JUNAKOV GROB. ttzzaas&s&sasmsKi RAJKO NOVAK. Od dotičnega polkovnega poveljstva je došla žalostna vest, da je dne 7. oktobra t. 1. padel in bil pokopan na ruskem bojišču kadet v rezervi tovariš R a j k o N o v a k , c. kr. učitelj na rudniški deški ljudski šoli v Idriji, star komaj 28 let. — Bridka vest o njegovi smrti je vse mno Hoštevilne pokojnikove prijatelje, posebno pa ubogo njegovo mater, najgloblje pretresla. — Padli slovenski junak je bil tih in skromen mož, ki* je z neumorno pridnostjo, vestnostjo in požrtvovalnostjo služil svojemu poklicu. Bil je učitelj v pravem pomenu te besede. Ves svoj svobodni čas je uporabljal v to, da se je seznanjal z modernimi pridobitvami na pedagoškem in znanstvenem polju. Bil je vsestransko izobražen, in zanimivo se ie bilo z njim razgovarjati o^ kateremkoli vprašanju in predmetu. — Živahno se je zanimal za delovanje svojih stanovskih organizacij in se redno in z zanimanjem udeleževal učiteljskih zborovanj. S skromr.imi svojimi dohodki si je napravil lepo  znanstveno knjižnico. Ukvarjal se je tudi z glasbo in je ob raznih narodnih in dobrodelnih priredbah v Idriji vedno z navdušenjem sodeloval. Bil je idealen, plemenit slovenski učitelj po mišljenju in delovanju. — Z vso vnemo je opravlial ne- kaj let tudi posel poverjenika Slovenske Šolske Matice. V šoli in zunaj nje je bil vedno in povsod mož na svojem mestu — našemu stanu je bil v ponos! Škoda ie ljubega in zvestega tovariša ter izbornega siovenskega učitelja, ki je res iz ljubezni služil svojeinu stanu, dasi mu tudi v Idriji težavna pot dela in odgovornosti ni posuta s cvetjem! Vsa službena oblika je bila malo vabljiva, a našega Rajka je vnemalo in dvigalo jedro — bistvo in smoter! — Pokojni tovariš Novak je bil brat ljubljanskega odvetnika, dež. poslanca in člana dež. šol. sveta dr. Frana Novaka. Sestri njegovi Frania in Leopoldina šta učiteljici. — Vsem tem naše iskreno soČLivstvovanje! Bodi vrlemu slovenskemu učiteljujunaku, ki se ne bo mcgel vesel?t< bodoče sreče Ijubljenega naroda in svojega stanu, najlepši spomin ohranien v naššh srcih! JULIJAN GERDOL. Iz Rocola pri Trstu poročajo: Prebridka izguba, ki je zopet zadela podružnico C. M. D. v Rocolu po smrti njenega podpredsednika tovariša J u 1 i j a n a Ci e r d o 1 a , mestnega učitelja in kadeta v rezervi, je nenadomestljiva. V šestih dneh je podlegel ranam, ki jih je dobil na italijanskem bojišču. Kot součenec za domovino padlega učitelja in predsednika rocolske C. M. D. tovariša Merška je bil tudi njega vreden sovrstnik v iiarodnem delu. Koliko je v Rocolu zadnje čase delal, vedo- le domačini. Dasiravno še mlad, je bil neutrudljiv in imel je veliko veselje do narodnega dela, a jjosebno pa še do naše podružnice. S kakšnim veseljem je pred par meseci sporočil tukajšnji podružnici svoje povišanje v kadeta ter je v isti nameri poslal 10 K. Zanimal in trudil se je tudi za naš otroški vrtec in kjer se mu je le nudila prilika, je deloval zanj. Pa tudi kot družabnik je bil ljub vsem, in vsi smo si ga želeli v družbo. — Po dveletnem vsestranskem delovanju, dragi Julijan, so nastopili za nas hudi časi. — Pozvan si bil z rnnogimi drugimi svojimi sovrstniki v vojno službo. Po šestnajstmesečnem službovanju si bil