NACIONALNA MREŽA SKUPIN STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ
PREDSTAVITEV ZDRUŽENJA
Združenje za socialno gerontologijo in geronta-
gogiko Slovenije je nevladna neprofitna organitS
zacija, ki deluje v javnem interesu v socialnem
varstvu od leta 1992.
Poslanstvo organizacije je ustvarjanje pogojev
za preživljanje kakovostne starosti na področju
medčloveških odnosov, medgeneracijske poveza-
nosti in priprave srednje generacije na starost.
Združenje kot krovna organizacija skrbi za
razvoj lokalnih mrež skupin starih ljudi za samo-
pomoč in jih povezuje v nacionalno mrežo. V slo-
venskem prostoru je ob koncu leta 2002 delovalo
470 skupin, v katere je bilo vključenih 4.588 oseb,
starih nad 65 let.
Nekaj več kot polovica tovrstnih skupin deluje
v domovih za stare ljudi in posebnih socialno-
varstvenih zavodih, druga polovica skupin pa v
lokalnih skupnostih za stare ljudi, ki še živijo na
svojih domovih. Skupine vodi 720 za to usposob-
ljenih voditeljev, ki so v program vključeni kot
prostovoljci.
NEKATERI POMEMBNI MEJNIKI
Prvo skupino starih ljudi za samopomoč sta 5. 3.
1987 v domu upokojencev v Izoli ustanovila Tone
Kladnik in Roberta Zerbo. Prvo skupino starih
ljudi za samopomoč je 1. 9. 1989 v Ilirski Bistrici
ustanovila Mimica Prime.
Prvi obsežnejši pisni dokument o programu
»skupine starih ljudi za samopomoč« z naslovom
»Izkušnje s skupinami starih ljudi v DU Izola«
Branke Knific je izšel v Socialnem delu 1. 1988
(številka 4).
Prvo srečanje prve organizirane medgenera-
cijske povezave med družinami zdravljenih alko-
holikov v društvu Viharnik in osamljenimi stano-
valci doma upokojencev v Izoli sta 29. decembra
1989 vodila Branka Knific in Tone Kladnik.
Prve skupine starih ljudi za samopomoč na
Obali so bile deležne številnih obiskov in zani-
manja strokovne in širše javnosti. V nadaljevanju
so bile ustanovljene tovrstne skupine še v Beli Kra-
jini, na Koroškem, v Savinjski dolini, na Štajer-
skem, Notranjskem, v Vipavi in Pomurju in v
osrednjem delu Slovenje. Tako se je počasi, a
vztrajno širila nacionalna mreža skupin, vse do
danes, ko je prerasla v stabilen program nacional-
nega pomena.
V letih 1989-1991 je bil program »skupine
starih ljudi za samopomoč« organiziran in voden
kot akcijskoraziskovalni projekt pri Univerzi-
tetnem zavodu za zdravstvo in socialno varstvo
Ljubljana, vodil ga je Jože Ramovš. Projekt se je
zaključil z izdajo metodičnega priročnika Skupine
starih ljudi za samopomoč avtorjev Jožeta Ramov-
ša, Toneta Kladnika, Branke Knific in drugih.
23. junija 1992 je bilo ustanovljeno Združenje
za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slove-
nije kot krovna organizacija programa »skupine
starih ljudi za samopomoč« in kot strokovno zdru-
ženje voditeljev skupin starih ljudi za samopomoč.
Z razvojem programa »skupine starih ljudi za sa-
mopomoč« je nastala tudi potreba po povezova-
nju nosilcev tega programa, po medsebojni izme-
njavi izkušenj in znanj udeleženih v programu.
Povezava v združenje je omogočila enoten nastop
do financerja (ministrstva za delo, družino in so-
cialne zadeve) in načrtovan razvoj programa.
Inštitut Antona Trstenjaka je bil pooblaščen
za supervizijo in usposabljanje voditeljev prosto-
voljcev ob aktivnem sodelovanju organizatorjev
lokalnih mrež v združenju.
