Kongres državnih nameščencev v Beogradu. Dne 29. in 30. oktobra t. 1. se je vršil kongres delegatov drž. nameščencev iz cele države. V splošnem ie bil ta kongres silno s'labo aranžiran. Vršil se ie v dvorani poštno-brzoiavnega Udruženia v Braničarski ulici ki si jo našel šele po dolgotrajnem povpraševanju in iskan.iu na skrajni periferiji* mesta v bližini sveto savske cerkvice. skrito na nekem blatnem dvorišču, ki si ga pregazil le s težavo. Mar se je hotelo tako dokumentirati vso mizerijo iavnih nameščencev. V dvorani ie bilo sicer polno delegatov iz pokra.iine. niso pa bili prisotni iavni nameščenci iz Beograda ki jih ie tamkaj več tisoč. Skrajna ie taka indolenca in kaže t>opolno brezbrižnost za stanovske interese. ki pa ie v takem slučaju, ko gre za pomoč v skrajnih materialnih neprili-  kah. nerazumljiva in .neodpustljiva. Ali pa mar tamošnje uradništvo ne potrebuje glede svoJeRa gmotnega položaia javnega protestnega zborovania? Kongres je bil sklican v skrajno neugodnem času. V Beogradu ie bila odsotna večina ministrov in od teh najmerodajnejši. Parlament prazen. poslanci do ma. Bolj nerodnega trenotka za sklicanje uradniškega kongresa si ne moremo misliti. Celo odsek zakonodajnega odbora ni imel one dni svojih sej in niti referent zakonodajnera odbora prof. Reisner ni bil v Beogradu. Na kongres ie prišla k pozdravu edinole deputaoija invalidov ... Novine so do malih iziem vse mclčale. ozir. se oanejile na malenkostne notice. V takih prilikah in v takem miljeju je otvoril kongres v nedeljo 29. okt. predsednik Udruženja državnih nameščencev dr. Mihajlo Jovanovič.po svojem poklicu šef budžeta odelenja v ministrstvu financ. V začetku svoiega nagovora ie pozdravil prisotne delegate ui iznesel vso zsrodovino uradniškesra zakona v zakonodainem odboru. Pripominja, da je bila največia borba za § 4.. ki ga je hotela vlada formulirati: Ne more biti uradnik, ki deluje proti pravni premeni državne obiike. Kaka bi bila stalnost uradnika pri današnjih političnih prilikah in pri takem zakonu. lahko si je predstavljati. Zato ie usoelo. da se je ta člen ublažil in premenil tako. da glasi: — proti nasilni premeni državne oblike. Še so nerešene politične pravice. a je upati tudi v tem zmislu najširših pravic. Po uradniškem zakonu se dele javni nameščenci na: a) činovnike b) zvaničnike, c) sluge. Pri uradništvu bodo 3 kategorije: 1. s popolno fakultetsko izobrazbo  (diplorna na visoki šoli);  2. z izpitom zrelosti kake srednje šole; 3. s 4 razredi srednje aii nižje stro kovne šole, tu se uvrščajo tudi bivši podčastniki z 12 leti službe.  Vsaka kategorija bo imela podkategorije, ki se bodo uredile s posebnimi uredbami za vsako poedino stroko; ker ima vsaka stroka svoje posebne prilike an  zahteve.  Oni uradniki. ki imaio izpit zrelostl, ne pa fakultetske izobrazbe, ampak 1—2 leti kakeg:a posebnega tečaja po maturi, prejemali bodo 10% dodatek k plači. Z ozirom na plačo bo po letih službe 9 grup.  Po zakonu bo uradništvu osiffurana stalnost. in to ie moralni del tega zakona. Kar se tiče materialnega. bo plača v zlatem dinarju. ki ne bo preračunan po borzni ceni. ampak ga bo o priliki proračuna odredil finančni minister. Za sedai ie dolo čeno. da bi bil pri višjih grupah koeficijent 42-Vž. Po predsednikovem nagovoru se je oKlasilo k besedi več (fovornikov, ki so v bistvu vsi zahtevali čim najhitrejšo rešitev činovniškega zakona. Nato je prof. Miloševič iz Kraguievca ostro govorH proti pro- tekciotiizmu. Navedel je slučaj. ko ie bil nrofesor premeščen radi nesposobnosti na Dredloff ravnateliev. a čez kratek čas (s 3 leti službe) je prišel kot nadzornik inšpicirat dotičnega ravnatelja. Zahteva čiščenja med uradništvom. ker se nahaia med n.iimi mnosro 'ljudi brez vsake kvalifikaciie, so slučaji, da so šoferji. natakarji itd. prišli potom protekoiie svoje stranke do činovniškega položaja. Ko je nato udeleženec konsrresa osebno napadel nekega člana prezidija, češ, da se ti očitki tičejo tudi niega. je nastal tak vihar, da ie rnoral biti kongres prekinien do popoldneva. Ne ravno nenavaden prlzor za dotičnee:a. ki ie že bii na kaki skupščini tam doli... Popoldan je prvi govoril predsednik Osrednje Zveze za Slovenijo g. nadupravitelj Maks Lilleg. Pozdravl:a navzoče in naglašuje da kdegi. ki so Ka poslali, pričakujeio pozitivnih rezultatov. Zakon ni idealen, a more se popraviti. Iziavlja da prečani imaio že svoi zakon, pa iim to ni najvažnejše, ker smo vsi solidarni da izvoiujemo zakon za one tovariše v Srbiji, ki še nimaio zakona. ki jim daje stalnost. Vse uradništvo brez razlike tišči materialno stanje. Zahteva nabavni prispevek in povišanje dragfiniskih doklad. Uradništvo je