odbran, da braniš kraje, ki nam jih hoče iztrgati zavratni sovražnik. A usoda Ti je bila nemila. Podlegel si ranam, dobljenim po kletem sovražniku. Na smrtni postelji si bil povišan v praporščaka, a te časti nisi dolgo užival. Tvoji dobri starši so poskrbeli, da počivaš v domači zemlji, v kraju, ki Ti je bil tako ljub. Kaj si nam bil in kaj smo s Teboj izgubili, priča pogreb, ki je vkljub neugodnemu vremenu uspel najsijajneje. Spremili smo Te k večnemu počitku vsi, da, lahko rečem: brez izjeme vsi prijatelji in znanci sploh. Ob tej priliki gre v prvi vrsti posebna zahvala katinarski šoli, kjer si bil nameščen, ki je poskrbela vse, kar je bilo v njeni moči. Kaj častno je bila zastopana svetoivanska slovenska šola in po deputaciji škedenjska in barkovljanska. Častno spremstvo si imel, predragi Julijan, tudi od tamkajšnjega vojaškega oddelka in ondotne c. kr. finančne straže. Ob pretresujočem nagrobnem govoru voditelja katinarske šole, tovariša Cirila Valentiča, se je zasolzilo marsikatero oko. Počivaj sladko, vrli sl&venski učiteli]unak, v dragi zemlji doinači! V naših srcih živiš naprej! I SREČKO VILFAN. I Zdrav brez primere, poln življenja in idealov — tak je stal tudi na bojnem polju! Pa se je razletelo orožje pekla in je iiipoma uničilo to mlado, lepo, cvetoče življenje! Dne 10. t. m. je ob 10. dopoldne padel na Doberdobski planoti praporščak SrečkoVilfan, učitelj v Knežaku na Notranjskem, star komaj 22 let! Odliko val se je večkrat v ljutih bojih pri Sv. Martinu, pri Sv. Mihaelu in na Griževem brdu, zakar je dobil v odlikovanje srebrno svetinjo. Krasila je prsi res mlademu junaku! A sedaj ga ni več! — Dne 17. julija t. 1. nam je pisal, da je padel njegov stanovski in vojaški tovariš Bravničar, a se je pozneje izkazalo, da ga je le zasula granata, potem so ga pa Lahi ujeli. In kaka tragika! Tovariša Vilfana ni zasula, njega je ubila! Zdrav brez primere, poln idealov in življenja — tak je stal tudi v svojem civilnem poklicu. Mlad je bil — učiteljišče je dovršil šele leta 1913. A v njem je tičal talent pravega slovenskega učitelja, ki bi vse, kar je bilo lepega, dobrega, plemenitega v njem, daroval svojemu narodu, ki ga je ljubil z vsem plamenom svoje duše! In z zvestobo! A sedaj je vse uničeno: vrelec žive vode, vode življenja, je usahnil... Kolika tragika, ko nas je vsak dan manj! ... Bodi ti, slovenski učitelj-junak, ki si v cvetu let umrl za dom in cesarja, neminljiv spomin med nami! BREZ GROBA. Služba pri novi stotniji je bila tako razdeljena, da polovice svojih ljudi nisem poznal drugače nego po imenu. Čez dan so ostali v skalah na straži, drugo polovico pa sem odvedel, preden se je zdanilo, v nekaj sto korakov oddaljeni gozdiček, kjer smo ostali do mraka. To preseljevanje je bilo vedno združeno z nevarnostjo, da nas ne zaloti sovražnik, ki je imel z visokega grebena ves teren v pogledu. Treba je bilo dobro paziti na najugodnejši čas. Zlasti nerodno je bilo v mesečini, če je bilo jasno nebo. Tu ni bilo skoro nobenega prehoda iz dneva v noč, še skoro somraka ne. Največkrat so bili ljudje poleg puške in odej obloženi s težkimi koli, ki so jih potrebovali za izdelovanje trdnih kritij. Še v poznem mraku se je videla taka figura jako daleč, hikar v