- doga szádnoga drevja. Lot je na 110x110 velkoszti. Zvedáva sze lehko vu redi- telsztvi nasi novin. (17—24—31) Ponücani Masínov odaja 1--za 4 lüdí Cbandler Touring 1--za 4 lüdí Perless Coupe 2--za 5 lüdi Ford Touring-a 1--1 ton Ford Truck 1--za 7 lüdi Hudson Touring 1--za 2 csloveka Maxwell Road. HOFFMAN MOTOR CO. Stutz, Rickenbacker i Jewett Masíne odávamo 46 E. Broad Street Bethlehem, Pa. Phone 19 PODPÉRAJTE tiszte store steri glasüjejo vmasi novinaj Dvojna Pravica Kak je pred vszákim no- vin cstejoucsim znáno, vu Chicagi drzsíjo razprávla- nye prouti visziko-solszkima vmorcoma, Loeb-i i Leo- pold-i. Bujla szta po groz- noj príliki 14 lejt sztaroga pojba, Bobby Franksa — za razveszeljávanye i záto, kak- se csütejnye má vmorec. Vmorsztvo szta planirala, tágladila vecs meszecov ino scsela szta, naj bi tou bíla edna zouszedna szkrivnoszt mrtelnoszti. Vsze szta do- prineszla, naj bi vszáki sztrtki, vszáko priprávla- nye, vszáki sztopáji vu zvézi z-tém vmorsztvom z-táksov szkrbnosztjov i premísle- nosztjov bilí szpunyeni, ka bi vszáko ziszkávanye vmor- cov od sztráni oblászti po- polnoma nemogocsno bilou. Scsela szta z-tém sátánszkim csinejnyom odloucseniva bidti od drügi “návadni” vmorcov v-tom, ka ne naprá- vita “neszpametnoszti” ino bi püsztila szlejd za szebov. Povejmo, ka je tou bilou edno nájbole brutálisko i szploj premísleno vmorszt- vo. Illinoiske drzséle právda térgya za vmorisztvo: zsítek za zsítek. Ár szo ocsevje vmorcov vecskrát millionárje, szo na- jéli cejlo trupo nájbougsi fiskálisov, steri sze dájo na- jéti za dobre peneze, med nyimi z-poszküsenim i héres- nim Clarence Darrow-om. Ár szta vmorca szprva pripoznala vmorsztvo ino vsze drouvnoszti v-toj zvézi szta ovadila, je bilou vszáko zavíjanye i “bluffanye” ne- mogoucse cilou za táksega prefriganca, kak je Darrow. Bilou je escse szamo edno probanye, ka szta vmorca — nej zdraviva vu pámeti. Najéli szo páli cejlo trupo speciálistov za lejpe jezérke, kí szo z-tém prirukivali na- prej, ka szta Loeb i Leopold rejszan nej bilá pri právoj pámeti. Tou je li potrdjá- vala Darnow-jova fiskáliska trupa, ka szta vmorca ab- normálniva ino záto szta nej vu popolnoj meri odgovorni- va za szvoje csinejnye i nej szta szi priszlüzsila szmr- ten szoud, pa nancs nej do- szmrti temlice. Ino esi sza- mo doszmrti vouzo dobíjo tej vmorci, stero rávno scsé- jo doszégnoti, te sze tüdi szpuni nyigovo zselejnye. Razprávlanye je escse nej szkoncsano ino szoud je es- cse tüdi nej vöpovejdani, ali vszáko znamejnye zse tak kázse, ka Darrow obládno szprávi szkousz tou tozsbo ino doszégne, ka za nyegove hüde kliense, bránjeníke ne valájo tiszte právde, kak za drüge hüdobnyáke, steri ne- majo telko penez, ka bi szi mogli najéti táksega drágo- ga zagovorníka, kak je Dar- row. Mí szmo nej niksi krví- zselniki ino ne térgyamo brezpogojno, ka sze moreta Loeb i Leopold na szmrt oszouditi, ali térgyamo, ka naj za nyidva valájo rávno tiszte právde, kak pa za drü- ge. Ino csi pa birovíja pripoz- na, ka jesztejo prirodjeni i privzgojeni nászladi zavolo steri je krívec nej odgovo- ren za szvoje csinejnye vu popolnoj meri, potem pa je duzsnoszt szodníje vu oni drzsélaj, gde valá szmrtno kastiganye, ka naj sze tou zdrzsí pri sziromaski krivi- caj tüdi, i nej szamo pri mil- lionárszki. Ino rávno tak je duzsnoszt szodníje, ka naj nájmlejo tiszti ali rávno tak szpodobne izvedence, kí do preiszkávali ino zagovárjali sziromaske krívce, kak ji nájmlejo bogátci vu tom na- kanejnyi. Szodníja, gde má bogátec prejdnoszt pred sziromákom, je nej vecs szodníja, nego návadno trzstvo, gde cslo- vek dobí tákse blágo, za kak- se plácsa. Pravica je szamo edna ino more bidti szamo edna, ovak je nej vecs pravica ! TOLDI VERSUSKO PRIPOVEDÁVANYE XII. SZPEJV. Gda bi Toldi Miklos cseha tak popadno, da je on od sztráha na kôlina szpadno, zmozsen král sze je nadtêm tak razvészelo, da je z-szkuzov v-vôki ômurno tak velo, — Tak velo k-tanácsi, kí je zs-nyim eti bio : “tak stímam, cseh sze vütro nede vecs bio, naisao sze je cslovek, kí ga navcsiti zná, kak vôgra ménsati ino kunôti má. A’ sto je té vitéz ? nepoznas ga, Toldi ? sto ga pozna ? jasz ga nemorem poznati; vu cêlom drzsányi nezmorem vojnika, od steroga celô nebi znao jasz nika : Ali tákse môcsi, kak v-etom vojniki, szem escse nigdár nêszküszo vu csloveki; jaj, csi je ne vôgrin ! kak grdo bi bilô, csi bi drügi vôgra postenyé varvat sô ! Medtêm boj on vôgra, bojdi szi nemca rod, od velkoga vdárca rêsí ete národ; ali i dobiti má za tô lêpi lon, vmorca Toldia tál vzeme od méne on.” Gyüri sze na tô rêcs küha, pecsé, zdüje, szemta zsmirí, csi jo i sto drügi csüje; sôsnyajo med szebom i goszpoda szamá, radi szo, kaj lüdovmorszkoga brata má. Ford nescse kandidát bidti Od Forda szo tákse glászi razglászili, ka prej prevzeme kandidácijo za szenátorszko csészt, ali Henry Ford je vcse- raj ponovno vözglászo, ka Za- vézniski szenátor-kandidát nes- cse bidti. Ford ete híp sze vu Sudbu- ry-i, Mass. zdrzsáva, gde szvoj poulejtni pocsinek má. Odtisz- tec je poszlo notri té glász, ka on po prousznom za brezi cilno drzsí tiszti nyegovi vörnikov premocsüvanye, kí sze za nye- govo kandidácijo borijo. Ford je po szvojem szekretári na ocsivesznot prineszo, ka “kandidácijo vu nikakso for- mo ne prevzeme.” Ford je záto ponovno zglá- szo tou vö, ár szo ga naznanili, ka vu onom pripetjej, csi sztál- no nepovej doli z-té goriponü- jane kandidácije, tak nyegovo imé pod voutanye príde. Fordov szekritár je tüdi sztálno vözglászo, ka nyegov vért eto pout po nikaksoj cejni nescse politicsno csészt na szé- be vzéti. Eden