217
IN MEMORIAM i
Slavici Česnik
26. 5. 1949-3. 10. 1993
Cvetje je že zdavnaj ovenelo in sneg je prekril gomilo kolegice in prijateljice
Slavice Česnik.
Kako drvi čas! Njej seje ustavil toliko prezgodaj!
Res je, naredila je za eno življenje in še več. Nenehno je prisotna. Srečujemo jo na
vsakem koraku. Še je tu njen stol - predsedniški v Sekciji za klinično psihologijo,
tajniški v organizacijskem odboru Bregantovih dnevov, pa stol v Strokovnem svetu
Društva psihologov, izvršnemu odboru Psihoterapevtske sekcije Slovenskega
zdravniškega društva, predvsem pa stol v skupinah, kjer je bila terapevt ali pa je
sama bila v analizi ali superviziji. Človek bi rekel, da je dosegla vse, ona pa se je
nenehno menjavala v vlogi učenke, učiteljice, terapevtke in klientke. Prisotna je v
vseh programih, pri vseh načrtih, pri pogovorih z založniki in nazadnje v začetku
decembra na študijskem srečanju, namenjenem predstavitvi psihologije v Sloveniji
pri Italijanski federaciji psihologov - regionalne sekcije Furlanije, Beneške in Julij-
ske krajine.
Ko bi ji bilo dano dočakati zastavljena dela ter izpeljati načrte, ki jih je imela, bi
ostala tukaj še zelo dolgo. Volje do življenja je imela za trikrat toliko, kot ji je bilo
dano.
Toda cvetje je že zdavnaj ovenelo in sneg je prekril njeno gomilo. Plamenček
sveče ga ne odtaja. Ostaja nam spomin na njen obraz, pogum in energijo, na vse, kar
je delila z nami.
dr. Peter Praper