mesečini. Treba je bilo kar najprevidnejše meriti korake, da se niso izprožali kameni pod okovanimi črevlji, nihče se ni smel oglasiti ali zaropotati z gorsko palico. Hvala Bogu, vedrio je šlo po sreči. Istočasno z namii so prinesli od zgoraj gorko menažo in kavo. Takrat so prilezli še drugi iz dnevnih skrivališč v bližino kotlov, urno so použili vsi jed in se potem tiho razšli na odločena jim mesta. Začela se je nočna služba. Kaj bi pravil, dolge ure so se vrstile! Mnogokrat se ni hotel čas niti za vraga premakniti, zlasti kadar je bilo vse mirno po bojišču. Kdor ni bil na predstraži, je tipal v temi za kameni, da si je izpopolnil branik, in ko se mu je zdelo dela zadosti, se je zavil v odejo1, vzdignil ovratnik suknje in sedel poleg puške, roke ugreznjene v rokave. Rezke sape so pihale po polnoči. Tako sem jih obiskoval od ure do ure, da mi niso pospali. Naporno plezanje v temi po skalovju. Ogaben posel, ampak dolžnost! Koliko kletev sem pustil tam na skalah, Bog jim daj odpuščanja, od samega trpljenja in jada so planile iz ust. Na desnem krilu je bilo par mož, ki so me že v prvem večeru zaskrbeli. Razgled po globokem žlebu so imeli, ali njih živIjenje je bilo v vedni nevarnosti. Zgoraj nad njimi, jako visoko v skalah, je stala kamenita lavina, ki je bila pripravljena za slučaj, da bi se sovražnik zagnal preko žleba proti našim postojankam. Kako noč je že zdrknil od te lavine velik karnen in se s strašnim hruščem pognal preko skal v žleb ter besnel z nebrzdano silo proti dolini. Ubogi človek, če ga je dosegel, niti mati bi ga ne bila več spoznala ... Treba je bilo te ogrožene ljudi takoj umakniti. Odkazal sem jim nova mesta in še tisto noč so si pričeli graditi nove branike. Tam, kjer se je zdaj črta upognila, je bil postavljen mlad fant. Povedal mi je, da se piše za Kržiča, druge besede nisem čul nikdar od njega. Kakor sem mu ukazal, tako je šel na delo vsakokrat tiho, brez obotavljanja — pravi vojak. Tudi on je ostal čez dan v skalah, zato ga nisem poznal v obraz. Ko sem jim določil prostor in delo, sem se zopet kobalil v temi po skalah nizdol do svojega kritja. Morda še nisem sedel, ko je Kržič že — izdihnil. Ni bilo dolgo, ko mi je prišel desetnik povedat to presenetljivo vest. Z roba neke navpične skale je hotel ubogi fant odtrgati kamen, ali takrat se mu je drugi odluščil, ki je stal na njem,'izgubil je ravnotežje in oimahnil v globoki žleb. Nobenega glasu ni dal od sebe, nekaj se je kotalilo s kamenom vred precej daleč in se potem ustavilo, kamen pa je divjal v dolino, kakor da ga je gnala slaba vest. Drugi dan sem videl Kržiča z daljnogledom. Ogromna skala ga je prestregla. Vsa razbita, krvava glava mu je visela negibno preko skale, udje zveriženi. Ubit! — Nihče ni mogel do njega, zakaj tam je »prepad mrtvih«. Tako leži še danes tam — brez groba. Skoro slehrnii dan sem ga šel gledat z daljnogledom. Zmerom na istem mestu, v isti leži. Dež mu je opral obraz, sneg ga je bil že odel za nekaj dni, pa ga je pregnalo solnce. In so prišli črni gavratii od vzhoda, obleteii v višinah to pohlepno skalovje, pa so se spustili v dno drug za drugim in so kljuvali na razparjenem človeškem mesu, dokler jih ni pregnala svinčenka človeka, ki se mu je studilo gledati