némski marinar je po 11 lejtaj domou priso Szlüzso je na Emden hajouvi i Szlüzso je na ednom hajouvi i gda je zgrábleni bio te je od- szkocso Edenájszet lejt je nyemi vzélo domou prídti, ali zsív je priso k-szvojoj familiji. Her- man Look, némski marinar, je na Emden hajouvi szlüzso i kak táksi je vu doszta bojüvanyi tao vzeo i zdaj po edenájszti lejtaj je domou priso, gda je nyegva familija nyega zse dávno za mrtvoga drzsála. Gda je Emden pogrozsjeni bio, te szo Look-a englarje zgrabili ino szo ga vu inter- nálszki tábor záprli vu Simga- pore-i. Ednouk je odszkocso i vecs drügi i po dugom mantrá- nyi szo prisli do morja. Tam szo edno sztáro ládjo najsli i z-tisztov szo sli vö na morje i za dvanájszet vör szo prisli na Szumatra záton. Tam je Look z-szvojimi prijáteli znouvics zgrábleni bio ino nazáj poszlá- ni vu internálszki tábor, gde szo ga drzsali do konca bojne. Do eti mao je trpelo, ka szi je telko penez szpravo, ka naj sze domou odpela. Velko ve- szélje je bilou domá, gda je priso k-szvojoj familiji. Mrtelnoszt George Janek 65 lejt sztar prebívao je 722 Sészti Street, je v-nedelo vecsér ob pou devé- toj vöri vu St. Lukas spitálaj od szuncsnoga bodlája, steroga je doubo pri szvojem deli v- Bethlehem Steel Co. v-szoboto. Vu Ameriko je priso pred 38 lejtami za szebov je nihao zseno i szeden decé i prevnogo rodbine. Pokojni je bio sogor Bartos Károlyi dobro szpozna- nomi bethlehemszkomi hotelo- si. Pokopáliscse je bilou zdaj v-szrejdo z-nyegovoga douma i vu Slovacskoj Rim. Kath. cérk- vi je bíla szvéta mesa szlüzsena od Father Tomko-ja. Pri szpré- vodi je tao vzélo 47 kotríg vsze rodbine pokojnomi k-steromi je 15 automobilov potrejbno bilo. Coloumbia ino Okeh Rekordje Columbia Fonográfi ino Poprávlanye Szpostenyom naznánye dámo nasim prijátelom ino kosztimerom, ka prinasz dobíjo Szlovenszke i Vogrszke nájnovejse Rekorde. Katalog ksenki pos- lemo na prosnyou. Rekorde poslemo komakoli vu Zdrüzseni Drzsél várase. Garantejramo po posti poszláno. Columbia Fonográfe na lehki terminus odávamo Phillips Music Shop 14 East Third Street Bethlehem, Pa. Vzsívajte Spilo koncert, opero ali ‘movie’ popolno zdobrimi ocsámi. Tou je nájvékse trplejnye kak vam, tak drügim, csi szte vu veszélom messti i te vam z-oucsi szkuzé te- cséjo ali vasz pecséjo ino vam erdécse grátajo. Za- vüpajte na nász naj vam ocsi vu dobro posztávo denemo naj lehko vzsivate veszélo dobre dela vu zsí- vlejnyi. Prídte escse dnesz. Mí szamí brüszimo glazsojne THOMAS P. CULHANE O. D. OPTIKÁR 127 West Fourth Street Bethlehem, Pa. (So. Side) P A Z K A ! P A Z K A ! Vszi tiszti, steri prehladjenoszt, reuma, plécsnebolez- ni ledevgyé, roké, nogébolezni, kasla, obíszt; zsa- lodcnom betegi ali vu kaksem drügom betegi trpíjo, naj sze zvüpaznosztjov obrnéjo k-meni Diana Vrácsne Toplice JOSEPH HORVÁTH 809 E. 4th Street Bethlehem, Pa. (So. Side). Telephone : 2174 4 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENOOV GLÁSZ Odávcov vnozsina Pascslívo iscsejo znanci Becs-a szoldacske piszmárnice szkrovnoszti. Vö príde z-tej, ka szo Habsburgarje nepresz- tanoma placsüvali národne ve- zére, postene miszlécse politi- kuse, záto, ka naj vogrszkoga országa dugoványe odávci bo- dejo. Szászno je, ka kelko táksi lüdi, stere je vszáki za postene drzso i na szkrivoma szo dönok Becs-a vláde plácsani spionje bilí. Tak zdaj naszlejdnye szo tou vönajsli, ka Duschek, kí je zavolo csehszkoga pokolejnya pod szloboscsine bojüvanye vrejmenom Kossuth Lajos-a penezni-miniszter bio, na szkrivoma je pa ausztrianszke vláde spion i vogrszkoga or- szága odávec bio. Záto sze je kázo za dobroga domovincsa- ra, batrivrioga revolucionára, naj lehko znori Kossuth La- jos-a. Vö sze je zvedlo zdaj, ka je revolucionárszke vláde peneze on szpravo na ausztri- anszke roké. Escse tou je obe- csao ausztriáncom, ka nyim Kossuth-a tüdi na nyigove ro- ké szprávi po dobroj príliki, ár on zse na tou nyega notri napela. Sztrasna szisztéma je bíla tou i csüdno, ka sze escse náj- de dnesz dobroga nakanejnya vogrszki cslovek, kí nazáj zse- lej tou habsburgszko zagnilje- no, szprnyeno ládanye. Alfonz Spanyolszki krao scsé dojzahváliti Oumorni glászi od toga notri obracsunajo, ka je vu spanyol- szkoro országi vsze na tou na lecseno, ka Alfonz spanyolszki krao doj zahváli. Liverpool Post novinam je nyegovi ma- dritski glásziteo szledécsi glász poszlo : “Nouve glászi stere szam zdaj zvedo szo jáko oumorni i tou pomejnijo, ka velko szpre- menyávanye príde vu spanyol- szkom. “Zvön toga, ka je Primo de Rivera tábornok dojzahvá- lo szvoje diktáturszke csészti i ka prejk dá ednoj právdelád- nosztnoj vládi ravnansztvo tüdi táksi glászi jesztejo raz- sürjeni, ka Alfonz spanyolszki krao scsé doj zahváliti”. Pozábo je szvoje nouvo imé Vu Middletowni, Conn. je gorobiszkao William J. Cough- lina, Superior Courta csesztni- ka eden szebé za Andrew Borg-a imenüvajoucsi cslovek ino je nyemi naprejdao, ka je z-szoudniskim dovoljenyom nouvo imé doubo, ali on je po- zábo gorizamerkati ino od tisz- ti mao je pozábo tiszto. Cough- lin je szkousz poszlejdo vnozsi- no szodniski píszem ino na szlejdnye je vönajsao, ka sze Borg po nouvom iméni za Bar- ry-a píse. Borg-Barry szi je vu notesz szpíszao szvoje imé, ka naj páli nepozábi. Bethlehemszki Banki stere porácsamo nasim szlovencom, kak nájpostenejsa i zavüpana mejszta za sparanye i povnozsávanye nájvék- sega kincsa : PENEZ. 