Junija 1994 je Branka Knific organizirala prvi
medgeneracijski tabor v Gorjah pri Bledu. Od
takrat je organiziranih vsako leto več tovrstnih
taborov v vseh regijah Slovenije.
Leta 1998 je v okviru Centra za socialno delo
Žalec izšla knjiga Irene Pražnikar Spominčice,
prva publikacija, ki so jo pripravile članice skupin
iz Spodnje Savinjske doline.
47
ZA DOBRO PRAKSO
S sklepom izvršnega odbora združenje v celoti
prevzema odgovornost za organizacijo in reali-
zacijo usposabljanja prostovoljcev, voditeljev sku-
pin v okviru nacionalne mreže, ki je prej potekalo
v sodelovanjem s Inštitutom Antona Trstenjaka.
Izdelali smo lasten program »usposabljanje za
vodenje skupin starih ljudi za samopomoč«, ki ga
je potrdila socialna zbornica.
V letu 2000 je ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve sprejelo program »skupine starih
ljudi za samopomoč« v štiriletno financiranje v
okviru Plana socialnega varstva do leta 2005; s
tem so nastali pogoji za profesionalno zaposlitev
v združenju.
Prva zaposlitev združenju za poln delovni čas
je bila 1. 2. 2001. Zaposlila se je podpisana (kot
koordinatorka nacionalne mreže skupin). Ustano-
vili smo poslovno enoto v Mariboru in pridobili
materialne pogoje za delovanje organizacije.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
nam je v letu 2001 podelilo status organizacije,
ki deluje v javnem interesu na področju socialnega
varstva, in nam omogoča lažje pridobivanje sred-
stev še iz drugih virov.
OSNOVNE VSEBINE V PROGRAMU
IN RAVNI DELOVANJA
Skupina starih ljudi za samopomoč je naključno
zbrana skupina do deset oseb, starih nad 65 let,
vključno z voditeljskim parom. Osnovna značil-
nost izvajanja programa je, da se skupina srečuje
redno, enkrat tedensko po uro in pol do dve ure,
vedno ob istem času in v istem prostoru.
Dejavnosti v skupini vodita največkrat po dva
za to usposobljena voditelja. Ena temeljnih dejav-
nosti v skupini je pogovor o določeni temi, ki omo-
goča izmenjavo izkušenj, spoznanj itn. in v kate-
rem enakovredno sodelujejo vsi člani, vključno z
voditeljema.
V skupini izvajamo še druge dejavnosti, kot
so petje, sprehodi, izleti, obiski gostov, sodelo-
vanje na medgeneracijskih taborih, dejavnosti, ki
povezujejo in zbližujejo ljudi ter omogočajo do-
življanje smisla v starosti.
Skupina po določenem času dozori v prijatelj-
sko skupino, nadomestno družino, ki posamez-
niku daje varnost in sprejetost.
Voditelji skupin so praviloma predstavniki
srednje generacije, ki so po eni strani izvajalci pro-
grama »skupine starih ljudi za samopomoč«, po
drugi strani pa so tudi uporabniki programa. Pro-
gram jim namreč omogoča ustvariti mrežo za last-
ne potrebe na področju zadovoljevanja nemate-
rialnih človekovih potreb v starosti in s tem pripra-
vo na lastno starost.
Pravilnik o izvajanju programa »skupine starih
ljudi za samopomoč« v združenju v 15. členu pra-
vi: »Voditelji skupin se združujejo v intervizijske
skupine. Intervizijsko skupino sestavlja do 15 vo-
diteljev, ki se srečujejo enkrat mesečno po vnaprej
pripravljenem dnevnem redu. Pri svojem delu
upoštevajo principe intervizije. Srečanje intervizij-
ske skupine skliče in vodi eden izmed voditeljev,
ki nalogo prevzame na predhodnem srečanju. O
delu intervizijske skupine se piše zapisnik. Za
redno intervizijsko srečevanje je odgovoren orga-
nizator lokalne mreže.«
Intervizjska skupina na lokalnem nivoju omo-
goča voditeljem skupin prostor za učenje, posre-
dovanje informacij in izmenjavo izkušenj o delu
v temeljni skupini in osebnem doživljanju ob delu
z ljudmi, razpravo o prebrani strokovni literaturi
in prijateljsko druženje.