to gnusno' delo... Siromak! — Moj učenec je bil pred mnogimi leti. Drugim je to razodel, ker me je še dobro poznal- meni se ni dal spo znati. Skromen fant je bil vedno marljiv in vesten. Dobro se ga še domislim. Nikdar ni bil vsiljiv, delo je opravil, pa je bilo. Tak je bil že kot šolar in tak je ostal. Kakšna usoda ga je doletela!. — Učenec moj, dosegel si mir, morda ni več daleč do — snidenja? — Jugozapadnobojišče, v decembru 1915 V4 1 k o M a z i. REKONSTRUKCIJA AVSTRIJSKEGA KABINETA. »Berliner Tageblatt« poroča o rekonstrukciji avstrijskega kabineta sledeče: Imenovanje princa Hohenlohe-Schillingsfiirsta za notranjega ministra je bilo izvršeno najbrže iz čisto notranjepolitiških motivov, ki imajo svojo utemeljitev v rekonstrukciji politiških sil, nastali zaradi vojne. Princ Hohenlohe, brat avstrijskega poslanika na dunajskem dvoru, se je obnesel posebno kot namestnik v Trstu in nživa v diplomatičnih krogih glas moža trdnega značaja in neutrudljive delavnosti. Velikega pomena na zunaj je imenovanje obeh ministrov za finance in trgovino. Tal dva, oba strokovnjaka, sta neoporečno sposobna, da pripravljata rešitev velikih gospodarskiih vprašanj, ki so nastala v zvezi z vojno in skleponi miru. Zato garantira njiju osebnost. Finančni minister Leth je avanziral od poštno-hranilniškega uradnika končno za guvernerja istega urada. Njegovemu organizacijskemu talentu se ima zahvaliti avstrijska poštna hranilnica za veliki procvit, pod njegovim vodstvom je postala poštna hranilnica eden najmogočnejših avstrijskih finančnih zavodov in je sedaj glavna opora finančne sile Avstrije. Velike so zlasti zasluge, ki si jih je pridobil novi finančni mi>nister pri podpisovamju avstrijskih vojnih posojil. Finančni minister Leth je zlasti odličen poznavalec finančnih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo. Trgovinski minister Spitzmiiller je naredil istotako karijero kot uradnik. Bil je poprej ravnatelj finančnega deželnega ravnateljstva na Dunaju, pozneje pa je postal ravnatelj Kreditnega zavoda. Poleg odličnega poznanja nemške in avstrijske industrije je na glasu kof izboren upraven uradnik. Vstop teh dveh ministrov pomenja torej nedvomno pomlajenje in ojačenje Stiirgkhovega kabineta. ŽENSKO DELO. Korespondenčni urad piše: Kakor doznavamo, namerava! armadno vodstvo pridobiti ženske za industrialna in druga dela v znatno večjem obsegu kot pa doslej. Armada bi imela tako znatne koristi. Predvsem bi tvornice, ki delajo za obrambno silo, mogle po nastavljenju številnih ženskih delavcev izgotavljati še veliko več. Marsikatera potrebščina armade bi se mogla izgotavljati bolje in hitreje. In — kar je za skupni vojni uspeh, pa tudi za našo gospodarsko bodočnost velikega pomena — tudi našim zaveznikom bi bili potem v naši industriji odprti bogatejši viri za njihove pcrtrebe. Nadalje bi bilo po pritegnitvi ženskega elementa znatno število za vojno sposobnih in vojaški izvežbanih moških prostih za službo na fronti. Fronta pa je torišče vsakega za orožje sposobnega moža. Vsak posameznik bi moral stremiti, da dospe tjakaj. — Samo ob sebi umljivo je, da naj bi delavka ne nadomestila samo preprostega delavca, temveč naj bi tudi na mesto marsikaterega industrijskega uradnika