13990 ZADOVOLNI VLOZSNIKOV MÁMO. Sztoga racsuna na vszáki stiri prebi- válcov eden vlozsnik szpádne i tou trno szveklo poszvedocsi, ka vöobszlüzsáva- nye, prijaznívoszt i nasi vlozsnikov za- gvüsanye je trno pripoznano. PREBIVÁLCOV DOSZTOJNOSZT nas bank vszigdár vu voditelszkom pozványi szpeláva Po vlozsbaj trétji percent interesa plácsamo Bethlehem National Bank Prejk od Market House 3-ji i Adams Sts. kükeo Ete bank je vrejden i rad vzeme vase vlozsbe Notrivlozsbeni penez suma je vecs kak sészt million dollárov. E. P. WILBUR TRUST CO. FOURTH STREET and BROADWAY Vejka od Glávnoga Banka 606 W. Broad Street Tou je Nájvéksi Bank vu Bethlehemi 3% interesa plácsa na sparavnoszt polozseni penezaj Gucsímo tüdi tühinszke jezike (Pítajte za Mr. Bartosa ali pa Mr. Gasda.) Ne odlásajte csi scséte za szvojo rodbino ali prijátele pravice i sifkárte poszlati, naj vu nouvoj kvoti vöprídejo, ár po toj kvoti doszta menye lüdi püsztijo v-Ameriko. Prídte vu nas Bank i mí vam dámo vsze preszvetlos- csenyé stero vam je potrejbno k-tomi deli. Sifkárte odávamo na vsze linije i pravico vam tüdi szprávimo. NA INTERES POLOZSENI PENEZ PLÁCSAMO 3% INTERESA. MI MÁMO PENEZE NOTRIPOLOZSENE od PENNSYLVANIA DRZSÉL VLÁDE NORTHAMPTON VÁRMEGYŐV VLÁDE. CITY OF BETH. — VARASKE VLÁDE CITY OF BETH. — SOLSZKE VLÁDE Gosztonyi Savings & Trust Co. Third and Pierce Streets BETHLEHFIM, S. S., PA. AMERICAN WINDISH PUBLISHING CO. INC. Z-nouvimi masinami moderno notrivpelana Stamparija. — Oprávla szakseféle stampar- szko i knigovezárszko delo vu nájkracsisem vrejmeni, vu náj- lepsem vöposztávlenyi za náj- bole rédno cejno. “Amerikanszki Szlovencov Glász” stamparija Bojüvanye za Zsenszko Isztinszka zgodba Moj kollega je od toga bio imeniten, ka je ednouk zse vu Párisi tüdi hodo ino tam je prejk sészt vör dugi cajt glé- dao Napoleon caszara szobor, ali dönok sze je nyemi nej vidlo dugo. Rávno szamo po- licáji sze vidlo trno csüdno, kí je malo za potvomo najso tou dugo preglejüvanye. — Goszpoud,.ví szte tühinec ? — Pa escse kak ! Zakaj pí- tate ? — Páris telko znamenitoszti má, ka csi szte szamo na pár lejt k-nam prisli, zsmetno vam osztáne vrejmen na pregléda- nye drüge znamenitoszti. — Zahválim. Vej zse idem. Moj kollega je lejno, ár je nyemi náglo na pamet prislo, ka ga zse od tiszti mao znábid- ti kurantejrajo, od steri mao sze je Napoleona odícsenoszti vu tejnyi zdrzsávao. On je bio rávno tiszti grobiánec, kí je szvojega kancelájszkoga prejdnyika zseno zapelao, ali z-tém sze je escse nej zadovolo, nego vu dvoboji je tak vu csrvou düno goszpon kanceláj- szkoga prejdnyika, — isztina, brezi vszáke szam radoszti, — ka prejk trí dní je stiri dokto- rov komaj vözdregalo golombis zsnyega, Policájsztvo je nej moglo ocsí zaprejti, prisziljeno je bilou iszkati, ka naj koncsi- már edno málo protokolsztvo naprávijo od té vu novinaj tüdi razglásene historije. Od toga prijátelszkoga oberkanya sze je tak zoszago kuma, ka nancs nej sztano do Párisa. Tisztoga hípa je escse nej trbe- lo tákse velke ceremonije k-tomi, ka csi je cslovek edno- dvá országa mejé prejk scseo sztoupiti. Moj kollega je nancs nej sztano, nancs sze na- záj nej obrno do Párisa. Malo penez je tüdi meo, ár je sparaven cslovek bio, kí je nej zapravo tá, ráj je vküper sparo szvojo plácso. Francuski je tüdi znao nikaj. Obszvojne je rávno odtéc szhájala nevola. Kancelájszkoga prejdnyika zseno je na francusko vcsio ino — kak példa kázse — nej brezi nászhaja. No, té zsenszki zapelávec, té dvoboja junák je tam klanti- vao vu Párisi ino zse ga je od Napoleonavoga szobora tüdi dale poszlo policáj. Vu zsebki je escse meo pár sztou frankov, ali niti sze nye- mi je nej szenyalo od toga, ka kaj bode te zsnyim, csi szlejd- nyega tüdi vödá. Szlüzsbeno plácso neposlejo za nyim. Tém vise je mogoucse, ka je réda- vejszta vardejv zse doubo ino na konci ga völücsíjo. Véndar de mogo prejk odíti vu Ameri- ko, gde de nozse, rasoske, zslice pucao vu nisteroga restauranta künyi. Ovo pa zse zsnyegovimi re- csámi povém, nej ka bi kaj kcoj dosztavo : — Nej szam sze od dela bojo jasz, nego od nouvoga zsítka, od tühinsztva, od zacsétka, Neszmerno zselejnye me je ob- ládalo za doum. Sajnálivao szam moj piszárniski szto, jou- kao szam sze za mojo hizso, za psza, za szaboula, kí mi je vszá- ki gvant pokváro, barbera, koga szam nej mogo trpeti, ár je szamo brbrati znao, ali briti nej. Nájmre bi pod cug légao, ali na tou szam bojazlívi bio. — No i goszpou szi nej saj- nálivao ? — Mojega prejdnyika zseno míszlis ? — Koga bi pa csüdo miszlo ? — Goszpou szam nej sajná- livao, kak szam francuske lec- kije szkoncsanye nej sajnáli- vao. Za razveszeljávanye po obednom cajti je dobra bíla, ali vrág bi miszlo, ka po ták- soj drágoj cejni mejrijo. Drü- go szam sajnálivao: Zsüzsiko szam sajnálivao. Ona je táksa hizsna dekla bíla pri goszpej ino jasz — csi vörjes, ali nej — vu tou deklo szam bio zalüble- ni, gda szam Adéla zapelao. Zapelao szam jo ? Nej isztina. Vrocse je bilou trno. Mené je csarna káva podzsigala, ár je Adél doszta ruma vlejála notri. Mojega prejdnyika frkanye, stero sze je z-drüge hizse vö- csülo, me je trno szvadilo. Nevém, ka Adéla ka je podzsi- gávalo. Jasz szam szi vszigdár na Zsüzsiko miszlo. Tou szam tüdi na pamet vzéo, ka süta na méne. Ali szamo szam szi tak miszlo. Vszeedno je i szamo záto li. — Noríja. No ino gda ti je szlejdnyi frank tüdi szfalio ? — Glád szam trpo, kak pesz. Okouli stácijov szam lajkivo, ka naj z-káksov málov trouger- szkov szlüzsbov pomágam na- szebi. Dobro mi je szpadno vszáki gros. — Na zsenszke szi nancs nej miszlo ? — Vcsászi szamo na Zsüzsi- ko. Nyou szam nej mogo po- zábiti niti pouleg Párisa lejpo- te i sztrádanya nej. — Kak sze je dönok zgodíla tá noura historija ? — Rávno szam na ednoj zse- lezniskoj