do skrajnosti zadolženo. prav posebno kritikuie maksimiranje rodbinskih 'doklad nižjih nameščencev. N a vaja slučaj. kako se je v Ljubljani na straži onesvestil stražnik in je bilo zdravniško ugotovljeno, da zaradi — praznega želodca. Navaja drug slučai. ko ie šel mož kot finančni organ na severni granici naslužbo, pa kose je vrnil, je našel ženo rartvo. Šla je orostovoljno v smrt. ker ni imela dati deci česa jesti. Predlaga povišek trošarine na alkohol za 1 Din. iz katerega poviška bi dobil finančni minister čez eno milijardo Din. a za realizacijo zahtev javnih nameščencev se potrebuie samo tri četrtine milijarde. (Burno odobravanie.) D r. B e n k o v i č (Zagreb) se v imenu hrvatskega Saveza pridružuje besedam predgovornikovim in izjavlja popolno solidarnost. Naglašuje nepravično stališče, da je Zagreb uvrščen v II. draginjski razred, akoravno je življenje tam dražje kot v Beogradu. V nadaljnem zahteva izplačilo stanarine tudi onemu uradništvu, ki je dosedaj ne prejema. Tem izvajanjem se pridružuje dr. K a r 1 o v i č v imenu činovniškega udruženja v Zagrebu. Naglašuje, da finančni minister mora najti sredstev, da omogoči tudi državnim nameščencem da imajo dohodke po potrebah. kakor ostalih 12 milijonov prebivalstva regulira svoje dohodke po svojih potrebah. Sedaj se opaža malenkostno padanje cen, a kaj to koristi, ker so cene od zadnje regulacije draginjskih doklad narastle za 150%. P r o f. Z e 1 e n i k (P t u j) se priključuje besedam predgovornikov in izjavlja v imenu svoje organizacije, da je nuina odpornoč potrebna. lzvede naj se takojšnja realizacija zahtev javnih nameščencev, ker tako ne more iti naprej, sicer omagajo vsi državni nameščenci v delu za državo. Nadupravitelj g. Joža Bekš (L j u b 1 j a n a) opozarja. da se mora zajedno s predlaganimi poviški regulirati tudi naredba o potnlh stroških in dietah, ker so normirani zneski že davno prenizki in nikakor ne odgovarjajo več dejanskim življenjskim razmeram. Predsednik bosanskega Saveza ravnatelj g. Č u k o v i č (S a r a j e v o) hoče junktim med uradniško pragmatiko in zakonom o draginjskih dokladah. Dodatki pridejo vedno 6 mesecev prekasno. Predlaga ukinjenie dragin.iskih razredov in naj imajo vse pokrajine iste draginjske doklade. Ako kdo na deželi manj troši za sebe, potrebuje temveč za šolanje dece v mestu. Več govornikov govori v istem zmislu in k istemu predmetu: za enake dolžnosti enake pravice. Neki delegat iz Južne Srbije zahteva za ta terjtorij specialne doklade radi napornega in nevarnega službovanja. Prof. Katunarič (Split) iznaša grozno stanje dalmatinskega urad- ništva, zlasti onega v Splitu, kji je začelo v pravem pomenu besede gladovati. N ekiuradnik seje iz obupavrgel iz 3. nadstropja na ulico. Uradnik more živeti jedva 10 dni v mesecu s svojo plačo. Spominja na korupcijo o priliki izvoza cementa. Spominja, kako so Novi Sad, Zagreb in druga mesta dala nabavni prespevek. zato more storiti to tudi država. Za njim govori g. Miloševič, ki vprašuje, kje so izredni dohodki države, ki jih je prejela direkcija plena »und andere«. (Veliko razburjenje in ogorčenje.) Govori še neki hrvateki učitelj iz Petrinja, ki iznaša svoj osebni slučaj, ker je bil službeno premeščen in nato odpuščen iz službe. Hotel je potom čitanja raznih dokumentov, dekretov in odlokov zainteresirati skupščino za svojo zadevo. Stvarno in odločno ga zavrača predsednik Udruženja jugoslovenskega učiteljstva g. Milutin Stankovič (Beograd) in ga poziva, naj išče pravice najprej potom svoje stanovske organizacije U.IU, kjer pa ni niti organiziran, zato naj opusti iznašanje svoje osebne zadeve tudi pred tem forumom. Pripominja, da je b:lo več hrvatskega učiteljstva službeno premeščenega, ker se js izkazalo, da je deca v šoli pod navodili svojega učifeljstva v šolskih berilih iztikala kralju oči, trgala iz knjig domo ljubne sestavke itd. Dotični hrvatski kverulant je na te konštatacije — molčal. V ostalem izjavlja tov. Stankovič, da se v imenu U.JU pridružuje zahtevam ostaleea državnega uradništva ker le v dobro plačanem uradništvu bo imela država oni trdni temelj in potrebni predpogoj za nadaljni razvoj in procvit. Sprejmejo se resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu. Deputaclje so se zglasile pri min. predsedniku g. N. Pašiču in pri drugih ministrih. O uspehih in neuspehih deputacije pri fin. ministru Kumanudiju, kjer je bil v imenu UJU tov. Stankovič, tudi prinašamo poročilo v današnjem listu. Kongres je v glavnem pokazal vso neorganiziranost centralnega uradniškega Udruženja. Dokler bo imelo uradništvo samo tako malo zmisla za svoje najvitalnejše stanovske težnje, bo imela vlada lahko delo . . .