stopila inteligentna ženska, s čimer bi dobila armada veliko častnikov. To pa v ostalem ne velja samo za industrijo. temveč tudi za veIiko drugih poklicev, v katerih je danes navezan na pisalno mizo še marsikateri za vojno navdušeni in za vojno službo sposobni mlajši moški, dasiravno bi pametno1 dekle tekom vojne lahko- opravljato njegovo službo. — Ta vojna je pač pokazala, kako uporabna je žena v praktičnem življenju. Kamor so stavili žensko, povsod je dobro opravljala svoje delo. Da more v teh težkih časih nadomestovati moža v zaledju v marsikaterem poklicu, dokazuje marsikatera ženska dan za dnem, in takih žensk bo od dne do dne več. Danes niso samo izprevodnice v tramvajski službi itd., temveč delajo vrle ženske tudi v kovinskih obratih na mestih, ki so se smatrala prej izključno za torišče moških. Moški tovariši pa s spoštovanjem zro> na te vrle delavke. Da, marsikje se je celo razvila iz tega skupnega dela neka razveseljiva vrsta tekmovanja. — Brez dvoma: ženska, ki dela za armado, je vojak zaledja! — Da postane popolnoma to, se morajo ženska društva in posvetovalnice organizirati enotno in pridobiti tvornice in druge delavnice za poizkus pomnoženega nameščanja žensk. — Marsikatera mati, ki ima dopoldne opraviti s svojo deco, bi mogla popoldne, ko ve, da ima svojo družino pod dobrim nadzorstvom pri sorodnikih ali v otroških vrtcih itd., opravljati industrijska ali kaka druga podnevna dela in si tako izboljšati svoje življenje. — Kake posledice bi imela mobilizacija žensk v bodočem miru? — Izpodrinienje moških? Gotovo ne! Pripravljeni moramo biti na porast gospodarskega življenja z industrijalizacijo; žene v sedanjem vojnem času bi se uspešno pripravile na to. Da bo veliko delavk nadomestovalo padle in invalidne moške, je pač razumljivo. Umrlega junaka nadomestuje njegova žena, njegova hči, ki bosta tako tudi najbo lje preskrbljeni. Veliko žensk pa se bo po končani vojni zopet vrnilo na kmete, v kuhinjo itd., in ne bodo torej odvzela mest nioskim, pač pa bodo boljši ljudje ko prej, ženske, ki bodo s ponosom govorile o sebi: »Tudi jaz sem pripomogla do velike zmage!« — Pričakovati je, da bodo namen te akcije, ki zasleduje tudi socialne smotre, podpirali vsi krogi. Oblast, tovorniška vodstva, društva in ne med zadnjimi občine, morejo s pojasnili, pobudo, pripomočjo, propagando itd. storiti v tem pogledu domovini usluge, ki se ne morejo ceniti dovolj visoko. Osebni oziri morajo stopiti v ozadje, kjer gre za velike smotre. — Kakor nam je znano, vojno ministrstvo, prav ceneč domoljubno sodelovanje, vedno rado sprejema morebitne predloge. Glede tu omenjene stvari je prav posebe pristojna kontrolna komisija vojnega ministrstva za oproščene, Dunaj I., Riemergasse št. 9, pristojno mesto. — Poleg vstopa velikega števila žensk v obrate se namerava tudi pritegnitev vojnih invalidov, ujetnikov, nepoškodovanih in brezposelnih beguncev, pohajanje brezplačnih ženskih tečajev na obrtnih šolah, ustanovitve obrtnih šol, tvorniških šol in otroških vrtcev za razbremenitev mater, ki delajo, same stvari, ki naj obrambni sili države dovedejo novih moči in pripomorejo tako, da se čimprej zmagovito konča vojna. ZARACUNANJE VOJNIH LET V POKOjNINO. Cesar je izdal sledeče povelje