stáciji zíjao, gda szam na pamet vzéo, ka je Adél pris- la z-mozsom. Za nyima je Zsü- zsika zsmetno neszla dvá kufra. Za hrbet szam sze nyej szkrio ino szam jo küsno na sinyeki. Nazáj sze je obrnoula i szpoznala me je, — Poglaviti goszpoud ! — je szkrícsala ino je z-rouke püsz- tíla eden kufer. Moj prejdnyik sze je názdrik obrno ino páli szva zoucsi-voucsi sztalá eden z-ovim. Na tou nancs nepou- mlim, ka gde je sztánola Adél, ka je delala. — Poberi sze ! — sze zdrou na méne prejdnyik. — Pszovi zapovedávas — szam nyemi povedo grbionszko nazáj. — Ka scsés tü ? — Pomágam Zsüzsiki, ár je zsmeten nyej kufer. Vdiljek je pogledno po meni ino z-sajnálivanyom je pravo : — Lehko vcsinís. Krüh ti nescsem vkraj vzéti. Ino rejszan, do hotela szam jasz neszao eden kufer. Med potjouv szam zvedo od Zsüzsi- ke, ka szo z-mojega prejdnyi- ka vözdregali golombis ino zdaj vu tühinszkom klantiva- jo eden cajt, dokécs toga skan- dála práj dojszéde. Adél je sza- mo jedino ednouk poglédnola nazáj ino te je tüdi szamo tel- ko právla : — Pazite, ár krjécse blágo jeszte notri. Tou je bíla ona. Zsüzsika je pa tiszta bíla, stera je pred ho- telszkimi vrátami z-kuznatimi ocsámi etak erkla meni : — Zahválim, poglaviti gosz- poud. K-mojemi prejdnyiki szam sze obrno : — Lehko vász poglédnem ? Vdiljek je pogleno po meni. Malo szam znücani gvant meo. — Nász ? Nej. — Zsüzsiko szam razmo. Z-dojpoglédajoucsov nadü- tosztsztjov mi je odgovoro : — Z-drzsincsetnimi sztálisa- mi sze nebrigam. Zgrabili szo me csemérje ino Adél je zaman krícsala, novej- si skandál je grátao : vdaro szam goszpon prejdnyika, Zsüzsiko szam pa vkraj szüno od hotelszki vrát z-etaksimi recsámi : — Tebi pa jasz zapovedá- vam, nej ete goszpoud. Direkt szmo domou prisli ino za krátek cajt szam páli tam szedo vu mojoj kancelaji. Ovo pa znás. Zsüzsiki zdaj tüdi jasz zapovedávam, ár mi je zsena, stera mi vcsaszi nazáj zapovedáva. Mojega réda- vejszta vu gladkom szkoncsa- nyi mi je nájvecs pomágao moj prejdnyik, kí je dnesz tüdi moj nájbougsi prijátel. Ino Adél ? Vu Adéli escse jeszte malo nadütoszti. Boug moj, ona je dönok szamo zsenszka. . Zita sze na Madeira záton zselej odszeliti Z-Madrid-a glászijo:— Csi Francuski ország i Anglija privoli, Zita exkralíca sze z szvojov familijov na Madeiro, vu Funchal odszeli, gde je IV. Károly vu pregnánsztvi mrou. Zita za klime volo szi odebrá- la Funchal za szvoje prebivá- lisko meszto. Bívsa králeszka familija po Alfonz spanyolsz- koga kralá darovitnoszti ne trpí szükesíne. Spanyolszka arisztokrácia, nájmre bilbaosz- ki érsek, vsze doprineszé za králeszko familijo, naj k-szvo- joj milosztivnoszti dosztojno zsivé. Viszki szo pilí pri gosz- pon tanácsniki Vu New Castle, Pa. szta Dunlap detektív i Moore poli- cáj razzijo drzsala vu prebivá- liscsi John C. Hart-i varaskom tanácsniki ino szta dojzaszta- vila deszét lüdi, pa dvej zsensz- ki zavolo prelomlenya szühe právde. Policáji tüdi jesztejo med zgráblenimi. Hart alder- mana szo za 1500 dollárov za- gvüsanoszti na szloboscsino püsztili do szouda. Geto, lepou fárba Amerika z-prohibicionszkov právdov. Nescse ka bi nyegovo imé po novinaj razgla- süvano bilou Nisterni cslovek je trno rad, csi nyegovo imé notri vu novi- ne príde, ár tou trno doszta znamenüje, ali jesztejo pá ták- si lüdjé, steri szo trno cseme- raszti na tákse csinejnye. Ráv- no je tak té nas cslovek, koga imé neszmimo vöszpíszati, ár je engliskim novinam dojpre- povedao tou, ka bi nyegovo imé vecs vnovine szpíszali. Té cslovek je eden talian. Prebí- va na strtom streeti v-Eastoni, ino je trno za bozsno vzéo, ka je nyegovo imé notri vu novi- ne prislo. Té cslovek je meo tou neszrecso, ka je nyegov kony pred nyegovim hramom sztao z-málimi koulami ali on nikoj sze je presztraso ino je odbejzso. Koula je szpotro i brezi koul je v-szvojo stalo pri- bejzso. Tak zatoga volo je toga talijána imé notri vu no- vine prislo, za steroga volo sze je trno razszrdo, ino je tou pravo novin piszátelom, ka je zdaj nyegovo postenyé trno dojpoglédjeno, ár je vu novine prislo. Plácsajte naprej na : “Amerikanszki Szlovencov Glász” SZLOVENCI ! Primeni dobíte vszigdár dobro BLÁGO, kakti na rokou vöre, prsztanke vüha- nice i vsze drügo zláto i szrebrno poszoudo. M. FINKELSTEIN 319 ½ E. 3rd Street Bethlehem, Pa, AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 5 sztrán Nega pára v-Bethlehemi i okroglíni PUROX SZOUDI Stero Horlacher Sör fabrika rédi ino je pripoznana za to nájbougso. Csresnyov, narancs, citrom, grozd- jov, gyagoden, kopüsnicen i doszta drügi zsmajov. Jedíni trzsec : HORVÁTH GYULA 519 Polk Street — Telephone 201-M Zapovejte szi edno bakszo ino te vidli rázlocsek ! Na gosztüvanye, krsztitje i drüge veszélnice vam domou posztávimo pítvino; szamo telefonejrajte. Pacifiszki Ford Henry Ford je eden intere- szántni pacifista, mirüj lüble- ni. Ka naj gvüsni bodemo od koj jeszte pucs, on je dvoujega razmejnya pacifista. On je zdaj vu drügom grádusi nyegovoga pacifismusa, steri szploj prouti tomi prvejsemi právi. Pred etim je szploj prouti tomi bio, ka naj bi sze k-bojni pripávla- li, zdaj je pa szploj za tou, naj sze gori obrozsimo k-bojni i naj priprávleni bodemo na bítje. Zdrüzsene drzséle, tolmacso je vu nájzádnyem intervjuji, je zse “obládna moucs” vu in- dusztriji vu fináncéranyi i vu mednárodni ravnansztvaj. Tak te on zdaj escse scsé naj pri- szoldacsíji tüdi nájvékso moucs zdrüzsene drzséle májo. On bi rad vido naj bi ete ország prev- nougo skéri delao za bojüva- nye, ka naj bi szi drügo or- szágzje nej miszlili na bojne, ár bi sze bojali od zdrüzseni drzsél. On