Poženčan. Iz ostalih zapiskov kaže se tudi, da je Poženčan rad prebiral ruske pesnike in poslovenjal njih pesmi. Take poskušnje so: Rusalka; Na Triglavu (posnemek po Puškinovem Kavkazu); Cernaja šali. t. d.; KrajnicainBošanka (Mina i Jela). Pogrešal jo v dobi med ljudnri resnice, pravice in ljubezni ter potočil po njih v pesmici aTri solze"; veselil ga je ,,God enakopravnosti"; studilo pa se mu je nemškutarstvo, kar spričuje v spevu BSpridenec". Sonet v prežalostni spomin smerti dr. Lovro Tomanove (Novic. 1870 str. 273 pa nDr. Lovro Toman" 1. 1876 str. 77) je vže drugega Poženčana. — Iz dosedanjega opisovanja se vidi na tanko, kakov domorodec in kako marljiv pisatelj je bil naš Matevž Ravnikar II. Morebiti sera tu in tam še kaj prezerl, kakor na pr. da je vrlo pomagal dr. J. Bleiweisu pri sostavljanji slovenskih Beril za nižo gimnazijo, kjer se nahajajo prestave njegove v I. 1850: »Planinska sova ali vjer; Žirafa; 16* Kamela aliVeljblud; II. 1852: Droplja; Nosorog" i. t. d. — Saniouk in pesnik je imel svoje luuhe bodi si v jezikoslovji bodi si v povcstnici. To nam poterjuje tudi neki ogovor do izobraženih slovenskib mladenčev, kteri jc v mnozih ozirih jako znainenit, pa doslej menda še ne natisnjen — naj sklepa pričujoče opisovanje njegovo. Ogovor ta — zložen krog 1. 1848 — 50 — spremenjen tu le v pervinskih slovničnih oblikah — se glasi: Izobraženlm mladenčem. S petjem slavčik služ' ime; Z del' Slavenov naj slave. Akoravno so te Novice namenjene za vas, preljubi knietovavci in rokodclci! uii vendar ne bodote mislim za zlo vzeli, ko se v njih obeincm na izobražcne našc mladenče; saj veste, da zunaj tcga lista ni drugej priložnosti govoriti z le-tem večim številom. Pomislite tudi, da ko z lctcmi govorim, govorim s tistimi, kterih bodo nekteri kmetvavci ali podpornje kiaetijstva, kakor so od nekdaj celo najviši glave bile kmetvavci in podpornje kmetijstva ter rokodeljstva. Torej: Napeljanje. Preljubi izobraženi mladenči! vi ste cvet našega upanja in blagostanja. Da boste pa resnično sebi in celi deželi donesli sreče in blagostanja sad, ležeče je le na vas. Zato vam želim ob kratkem govoriti, kako boste oskerbeli svojo in bliŽDJega srečo. K temu govoru me spodbuja dolžnost, ki jo ima vsak za občji prid skerbeti; k teinu govoru me podžiga ljubezen do vas in do naše ljube slavenske doraovine. — Kaj vam je torej storiti, da bi bilo k vaši in občji sreči? — Hrepenite po slavi! — Slava je dober glas, kterega si kdo s pravinami (praviini čednostmi ali krepostmi) zadobi. Kar iz pravin pride, je hvale vredno; kar je hvale vrednega, po tem nam je hrepeneti. Slava pride iz pravin, torej nam je po nji hrcpeneti ino je iskati s pravniru življenjem. Hočete slave cilj doseči, morate torej živeti po pravinah, ktere peljejo k pravi slavi; le-te so: Pobožnost, učenost, serčnost. Pobožnost je pomoček k časni ino večni slavi. Učenost pomon k spolnovanju dolžnost, kar spet kaže pot v vcčno in časno slavo. Serčnost podpira spolnovanje verskih in deželskih dolžnost, kakor tudi spolnovanje vojaških težav; v tem zadnjem oziru se jej hrabrost pravi. V obojem oziru pa tudi serčnost peljc k večni ino časni slavi. Da boste vi slavenski mladenči sebi in občini koristni in slavni, kakor vaš pridevek kaže, bodite pobožni, učeni, serčni. S petjem slavčik služ' ime; — Z del' Slavenci naj slave. — K temu vas želim opominjevati. Poslušajte ubogljivo mojega slabega glasu, glasu vašega rojaka. Prizadeval si boin vam važno, pa vendar zraven kratkočasno govoriti. S tini se ulotiin dela, ki je za ine nekoliko pretcžavno, toda zanašam se na vašo poterpežljivost, prijaznost; verh tega vas pa prosira še posebno za naklonodt. Lepa beseda lepo mcsto najde; torej si upam, da ga bo tudi moja pri vas najdla. Če vas utcgne kaka beseda razžalili, ker naS jezik še ni na vse strani uglajen, jaz pa nc takim govorom privajcn; vas prosim za naprej za odpuščanje, zravcn pa nikarte zavoljo kako hrabove bescde zametvati resnice, ktera ni morebiti prav lično oblečcna. 