Lokalno mrežo skupin sestavlja večje število
medseboj povezanih skupin starih ljudi za samo-
pomoč, te so v posameznih lokalnih okoljih raz-
lično velike.
Lokalne mreže zajemajo skupine, ki delujejo
v domovih za stare ljudi in v domačem okolju, in
eno aH več intervizijskih skupin. Formalno so
organizirane lokalne mreže v medgeneracijskih
društvih in sekcijah združenja.
Povezava na regionalni ravni je v fazi razvoja
in vzpostavljanja ključnih struktur programa.
V regionalno mrežo skupin starih ljudi za
samopomoč se povezuje več lokalnih lokalnih
mrež za načrtovanje razvoja programa, za dogo-
varjanje in načrtovanje skupnih akcij, za načr-
tovanje razvoja regijske mreže, za načrtovanje in
organiziranje usposabljanja in izobraževanja pro-
stovoljcev, za sodelovanje v nacionalni mreži, za
povezavo in sodelovanje z razHčnimi nosilci po-
moči starim ljudem v regiji.
Na regionalnem nivoju bo ključni nosilec delo-
vanja programa regijski organizator mreže, tako
v povezavi z lokalnimi mrežami skupin kakor v
povezavi v nacionalno mrežo skupin.
Organizacijski in razvojni načrti v določeni re-
giji za izvajanje tega programa namreč zahtevajo
osebo, ki bo zaposlena za poln delovni čas. Vzpo-
stavitev te ravni delovanja programa »skupine sta-
rih ljudi za samopomoč« je v letu 2003 prioritetna
48
NACIONALNA MREŽA SKUPIN STARIH LIUDI ZA SAMOPOMOČ
naloga združenja.
Izvajanje programa »skupine starih ljudi za
samopomoč« na nacionalnem nivoju koordinirata
in organizirata koordinatorka nacionalne mreže
skupin in strokovni vodja programa. Vloga nacio-
nalne organizatorke je načrtovanje, organiziranje
in koordiniranje dela v Sloveniji. Spremlja uresni-
čevanje dogovorjenih nalog, informira lokalna
okolja o novostih, skrbi za načrtovanje širjenja
mreže, organizira dodatna usposabljanja lokalnih
organizatorjev, intervizijo in supervizijo za lokal-
ne organizatorje.
Strokovni svet združenja sestavljajo organiza-
torji lokalnih mrež skupin starih ljudi za samopo-
moč. Njegova naloga in odgovornost sta skrb za
razvoj metodologije dela in za vsa strokovna vpra-
šanja, ki se nanašajo na razvoj programa »skupine
starih ljudi za samopomoč« in na razvoj socialne
gerontologije in gerontagogike.
Za posamezno nalogo v okviru programa usta-
novimo projektno skupino, ki jo sestavljajo lokalni
organizatorji lokalnih mrež. Take skupine delujejo
za čas trajanja svoje naloge.
Nekateri lokalni organizatorji vodijo program
usposabljanja in izobraževanja za vodenje skupin.
Združenje organizira in izvaja program usposab-
ljanja in izobraževanja prostovoljcev, voditeljev
skupin. Program traja 120 ur, razporejenih v dva-
najst mesecev. V procesu usposabljanja kandidat
pridobi potrebna znanja za ustanovitev skupine
starih ljudi za samopomoč, za poznejše vodenje
te skupine in za vključitev v lokalno mrežo.
Prva številka Prepletanj je izšla 10. 1. 2001.
Revija omogoča pretok informacij med vsemi ude-
leženci, tako uporabniki kakor izvajalci programa.