je privolen szvoj tao dinamita i lüftne hajouve na- prej posztaviti. Tou, on mísz- li, bi zagvüsalo szvetszki mér. I gda bi na szlejdnye Uncle Sam rejszan na szvejti gori szedo z-szvojov velkov szol- tlacskov mocsjouv, ali sztáksov szoldacskov mocsjouv kakse je escse szvejt nej vido, “te bi mí lehko ravnali cejli szvejt.” More bidti, ka bi tak bilou, kak vszáka teoria od bojne i mirüj, tou je tüdi vrejdno, naj szi míszlimo po tom. Ali tou mér delajoucso ideo je dalecs vkraj od nouvoga. Tou je zse vrdejvano bilou pred jezero lejtami, vu Egyptomi, Baby- loni, Perzsiji, Khini, v-Grcs- kom, Rómi i v-modernoj Euro- pi. Napoleon je vrdejvo, za- gvüsno brezi Fordovoga nazná- nya dávanya, Némski ország je vrdejvo, ali vsze brezi nász- haja, ár szo drügo nej bilí mo- goucsi doszégnoti, kak szamo docsaszen mér, po sterom sze je znouvics zacsnola krváva lavi- na. Bojne i bojnszke nevarnoszti do tecsász vszigdár obri cslo- vecsansztva víszile, dokécs szvetsztki delavci nevzemejo ravnansztvo. Ár delavci ni- kak nemrejo za Fordovim mis- lejnyom idti, kí je pred etim prouti obrozsenyi bio, zdaj je pa za tou, naj sze kak nájbole gori obrozsimo i naj priprávle- ni sztojímo z-velkov szoldacs- kov mocsjouv. Nájvecskrát sze je zse tou pokázalo, ka szo rávno táksi ország na nikoj djáli, steri sze je nájbole vüpo szvojoj moucsi vu vojszki. Tam je rávno Rim, steroga szo te doli porü- sili, gda je rimszko králesztvo cejli szvejt kralüvalo ino rav- nalo. I dosztakrát — more bidti vecskrát kak nej — je rávno szám tiszti ország szebé razdrápo, steri je meo velko vojszko. Vu cejlom, Mr. Ford-a mér delajoucsi plám je nika nej bougsi kak pa te prvejsi. Mrtvoga szo najsli vu Ford-i Williamsport, Pa. — She- riff Elwin G. Kelt, z Tioga county-a je mrtev bio nájdjeni vu nyegovom automobili vcsa- szi potisztom kak sze je odpelo z-Wellsboro za trzstvenoga, poszla volo vu Roseville. Tak míszlijo, ka je szrdcsen beteg mogo meti, steri je nyemi zsí- tek szkoncso i zatoga volo je z-masínom notri vu edno drej- vo zavozo, gde je masin sztano. Niksega szvedocsansztva nega, ka bi nyega stoj bantüvao. Sheriff Kelt je sztar pouleg 50 lejt i pred dvema letoma je bio odebráni za tou csészt. Vu potrejbnom vrejmeni eden ton vogelja million dnévov i noucsi odvrné — Nase vogelje je za obrambo prouti mrazi. Ví escse pomlite kaksa nevola je bíla za vogelje lajnszko zimou, — jeli de kaj bougse vu etom leti tou ni eden nevej. Zakaj bi szi vzéli nepotrejbno pripetjé ? Edno pár tonov NASEGA VOGELJA vu vasoj zemenici vász obráni od mraza i od nevar- noszti vu zími, ino vam hram priátelszko naprávi. Eden ton od NASEGA VOGELJA je vecs vrejdno kak pa millon füntov vrásztva. BETHLEHEM COAL CO. Third & Monroe Street — Phone 882 Tákse KOULICA ZA DECO ksenki dámo vszákomi nouvomi naprej plácsníki, kí na cejlo leto naprej plácsa na AMERI- KANSZKI SZLOVEN- COV GLÁSZ Cejna $2.00 Zavüpavnicke “ Amerikanszki Szlovencov Glász” Reditelsztvo, szposte- nyom naznánye dá cstejocsim, ka, ki szi té szlovenszke novine scsé zapovedati, naj szi je sza- mo pri nasi “ Zavüpavnikaj ” zapovej i naprej plácsa. Ali ki bi je Zavüpavnikom nej mogocsi bio plácsati, on naj nám notri posle vu Reditelszt- vo. Opominamo nase szlovence, naj vszigdár proszijo odpiszek (nyugto) od onoga steromi za té szlovenszke novine plácsate i poglednite csi na tisztom od- piszki steroga dobite bode tej novin imé: “Amerikanszki Szloveneov Glász”. Csi bi pa na tom odpiszki toga iména nej bilo, tak te odnász novin tüdi nemrete csakati, ár mi tákse vu znánye nevzémemo, stero mi niti naznánye nedo- bimo. Mi szamo onim poslemo novine i nyim nyigovo plá- csano sumo vu réd zememo, ki do meli tákse odpiszke pokázati, steri szo od Ame- rikanszki Szloveneov, Glász novin szhájajocsi. Amerikanszki Szlovencov Glász novin Zavüpavnikov iména: Bethlehem, Pa. Bölecz András Pittsburgh, Pa. Markos István Simon István 940 Vista St. Newark, N. J. Erbert István 15 Wall St. Steelton, Pa. Kamplin József 583 4th Street Allentown, Pa. Péter Farkas 514 N. Jordan St. New Brunswick, N. J. Louis Koszár 199 Hamilton St. Palmerton, Pa. Doncsecz Jozsef Elizabeth, N. J. Gombotz Ferencz Bridgeport, Conn. Tkálecz István 92 Pine Street Akron, Ohio. Jos. Kalamár Chicago, Ill. Mike Novák 1913 W. 13th Street SZLOVENEC neszmi brezi szlovenszki novin bidti. Plá- csajte naprej na nase novine! Sto de nouvi prezident, csi ni eden kandidát nedobi vecsine? Zdaj naszledüvajoucse pre- zidenta odebéranye eden táksi szpadáj má, na stero szo du- goványa poznajoucsi zse vecs- krát cílali ino stero sze zlehka pripeti : tou, ka ni eden pre- zident-kandidát nedobi elekto- rálszki voutomov vecsino ino vu tom pripetjej sze na kon- gresszus vrné prezidenta ode- béranya gordánya. Lüdsztvo sze nerazmi csíszto vö z-odebé- ranszkov technikov ino z-elek- torálszki voutomov znameni- tosztjov. Tou je nancs nej csü- da, ár elektorálszki voutomi edno tákso formo kebzüjejo, od stere rejtko jeszte gucs, ino stero je do eti mao nej melo velko znamenitoszt, ár je od sztou lejt mao nej bilou na tou pripetjá, ka bi steri prezident- kandidát nej doubo elektorálsz ki voutomov vecsino. Ali zdaj sze zlehka pripeti tákse pri- petjé. K-prerazmejnyi elektorálsz- ki voutomov znamenitoszti zna- ti trbej, ka Zdrüzseni Drzsél lüdsztvo obszvojno ne odebéra direktno prezidenta. Voutomi- vajoucsi pörgar nedá voutoma direkt na Coolidge-a, ali na Davisa, ali na La Follette-a, nego na elektore vouta. Voutomi vszigdár na edno csuporo elektore szpádnejo, na Coolidge-ove elektore, ali na Davisove elektore, ali na La Follette-ove