armadi in mornarici: Določam, da se zaračunajo vojna leta povodom sedanje vojne tako-le: Vojna leta se zaračunajo pri odmeri pokojnine, če so dani potrebni merodajni pogoji, vsem osebam oborožene sile in obsegajo tudi med vojno ustanovljene formacije, če so se te osebe nahajale med vojno v aktivni vojaški službi. Ta ugodnost se razteza tudi na osebe, ki so se pritegnile med vojno v vojaško službo, ki pripadajo orožništvu, dalje na finančno stražo, ki sodeluje pri vojaški obmejni, obrežni in železniški varnostni službi, na (ogrsko) obmejno policijo, kakor tudi na državno gozdno osobje. Zaračunavati se prično vojna leta s 25. julijem 1914. Pridržujem si, da konec vojne službe naknadno določim. Odredbe o predpogojih in o odmeri glede na povišano službeno dobo s prištetjem enega ali več let se istočasno razglase. Izključijo se iz priznanja vojnih let vse osebe, ki so zašle v vojno ujetništvo, ki se niso v smislu službovnika, I. oddelek, upravičile. LEGIJA SMRTI. Pariški listi poročajo iznova o legiji srbskih žen in deklet, ki so izgubile v vojni svoje može ali očete ter sklenile, vstopiti kot posebna »legija smrti« v arrnado. Poveljnica te ženske čete, ki je oblečena in oborožena kakor ostala srbska pehota, je vdova po poročniku Marikoviču, ki je padel pri Šabcu. VOJNI STROŠKI DO KONCA LETA 1914. Kontrolna komisija državnih dolgov je izdala sedaj izkaz o naših državnih dolgovih, kolikor so znašali koncett decembra 1914. in obsegajo tudi državne dolgove, najete v tem času za vojne. Koncem Ieta 1914. so znašali vsi državni dolgovi skupno 17.960,865.376 K in so se od junija 1914. pomnožili za 4.958,796.053 K. Za ta državni dolg je treba plačati na leto 700,817.821 kron obresti. BERLIN ZA GORICO. Iz Berlina 2. decembra: Kakor se je zvedelo z izborno poučene strani, je dogovorjeno raed obema glavnima in prestoinima mestoma Berlinom in Dunajem, da obe mesti prevzameta v varstvo po eno zaradi vojne uničeno mesto. Berlin hoče vzeti pod svoje varstvo Gorico, ki toliko trpi zaradi italijanskega obstreljevanja. V merodajnih berlinskih krogih je bil tozadevni predlog z navdušenjem sprejet. POSEBNI VOJAŠKI ZNAKI ZA 43—50- LETNE INTELIGENTNIM KROGOM PRIPADAJOČE ČRNOVOJNIKE. Vojno ministrstvo je odredilo, da dobe 43 do 501etni črnovojniki, ki nimajo sicer prostovoljske pravice, vendar pa zavzemajo v javnosti odličnejša mesta in pripadajo inteligenci, posebne odznake: ozke rumene trake na rokavih. Ti odznaki se bodo priznavali zlasti raznim industrijalcem, odličnim trgovcem in obrtnikom, uradnikom, poslancem, občinskim svetnikom avtonomnih mest itd. Oni, ki bodo dobili odznake, bodo oproščeni nižjih opravkov v vojaščnicah in taboriščih ter bodo smeli, če bodo to dopuščali vojaški oziri, privatno stanovati. Druge vojaške pravice pa z omenjenim odznakom niso združene. 44 DO 46LETNE NAJBRŽE VPOKLIČEJO POD OROŽJE SREDI JANUARJA. »Tiroler Anzeiger« poroča: Med prebiramjem za vojno in črnovojniško službo sposobni spoznani 44 do 461etni možje se vpokličejo pod orožje najbrže do sredi meseca januarja. — Uporabili jih bodo predvsem za vojaško službo v zaledju ter pri etapni službi. * PRAVI RADIKALIZEM. »Jaz poznam le en radikalizem v ljubezni do naroda, v samozatajevanju in v neumornem delu.