Vsebuje tri temeljne vsebinske sklope. Najprej je
strokovni del, ki pomaga širiti znanje s področja
socialne gerontologije in gerontagogike. Drugi del
namenja prostor informacijam o izvajanju pro-
grama v različnih okoljih, kar omogoča povezo-
vanje številnih udeležencev programa. Tretji sklop
revije obsega obvestila in napovedi pomembnih
dogodkov v okviru nacionalne mreže.
OBSEŽNOST PROGRAMA
Nacionalna mreža skupin starih ljudi za samopo-
moč obsega ob koncu leta 2002 leta 470 skupin.
V 250 skupinah se družijo stanovalci socialnih
zavodov, v 220 skupinah pa se družijo stari ljudje,
ki živijo na svojih domovih. Skupno je vključenih
v naš program 4.588 oseb starih nad 65 let. Te
skupine vodi 720 za to usposobljenih voditeljev
in 25 organizatorjev lokalnih mrež.
V program se vključujejo tudi številni mladi
prostovoljci, ki sodelujejo v medgeneracijskih sku-
pinah, pri individualnem druženju s starimi ljudmi
in v medgeneracijskih taborih.
Pri izvajanju programa sodeluje:
• 15 lokalnih medgeneracijskih društev,
• 46 socialno varstvenih zavodov,
• 28 centrov za socialno delo,
• številne organizacije RK,
• društva upokojencev,
• društva invalidov
• Karitas
• zdravstveni domovi in drugi.
Program skupine starih ljudi za samopomoč
deluje v 90 slovenskih občinah.
UČINKI IN VPLIV PROGRAMA
SKUPINE STARIH LJUDI
ZA SAMOPOMOČ
Čeprav gre za program, kjer je v ospredju sku-
pinsko delo, je v programu skupine starih ljudi
za samopomoč na prvem mestu star človek s svo-
jimi specifičnimi lastnosti, potrebami, možnostmi
in zmožnostmi.
Vsakemu vključenemu staremu človeku pro-
gram omogoča ohranjanje in širjenje socialne mre-
že. V skupini se sčasoma ustvarijo pristni medčlo-
veški odnosi, prijateljska naklonjenost. Prav za-
radi majhnosti skupine (šteje največ 10 članov)
ta nadomesti izgubljeno družine ali ožje socialno
okolje. Med člani se razvije medsebojna pomoč,
samopomoč in solidarnost. Druženje v skupini
omogoča posamezniku odkrivanje smiselnih mož-
nosti, mu ohranja vitalnost, krepi zdravje, ohranja
sposobnosti in vpliva na poznejšo vključitev v
domsko varstvo.
Kandidatom za vodenje skupin program omo-
goča pridobivanje novih znanj in izkušenj. Social-
nim delavcem, ki vodijo skupine, pa program pre-
prečuje pokUcno izgorelost.
Voditeljem v začetnem obdobju upokojitve po-
meni sodelovanje v projektu premostitev krize ob
upokojitvi, voditelji, predstavniki srednje gene-
racije v programu imajo možnost realizirati oseb-
no pripravo na lastno starost.
Program je zelo stabilen, tudi prve skupine,
ki so nastale že pred petnajstimi leti, še delujejo.
49
ZA DOBRO PRAKSO
Opažamo zelo majhen osip med voditelji.
Skupina preraste v prijateljsko skupino, nado-
mešča družino in izgubljeno socialno sredino.
Omogoča povezanost in pripadnost članov sku-
pini. Spodbuja medgeneracijsko povezovanje in
solidarnost.
Voditeljem v začetnem obdobju upokojitve
sodelovanje v projektu pomaga premostiti krizo
ob upokojitvi.
Pri izvajanju programa se povezujemo s centri
za socialno delo, domovi za stare ljudi, zdravstve-
nimi domovi, občinami, lokalnimi društvi upoko-
jencev. Rdečim križem, društvom invalidov. Pri
izvajanju tega programa povezujemo vladni in
nevladni sektor, strokovne delavce in prostovoljce.
V lokalnem okolju, kjer dobro deluje mreža
skupin, se poveča stopnja solidarnosti in poveza-
nosti med ljudmi.
Danica M at janee
50