elektore. Ino tak voutom dönok na nisterno- ga kandidáta szpádne, szamo ka po indirektnoj pouti. Elek- torov csupore racsun sze po drzsélaj preminyáva. Vszáka drzséla telko elektorov má, z- kelkimi poszlánci je namesztü- vana kongresszusa vu szpoud- nyoj hizsi, kcoj racsunavsi k- tomi szenátorov racsun. Ár vszáka drzséla dvá szenátora má, elektorov racsun je vszig- dár z-dvema vecs, kak pa posz- láncov racsun. Arizona na príliko, stera ednoga poszlánca i dvá szená- tora má, trí elektorálszki vou- tomov má, ali Pennsylvania drzséla, stera 36 poszláncov i dvá szenátora namesztüje vu kongresszusi, tak 38 elektorál- szki voutomov má. Z-recsjouv országa prebivál- sztvo de na té elektore dávalo voutome novembra. Vu Pennsylvaniji de napríliko re- publikánuski voutar na 38 Coolidge-ove elektore voutao, demokrátski na 38 Davisove elektore, progreszivszki na 38 La Follette-ove elektore. Csi Coolidge-ovi elektorje dobíjo vu Pennsylvaniji vecsino, te je Coolidge od Pennsylvanije 38 elektorálszki voutomov dou- bo. Po odtekáji odebéranya perszé znájo — koncsimár je do eti mao tak bilou — ka steri prezident-kandidát je doubo nájvecs elektorálszki vouto- mov, tiszti je odebráni prezi- dent. Ali odebéranya právde- ládnoszti tekáj je doszta müd- nejsi. Odebéranya naszledüva- joucsega januára drügi ponde- lek, kakti vu etom pripetjej pridoucsega januára 12-ga, vküper prídejo drzsél elektor- je ino dojdájo szvoje voutome. Vszevküper 531 elektorálszki voutomov jeszte, ár 435 kotríg má kongresszus i 96 szenátus ino kak je znáno vszáke drzsé- le vszáka kongresszuska ko- triga i vszáki szenátor z-ednim elektorálszkim voutomom láda. Prezidenta k-odebránoszti je nej szamo tou potrejbno, ka naj steri kandidát vecs elekto- rálszki voutomov má, kak drü- gi, nego tou tüdi, ka naj vszej elektorálszki voutomov vecsi- na na nyega szpádne. Kakti od 531 voutomov koncsimár 266 voutomov more dobiti. Do eti mao je vszáki kandi- dát doubo tou vecsino, steromi zrok je nájbole tou bio, ka szta szamo dvá kandidáta bilá. Escse 1912-ga leta tüdi, gda szo trijé kandidátje bilí, je vsze na gladki slo, ár sze je republikánuska vküpnoszt raz- püsztíla ino je na Wilsona szpadnolo elektorálszki vouto- mov velka vecsina. Vu vezdásnyem pripetjej sze pa trno lehko zgodí, ka niti eden kandidát nedobí elek- torálszki voutomov vecsino. Povejmo, ka La Follette szamo deszét drzsél voutomov dobí ino vu tom pripetjej blüzi 70 elektorálszki voutomov na nyega szpádne. Vu tákso for- mo pa lehko racsunamo, ka bi sze osztányeni voutomi glíno razdelíli med Collidge-om i Da- vis-om ino te bi ni eden nej doubo potrejbni 266 elektorál- szki voutomov. Po právde násztavi, csi sze po táksem doubi neposzrecsi prezidenta odebrati, te prezi- denta kongresszus odeberé z- voutomivanvom. Vu kakso formo páli tou ide, od toga mo píszali pridoucsi keden. KORINE Nájlepse korine za gosztü- vanye, ali za kaksi koli drü- gi poszeo szamo prinasz leh- ko dobite za to nájnizsiso cejno i vu nájkratsisem vrej- meni. Prídte notri, gda de vam na korine potrejbcsina. T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 1879-R Jedíni trzsci Aunt Polly i divatni Stout Obüteli za Zsenszke. — Nega tak velke ali tak mále nouge, ka bi mí nej mogoucsi bilí Obüteo dati. Velikoszt: 2½ do 12 numere sürki i vouszki. M. E. Kreidler i Szinovje NÁJPOSTENEJSA OBÜTELI BAOTA 17 East Third Street BETHLEHEM, PA. SPECIÁLNO Vszigdár ospícseni klabájsz- je (Ever Sharp Pencils) i nájbougsa za píszanye péra sze zdaj dobíjo trno fá. Cejna je püscsena ⅓ Vszáki, kí je potrejben na dobre péra i klabájsze, naj szi zdaj küpi. Lehigh Stationary Company, Inc 14 West Fourth Street Bethlehem, Pa. (So. Side) Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekte- risko delo z-garantéranyom Primeni sze dobijo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. 24 sze je zse mocsno vöcsüla peszem, záto je nej náj- bole prijaznívo pítao : — Vcsaszi ? — Po mesi. Tou szo vase hcserí ? — píta te tühinec, na dvej dekli kázavsi, tak da bi nej znao tomi pítanyi prouti sztánoti. — Moje vnüke. — Ka nyim je imé ? — Fánny i Mari, — odgovorí Kalmár z-vidou- csim csüdivanyom. Oniva dvá csloveka szta vküper poglednola. — Szlobodno je nama znati, steroj je imé Fánny ? Kalmár je li z-véksov szásenosztjov glédao na szpitávajoucsega. — Etoj, — právi na Fánnyko pokázajoucs, ste- roj ocsí szo sze szvejtile od radoszti, ino líca szo sze zsaríle od nálezsnoszti. Dvá tühinca szta sze páli osztro vküper po- glednola ino sztarejsi je hitro ponouvo : — Po mesi. Kalmárovi szo vu cérkev sztoupili. Ali deklin pobozsnoszti je konec bio. Sztára zsenszka je hípi sepetala nikaj mozsévi. Fánny je nepresztnoma na dveraj drzsála szvoje lescsécse ocsí; Marikino szrdcé, ona száma je nej znála zakaj, od bojaznoszti trno bilo. Po mesi szta tühinca tam csakala pred cérkvov. Nyigov obráz sze je z-erdecsio od mraza ino z-cérkvi vöprisévsega lüdsztva z-csrsztvov nálezs- nosztjov szprevájajoucs, szo zacsnoli idti vküper vszi prouti lougi, gde, kak je sztarejsi goszpoud pravo, de z-logárom znameniti gucs meo. Naprézs je vu sztopájaj szprevájao nyí. 21 k-sztoli szo szedli ino szo potrosili szvoj prouszten zájtrik. — Ka pa Fánny ? — píta sztári jáger okouli zglédnevsi. — Escse je szpála, gda szam vöprisla, ali od tiszti mao zse gvüsno gori bode. Oblekáva sze vu cérkev, záto je zamüdíla, — pravi Mari. — Zakaj sze tí znás pripraviti vszigdár ? — je pravo Kalmár, z-glavouv je na csemeraszti szku- mo, potem je na sztejni viszécso vöro pogledno. — Vcsaszi jo vöpozovém, — je odgovoríla Mari ino sze je pascsila vu málo hizso. — Dnesz ranej moremo idti, — je krícsao za nyouv Kalmár. — Potí szo skliszke, ino sztára mati nemre frisko idti. — Doszta zsaloszti nam rédi té Fánny, — právi Kalmárojca. — Tühinszki fotiv. Sto zná, kaksega lagvoga csloveka dejte je ? — Bojim sze, Ignác, ka je k-ocsi priszpodobna, ino ka je ona nasa vnüka. ! — Bedásztvo ! Nasega vrloga Juditha hcsí ? — píta Kalmár ino vu rouki drzsécsi nozs na szto vrzse. — Na tou szi niti miszliti nemre. Nancs je glédanye nej dobro té dekle. Vövrzseno dejte, Boug odpüszti nyénim sztarisom, kí szo jo táksi sziromas- ki lüdi na sinyeki povrgli... — Csitt ! — právla Kalmárojca, vídla je odpé- rati dveri. — Prídejo... Mari i Fánny szta notri sztoupile, obej dvej vu kmicsnom szvétesnyom gvanti. Fánny sze je zgla- vouv poklonila ino je k-sztoli szédla, hitro je gori 6. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ SZTÁROGA KRÁJA GLÁSZI Birovíja nede v-öriszentpé- teri, (Szv. Petri) glászijo nam, ka tiszto zravnanye szo szpre- mejnili, stero szo zse pred etim za dokoncsano potrdili. Ár nede zouszedno birovíje pri Szv. Petri, liki meszto toga de z-Szengotthárda (Monostra) vszáki keden eden birouv sou k-Szv. Petri i tam de szvojo szlüzsbo drzsao, csi de stoj káksi poszeo meo sze lehko tam glászi. Vogrszke novine písejo, ka vu sztárom kráji, gdekoli kaj goriposztávijo, cérkvi, szobore, ali kakse drüge zidíne, tam szo vszepovszédi amerikanszki dol- lárje na pomoucs csi bi prej amierikanci nej bilí, trno doszta vesznic bi escse izda brezi ka- pel i zvonouv bilou, ali ameri- kanszki dollárje doszta pomo- rejo. Prevnogo orszacski szlüzs- beníkov je odpüscseno na vo- grszkom, za stero delo je vö- poszláni Schmidt od entente, ka naj vu pazko vzeme, ka sze naj vsze tiszti szlüzsbenícke odpüsztíjo, kí szo nej potrejb- ni országi. Doeti mao szo zse prevnogo odpüsztili i tém szo dáli vözadovoljenye, steri pa nemajo zadoszta szlüzsbeni lejt i nemrejo dobiti vözadovolje- nye, tiszti szi morejo za drü- gim delom glédati. Doszta velki soul scséjo doj- zaprejti. Za volo velkoga vö- dávanya na vogrszkom országi doszta velki soul scséjo zaprej- ti. Med tejmi je tüdi v-racsun zéti Szentgotthárdszki gimná- zium. Ali nas követ Dr.Vargha Gábor z-vecsimi poglavárami je dvakrat hodo k-miniszteri i prosnyou notri dao, ka naj Szentgotthárdszki gimnázium obdrzsíjo vu szlüzsbi, ár je tü okouli granice prevecs po- trejbno, naj sze deca vogrszko rejcs vcsí. Obecsano je ka vu szlüzsbi osztáne. Bucsa v-Szakalovci. Na Szrpno Marjo je Bucsa bíla v- Szakalovci, na steroj bucsi je lüsztvo prevecs veszélo bilou, ár je tou prva Bucsa vu Sza- kalovci. Lüdsztvo je na tou tüdi trno veszélo, ka zdaj zse bozso hizso májo, gde lehko bougi szlüzsijo, stero szo pred etim vönej pri krízsi mogli szpunyávati. Granicepolicájsztvo (határ- rendőrség) je z-Szengotthárda vkraj djáno, zvön dvá granice- policája, steriva szta na zselez- nepouti stáciji vu szlüzsbi za poutnikov volo, gda sze stoj z-tühinszkoga pripela ka naj nyemi pravice szpreglédnejo. Pred etim je vnozsino policá- jov bilou vu Szentgotthárdi. Nouva pantlikova fabrika. Vu Szentgotthárdi nouvo pan- tlikovo fabriko delajo, stera de zse naszkori gotova, stero je potrejbno za té poszeo, ár zse edno letovrejmena vu ednom privátnom hrámi zgotávlajo pantlike. Ali kak de ta fabrika gotova tak sze prejk odszelijo. Tak právijo, ka vu toj fabriki doszta Szlovenszkevészi deklin dobí delo, ár do zvön pantlikov dománye plátno tüdi tkali. Z-stemplinami szi je pre- biváliscse szpapérnivao Vu Burbanki, Cal. je Rev. A. Bucci v-pokouji bodoucsi kath. dühovnik szvojega prebi- váliscsa dvej hizsi z-ponücani- mi píszmami stemplinami “szpapérnivao” vö. Med stem- plinami jesztejo szvejta vszáke féle píszmeni stemplinje. Edne hizse plafon amerikanszka zá- sztava okincsáva z-stemplinov vküper prikeljena. Talijanszki stemplinje dájo szívo fárbo, amerikanszki po dvá centa er- décso, Canade brnászti stemp- linje pa zásztavni droug zna- menüje. Duzse, kak trészeti lejt je pobérao Rev. Bucci Te stempline. NORTH SIDE HARDWARE CO. Prinász sze dobi száksa zselezna potrejbcsina, kakti: Sparhetje, Lampaske i száka potrejbcsina za Automobile. 855—857 East Ohio Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Bell Phone 2508 Cedar. Pouleg pokojnoga kralá zbantüvani generáliske Stein generális, bívsi prájsz- ki vojszki miniszter je knige píszo od bojne, vu steri je med vecsim tou potrdo, ka je ántánt podmito IV. Károly krála ino záto szo zgübili némci bojno. Zavolo toga szo Stein generáli- sa bívsi ausztrianszke-vogrsz- ke vojszke krvávi rouk generá- liske, Georgi, Krobatin, Lehar i Czapp von Birkenstetten pro- vokálivali (na dvoboj pouzvali vö), na stero je Stein generális oblübo, ka szvoji kníg z-náj- blizsányega vödávanva zbríse tiszti tao, steri szlísi na Ká- rolya, ka je podmítani bio. Tou obecsanye je vözadovo- lilo krála vörne generálise ino tak je dvoboj tázaoszto. Drü- ge nevoule sze nej zgoudilo. Naznánye Szlovenci ! Vszém postüvanoim szloven- com dam naznánye, ka szam na nouvom meszti Joseph Hotel oudpro, gde sze dobí vszefelé jejsztvina ino pítvina za primejrno cejno. JOSEPH GOJTAN 817 Chesnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Dupliske Stempline dobíte pri vszákom küpivali csi ví szebov prine- széte eto glásenyé. Mí dávamo szíve (Merc- hants) i erdécse (Security Stempline. $1.00 Zsenszke “Pointex” petámi zsidene Strunfe Speciálno, pár . . . . . . . . . . . . . . . . . 79c $1.25 Zsenszke Förtoje, steri szo zapranyé —lejpe moude . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95c $1.25 Pojbinszki szetkáni Gvanti Speciálno 98c $3.00 Deklinszki piknyaszti Swiss Oblejcsi Speciálno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . $1.98 $5.50 Zsenszki vsze Wool Crepe Gyanke English Broadcloth Oblejcsi Speciálno . . . $4.79 $5.50 i $6.00 Zsenszki piknyaszti Swiss i vszeféle fárbe Speciálno . . . . . . . . . . . . . . . . $3.98 BRONK’S 833 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. “Nájbougsi kvalitét za nájnizsiso cejno” GDA DE VAM POTREJBCSINA NA POHISTVO, KÁRPETE ali KÁHLE prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni, kak zblágom tak z-cejnov HARRY KRUPP 843 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Phone Cedar: 5752-W 22 pognála za nyou osztányeno mlejko, potem szo vszi na pout gotovi sztáli. Lüft je mrzeo bio, gda szo z-doumi sli, ali szkousz bejli oblákov vöprisévse szunce je na veszélo napravilo krajíno. Naszelbina je komaj na pét minut bíla, frisko idouos, ali Kalmá- rojca, Máriki na ramo naszlanyena, je szamo pomali znála idti po skliszkoj pouti, dokécs je Fánny zlejka bejzsala naprej ino je vecskrát sztánola, nazáj sze je zglédnola i sze je na spotlívi zaszmejála, ali stero je záto zsnyéne velke lepote nika nej vzelou doli. Ár ka je ocsividno lejpa bíla, tiszto sze je nej moglo za- tajiti. Nyéne velke ocsí, kmicsno brnászti vlaszjé, malo nadüte erdécsa vüszta ino kak zsamat gladka brnászta kouzsa bi gdekoli ocsivesztnoszt zgübíla, ino kcoj visziki, lejpi, prílicsen zrász, je vu prousz- nom, zbozsnom gvanti tüdi doszta kázao. Ino tou jo ona pred etim szoumnila, od vcserányi mao je gvüsno znála ! Za toga volo je glavou na visisi zdignola, kak návadno, ino pa hípi je z-spotlívim poglédom mejrila vdiljek szvoj brnászti, zbozsnoga stofa gvant. K-cérkvi prisévsi, tam szo velko csuporo lüdszt- va najsli. Mokrin vészi prebiválsztvo, stero je eden, pred cérkvov sztojécsi naprézs naglejüvalo, posta- mestra poznáni zsuti, foringáski kocsüj, steri je meo segou tühince pripelali i odpelati na zseleznisko stácijo, stera je na pou vöre bíla od vészi. Pouleg kocsüja je eden sztarejsi i eden mlájsi tühinszki moski zgucsávao z-nisterimi pávrami. Obádvá vu moudnom goszpodszkom gvanti, vu prématnoj poutnoj bundi szta bilá, ino sze je tak vidlo, ka szta na pout opoutenye proszila. 23 — No vej rávno eti idejo, — je szkrícsao od pávrov eden, na Kalmárove pokázajoucs, kí szo te prisli tá. — Pravo szam, ka prídejo k-mesi, je povedo kcoj eden drügi ino sze je poklono jágri. — Tej szo Kalmárovi ? — je pítao sztarejsi goszpoud, pazlívo preglédavsi Kalmárovo familijo ino nyegov pogléd je vüpazen i dvojnoszt szkázao, dokécs je mlájsi goszpoud nej radno blizse sztoupo k-Kalmárovim. — Goszpon jáger i hcserí, — je povdárjao páver. — Kakse lejpe dekle ! — je szkrícsao nej radno te sztarejsi goszpoud, koga szmogornoga oberkanya obráz i trdnoga ocsí szo pod tejmi recsámi ocsivid- no prijaznívoszt pridoubile. Kak je zacsüto Kalmár szvoje imé vöpovedati, jo sztano. Krscsák je zdigno ino pred cérkvenimi dverami je pocsakao k-nyemi priblizsávajoucse tühince, zavado je, ka zselejo nikaj od nyega. Tejva dvá tühinca szta povrnola poklon, ali nyidva ocsí szo na kre sztráni sztojécsi deklaj bilé, stere szo z-Kalmárojcov vküpno na osztri pogled- nola na nyidva. — Z-kim szam lehko na szlüzsbo goszpoudam ? — píta nebatrivno Kalmár, — kí je na rejtki priso vküper z-tühincami vu szvojoj logouvszkoj szamo- csini. — Gucs bi meo z-goszpon jágerom, — odgo- vorí sztarejsi goszpoud. — Na prebiváliscsi szam vász scseo gori obiszkati. Na Kalmárovom obrázi sze je neprijéten nász- lad prikázao. Trno vören cslovek je bio, nigdár je nej oszto vkraj od mese, ino od znotrejsnyega krája Pittsburgh, Pa. i Krajína Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Telephone Cedar 8131-R N O VY’S CAFÉ & RESTAURANT Cor. Madison and Peralto Sts. Pittsburgh, Pa. Postüvani Szlovenci ! Sztavite sze pri John-i na kükli, ár tam dobíte nájbougso jejsztvino i pítvino. Vszáki szlovenec bo- de z-nájlepsim postenyom vö- obszlüzseni John J. Chapman, lásznik. Vi dobíte primeni kü- piti vszákse féle nájbokse Cigáre i Cigaretline, steri szo sztoga nájboksega do- hána naprávleni. Jasz tr- zsim to nájprednyejse blá- go naprebéranye vu vszáksem iméni. Tüdi vu toj nájlepsoj posztávi decinszko spilo dobite primeni küpiti. FRAHK EMBERSITS 923 Chestnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. M A L L I N , Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. BITTSBURGH, PA. SZLAMENI KOLAPOSJE Prinasz dobíte nájlepse Szlamene Kolapose Mí mámo vase mere, vaso moudo i vaso cejno. $1.50 do $3.50 Nouve féle szrakice zgolejrami, stere szo trno prípravne za letosnyo nosnyo. $1.00 $1.50 $2.00 Joseph Patz MOSKOV I POJBOV BAOTA 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Dupliske Erdécse ali Szíve Stempline dobíte z-etim glasenyom F. N. HOFFSTOT. Szednik GEORGE G. SCHMIDT. Peneznik T. W. FRIEND, Podszednik H J. C. BREKER, Podpeneznik Penezna Vrejdnoszt $200.000.00 Cejlo Imánye $350.000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi PEOPLE MEAT MARKET JOSEPH FELKÁR, Lásztnik. Szlovenci, ki szi scsé dobro frisko meszou küpiti on sze naj obrné vu mojo mesznico, gde sze dobi szákse féle frisko meszou za rédno cejno. 849 851 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi prídete vu moj Hotel, ár primeni dobíte tou náj- boukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH. PA. Naznánye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi naj bole postenejse vö obszlüzsenye JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA.