Jernej Kopitar. * nMonstrum scientiarum11. J. Grimm. Slovstvena zgodovina kaže, kedaj se je slovstvo pričelo, kako je napredovalo, kako dospelo do sedanje svoje vstave iu oblike. — Zgodovina pojasnuje vsaktero vedo; tako tudi slovstvena zgodovina pojasnuje jezikovno vedo ali jezikoslovje. — Treba je le, da se kaže res zgodovina in prav. Kar pervo tiče, naj se kaže res zgodovina, se dan danes čestokrat laže in namestu zgodovine razlaguje le povestnica celo že po slovčnskih nekterih učiliščih in listih, da bi človek vedoželjnemu mladenču klical rad: nNe verjemi! Tolle et lege t. j. vzemi pisatelja v roke in beri ga sam!" — Opisujejo se namestu slovstvenih del ali umotvorov le slovstvovatelji t. j. pisatelji po osebnosti, po notranjščini in vnanjščini, po slastih in strastih. To — se ve da — mika mladino! — Osebe naj se v književni zgodovini opisujejo le, kolikor je potrebno in koristno v njeno pojasnovanje. Kar drugo tiče, naj se prav kaže slovstvena zgodovina, priporoča nam sveto pismo, naj hvalimo sloveče svoje može, pristavljaje, da njih' trupla počivajo v miru (Sir. 44.); blagor mertvim (beati mortui..). — Glasoviti sedaDJi životopisi t. j. opisovanja živočih še tolikih junakov — so vsakdaj kočljivi, malo da ne sumljivi. BNe hvali človeka v njegovem življenju, svetuje z bogoljubnim svetnikom nam Slovencem domoljubni Slomšek (Drobtinc. 1. 1862, str. 71.), ampak hvali ga po njegovi smerti, povzdigaj njegove zasluge, kedar je rajni, in hvalivca prilizovanje ne mika, pa tudi pohvaljenega prevzetija ne skuša". Opisujejo naj se mertvi, rajni, po starem pregovoru: nDe mortuis nil nisi bene". — Pregovor ne pravi: — nnil nisi bona"; torej se smejo tudi njih Bmala". — BFacta loquuntur". — nBlagor mertvim . . . njih dela gredo za njimi (opera illorum sequuntur illos)", uči spet sveto pismo (Razod. 14, 13). Dela — dobre in slabe — gredo za ujirai kakor na unem, tako tudi na tem svetu. Razlagovati se imajo, toda vsegdar bene t. j. tako, da se dobre priljubijo, slabe pa pristudijo. Kdor drugače počenja, ne dela prav, vzbuja strasti, nareja stranke, in gorje mu naposled, kajti — ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. V čislih imajoč omenjene pravila — naj pričnem spet letos z možem, kteri — donaa na Kranjskem — slovf po Slovanskem — med vsim učenim svetom; z možem, čegar rojstveno stoletnico bodemo obhajali to leto; s slovanskim Kranjcem, in ta veliki učenjak, po J. Grimmovih lastnih besedah nmonstrum scientiarum" je — Kopitar. Življenje njegovo je znano. Opisal ga je nekaj sam (1. 1839), in naslednik njegov dr. Miklošič že dvakrat dal na svetlobo (1. 1851 in 1. 1857); nekaj pa so ga opisali drugi in se bere v raznib naših časnikih in berilih na pr. v Vedežu, Bčeli, v Novicah 1. 1852 in 1. 1857, v Slov. Ber. gimn. VII. 1. 1858 itd. itd. — Priprost spominek ima ranjki c. kr. dvorski svetovavec in pervi varh c. kr. dvorne bukvarnice na Dunajskem pokopališču Marksovem, kjer je (cf. Wien. Ztg. dr. M. J. Fesl) v nadgrobni kamen vrezan naslednji pozlačeni napis v latinskem jeziku: Bartholomseus Kopitar Carantanus natus in pago Repnje ad Aemonam d. 23. m. Augusti 1780 in slavicis literis augendis magni Dobrovii ingeniosus semulator obiit Vindobonse d. 11. m. Augusti 1844.