« — Te besede je izgovoril bivši minister dr. Foft pred šestnajstimi leti. Obudivši to reminiscenco, piše praška »Union«: »Te besede morajo bi-ti danes bolj nego kdaj deviza nam vsem, če hočemo v naši češki domačnosti priti do davno zaželjenega miru. Ako ob vsestran- skem samozatajevanju in oziraje se na blaginjo vsega naroda ustvarimo najprej organ, ki naj bi zastopal interese našega naroda v najvažnejših vprašanjih sedaj in po vojni, se bomo mogii potem z večjo nado do uspeha lotiti tudi stvari, ki jih zaradi politiške previdnosti v tem času ne smemo forsirati.« — Napisano kakor nalašč tudi za nas Slovence! PODALJŠANJE ROKA ZA IZROČITEV KOVINSKEGA ORODJA. »VViener Zeitung« objavlja odlok tninistrstva deželne brambe. s katerim se podaljša rok za izročitev kovinskega orodja do 31. januarja 1916. menimo glede učenja deželnih jezikov — porabijo izkustva vojne, treba že odložiti. O elementarnih šolah moleimo. Na višjih zavodih (vštevši meščanske in visoke šole) pridno uče grško, latinsko, angleško in  francosko, proti čemer sicer principialno ne bi bilo prigovora, v kolikor ni to na škodo drugih važnih učnih predmetov. Zaman pa bi iskali v učnih načrtih tudi najskromnejšega začetka v pouku mnogih in — kakor je pokazala sedanja vojna — tako življenskovažnih deželnih jezikov. Torej je do nadaljnega ostalo pri latinščini, grščini, angleščini in francoščini. Za deželne jezike iščejo šele prostorov, časa, učiteljev in učencev, ki bi se hoteli učiti. To bo zahtevalo mnogo, mnogo časa, m bilo bi že priporočati, da bi se dala prednost krajši, hitreji in smotreneji reformni metodi. BENEŠKI SLOVENCI IN NJIHOV POLOŽAJ. V polemiki proti članku Guidona Henrika Torossija1, v katerem je ta dokazoval, da morajo med tlalijo in Avstrijo ostati dosedanje meje, opozarja neki M. Fakir v »Cittadino di Trieste« na žalostni in brezpravni položaj Slovencev, ki so podaniki Italije. In sklicevaje se na ta položaj stavIja odgovor v diskusijo vprašanje, kake teritorialne kompenzacije moremo mi po pravici zahtevati od Italije, ker so narekovane po humaniteti in čuvstvovanju? Piše: »Pod tiranido italijansko živi v provinciji Cividale in na sosednjem ozemlju mnogo Slovencev. Po neresničnih statistikah dosegajo število 60.000, v resnici pa jih je še enkrat toliko. Postopajo z njimi, ali bolje rečeno: jih maltratirajo na najbolj barbarski način, ki si ga moremo misliti, tako da morejo skoro zavidati one, ki ječe v moskovitskem hlapčevstvu. To dobro in inteligentno ljudstvo, ki je dalo slovenski literaturi tudi pisateljev in pesnikov, uničuje italijansko barbarstvo zistematično: pušča jih brez cerkve, brez šole, brez vsake narodne in jezikovne pravice! Ti ubogi Slovenci pričakujejo trenutka, da dobe zopet človeške pravice, ki so jim bile vzete v letu 1866, ko so prišli pod tisto vlado. Mi nismo nacionalisti, ali v imenu človečnosti moramo zahtevati odrešenja za tisto ljudstvo. Italija se gotovo ne bo mogla pritoževati, ako jih izgubi, ker jim ni bila mati, marveč mačeha. Iredentizem v Avstriji je absurden, kjer vsak narod uživa svobodo in pravico, kjer imajo cerkve in šole svoboden razvoj, dočim se Slovencem, ki žive v italijanskem suženjstvu, teptajo pravice na najkrivičnejši način. Pravico imajo zahtevati od nas odrešenja. To je več nego opravičeno, je celo naša moralna dolžnost in delo človečnosti.« VERA IN VOJNA. Sertinlanges, francoski profesor moralne filozofije v pariškem »Institut Catholique«, je v svojih propovedih — kakor pripoveduje »Kolnische Volks-Zeitung« •— v Madeleinski cerkvi od 15. avgusta 1914 do 15. avgusta 1915 govoril tako-le: »Da se re%i in brani dežela, kakršna je naša, ne zadošča, da nas razgreva vroč patriotizem. Naš patriotizem mora biti neizmeren, nebrzdan, da, pristranski! Ta vojna je sveta vojna. Pravičnost jo hoče, nebo jo je dovolilo, križarska vojna je to. Proti takim sovražnikom je vsako scwraštvo dovoljeno, je vsaka jeza sveta.« Od nedelje do nedelje je Sertinlanges propovedoval sovraštvo prott Nemčiji. Molitve so imele francoski kolorit. Celo tako-le ie rekel Sertinlanges: »Češčene bodite ve matere in soproge, polne milosti, polne boli in žalosti.« Trpljenje vojakov je primerjal Kristovemu trpljenju. »Naš vojak, ki stopa iz strelskega jarka, je — mistično govorjeno — Kristus, ki zapušča jamo gezemansko. Kraj, kjer je padel, je Kalvarija. Ako je ranjen, nas spominja na jagnje božje, o katerem govori Izaija. Tišino v bojnem lazaretu je primerjati s tišino, ki je obdajala Jezusa, ko je trpel smrtne muke. Umirajoči je deležen božjega življenja, ker umira kakor Bog.« — K tem izbruhom sovraštva pripominja »Kolnische Volkszeitung«: »Kot katoliki kličemo glasno: Take propovedi niso katoliške, so bogoskrunske. Katoliški nevtralci že davno soglašajo z nami v tej sodbi in tudi na Francoskem je ljudi, ki globoko obžalujejo take skoke s tira, toda njihove g!asove, ako bi se oglasili, nadglasuje krik premnogih.« ŠOLA IN VOJNA. Neki šolnik piše v dunajski »Information«: »Novo šolsko leto se je začelo, ni pa prineslo našim šolam mnogo novega. Pričakovanje, da se v učnih načrtih — UClTELJ JE PRAVI DEMOKRAT! Angleški minister lord Haldane je imel minoli teden na javnem shodu govor, v katerem je govoril o velikanskem boju, ki se vname po sedanji vojni in pri katerem pojde za to, da ohranijo Angleži svoje gospodarsko prvenstvo. Rekel je: »Angleškega duha je treba razviti; če ga ne razvijemo, pride v nevarnost angleška prihodnost, Razvoj duha, to je naloga narodne vzgoje. Drugo vprašanje nastane zaradi tega, ker dobiva demokracija čedalje več moči. Pripravljati se morarno na to, da bo konec staremu redu in da nastane nov red. Zato je treba naše bodoče voditelje vzgojiti. Skrbeti moramo za to, da ne bo pomrlo toliko otrok, in izboljšati moramo šolo. Varčevati je treba povsod, samo varčevanie pri šolstvu ni na me.stu. Učitelj je pravi demokrat, ker naredi moške in ženske enake. DENARNO STAN.JE »RDEČEGA KRIŽA«. Na skupščini »Rdečega križa« dne 18. pret. mes. je bilo naznanjeno, da je dobilo društvo darov v gotovini 11 milijonov kron, za 739.000 kron vrednostnih papirjev in 832.000 kron članskih prispevkov. Navzlic temu so morali realizirati nekaj v iniru nabranega imetja. Dohcdkor je bilo okroglo 13 milijonov kron, izdatkov 11 midijonov 600.000 kron. Prebitku so enaki po priliki še neplačani računi za že prejete dobave. Predsednik grof Traun je izjavil, da se bo ljudstvo gotovo rado zopet odzvalo prošnjam za pomoč.