1. Med pravinarai, ki peljejo k slavi, perva je pobožnost, s ktero se zraven časne zadobi tudi večna slava ali izveličanje. Pobožen biti se pravi živeti po naukih naše svete vere. Ako imate človeške slabosti nad sabo, saj brež njih nobeden ni, tako si vendar prizadevajte v svojem sercu fcdalje bolj zatirati greh, svojo voljo božji delati podobno. Zraven pa tudi zunajnjc v besedab in obnašanji kažite, da vam je za Boga mar, da pregrehe ne poterjujete, da pravine želite, da bližnjega, naj bo bogat ali reven, učcn ali priprost, zavoljo Boga Ijubite, da spoštujete božje namestnike iu obrede svete vere. Z eno besedo — bodite znotrajnje in zunajnje pobožni, tako boste pri ljudeh časno in pri Bogu dosegli večno slavo. Hvale vredna hiša se ne imenuje tista, ki je zunaj olišpana s steberci ino drugimi zidarskimi zdelki, ki stoji na lepem tergu v mcstu, notri pa ima vse skaženo; tamne majhine stanice, dosti tokav, vse nepripravno in močirno; ampak (ista biša je hvale vredna, ki je terdno zidana, suha, ki ima lepo razdeljene, prostorne stanice, pripravne hiše (Gemiicher), ki je svetla, prijazna. Svirala niso tiste hvale vredne, ki so vse pozlačene, polikane, ki štejejo veliko odpertij (Register), ampak ktere sc terdno narejene, soglasno ter krepko in lepo pojo. Bukve niso tiste hvale vredne, ki so lepo vezane s pozlačenim obrezkom, ampak v kterih so važne in koristne resnice. Ravuo tako človeka ne stori hvale vrednega ali slavnega gosposka suknja, iruenitno stauovanje, posebna jed, dosti bukev in papirja, ali oblast ukazovati; ne to ko se mu odkrivajo, ko zna ptuj jezik, ko zna pisati, temuč pobožnost, ta ta ga stori hvale vrednega ali slavncga. Vidimo moške, ki gosposke suknje nosijo, pa jih je sram moliti ino druge kerščanske dolžnosti spolnjevati, njim je vse eno svetek ali petek, akoravno oinikan svet dan današnji čisla tudi tiste stanove, ki so bili nekdaj zaničljivi viditi; tako taki možje vendar sovražijo duhovski stan in od njega s sraehom zaničljivo govore, na sebi enake nič ne porajtajo, kmeta zavolj njegovega stanu imajo za neiunno žival, po svojih nagnjenjih žive in so ravno taki, ko tisti evangeljski mož, ki se ni ne Boga, ne ljudi bal. Ljudje se jim odkrivajo in pozdravljajo; toda — kako jih ljudje zares obrajtajo? Izobraženec se jini pri svoji kupici vina posmehuje, priprosti kmet jih pri svojem kosilu zaničljivo v mislih ima. Pred Bogora so pa tudi gojusoba. Pri tacih ni govorjenje ne od časne ne od večne slave. Vse drugači slovč pobožni. Nikoli ne morejo nekteri pozabiti Kraijeviča Marka, kralja Matjaša ali očcta Lavdona. Zmiraj ti z veseljem na nje spomnijo. Marsikedo tako rad od njih govori, kakor rad po svetu pogleda; večkrat mu solze v očeh igrajo, ko si na nje spomni. Zakaj tako? Zato, ker so se ti gospodje Boga bali, pravico ljubili, do bližnjega usmiljeni bili. če bi bil lcteh častitljivih gospodov kdo kterikrat kako slabo nad sabo pokazal, bi je še Ijudje viditi ino slišati ne hotli. Oh mladenči! ali ne želite enkrat tako spoštovani biti? Vem, da želite; posnemajte torej njih pobožnost. Boga se bojte, radi molite, k božji službi naj vas ne bo sram hoditi, v časti imejte božje namestnike; občutljivega serca bodite; z vsacim, če je tudi revež, se pametno, ljubeznivo in po domače pomenite; svoje dolžnosti zvesto opravljajte. To je: bodite pobožni. Z vašo pobožnostjo naj bo pa tudi učenost združena. 2. Pobožnost tirja zvesto spolnovanje dolžnost stanu; vaši stanovi bodo pa učeni. Pri njih spolnovanji ne bo samo volja brez učenosti zadosti; toraj bodite pridni za učenosti. K učenosti se pa ne pride z branjem bukev, v kterih tiče pripovesti, kakoršue bi utegnile pripovedovati praznoverne tetike ali botrice, ne z branjem bukev, polnih bliščečih besedi, katere podžigajo nečisto ljubezen. Ta učenost je ledena golot (Krystall), ki se pri solncu raztopi; tutka, ki se je bedaki in otroci vesele, možje se pa za njo ne zmenijo. Ta učenost in pa nič. Ali kaj pravim nič? Sladki strup, ki dušo omami, oslepi, večno konča, ni ntiiču imenovati, ampak velika škoda. Kdor išče po tacih bukvah modrosti, je podoben bedaku, kteri se želi tako pogreti, da se opeče, ali pa iz želje po gorkoti svojo kožo zažge. Z branjem takih bukev človek, namest moder biti, ves zbegan bedak postane. Škoda za denarje, škoda za dragi čas, škoda za vašo bistro glavo, škoda za vaš notrauji pokoj, škoda za vašo nedolžnost, škoda za vašo dušo, da bi je smradili s tacimi bukvami. Naj jih ptujci pijejo te sladke omotice, ko si jih eden druzerau kot zdravice natakajo. Mladenči! vi ste Slavenci, zato spoštujte nauke in vednosti, katere nam dajo pravo modrost, da boste imena »Slavenec" vredni, kakor naši spredniki. Prave in častite vrednosti, ki k slavi peljajo in ki so pri spolnovanji dolžnost potrebne, najdete v čerticah po učiliščih. — Bodite torej v le-tih vednostih dalej z večletnim prizadevanjem kakor imate veselje, darove in zmožnosti, ali Nestorji, ali Hladniki, ali Vehe, ali Dičenetje, ali Metorji, ali — kakor že tudi ime rabi — Umetje. (Nestor je bil na Ruskem pisavec dogodovšfiine. Rajnki Hladnik je bil botanikar. Veha ali Vega iz Moravč na Kranjskem je bil matematikar. Dičene, Dične, Diceneus, kacih 50 let pred Kristusom, egiptovski modrijan, ki je bil prišel k Čudom, Turačem Getom, da jih je učil zvezdoznanja, modrijanstva, čudorednosti in naravoznanja. Meter — Mentor od slav. metor, a, o betagt, gesetzt — temu je bil Uliz svoj dom tzročil v varstvo, ko je sam po svetu šel. Ume, Eumeus, je bil ravno tako Ulizov prijatel). — Vi, kdor hodite v Istranske Atene (Istrianske t. j. Austrianske ali Estrajške Atene. Austria, po nemško Oestcrreick, prav za prav Istra aK Isterreich, ima svoje ime od reke Ister-Dunava, ker je ta reka poglavitna v tem cesarstvu ino po sredi njega teče. Istranske Atene torej Bunajn pravim.), bodite naši Nakaršiči ino Tožariči ali svoje rojake podučni Zarini ali Sklepiji. (Nakarsič ino Tožarič — Anacharsis in Toxaris — sta bila iz Čudskega v Atcne prišla 592 let pred Kristusom se učit in izobražat. Zarin je bil čudski vojvoda okoli leta 603 pred Kristusom, ko so ga bili premagali Medjanje, vcrnil se je na Čudsko, zidal mesta ter Čude napravljal bolj omikane in človeške. Sklepij, Asklepias iz Ptujne — Bithjnia — okoli 116 pred Kristusom lekar in govorec. On jo bil Mitridata zapustil in prišel v Rim). Nabožje vednosti niso li duhovnim, ampak slehernemu potrebne. Za kratkočasnost bodite ali Vodniki, ali ŽivčiCi ali Olipci. (Živčič — Zeuxis — iz Hrcljaka — Heraklea — okoli 380. leta pred Kristusom živopisec. Olipec, 01ympus, mužik 1395. leta pred Kristusom je bil iz aziatskc Možje, in učenec piskača Mrazija ali Merzeta-Marsyas. Olipec je bil v petji ljudsko vižo za Kijobino možitev znajdel. Nijoba ali Njova je bila Tantalova hči ino sopruga Amfiona tivanskega - tebanskega kralja). Tako boste našim sprednikom podobni in resnični slavenji ali slavni. Dežele nekdanjih Slavencev so se imenovale: Ljudja ali Umerna ino Možja, (t. j. Lydia ali Maeonia ino Mysia). Kaj hoče to druzega reči kot da so bili njih prebivavci unini Ijudje ino možje. Enako je vam biti umniin ljudem ino možem, da boste vredni slavnega imena. V učenostih bistre slavenske glave do zdaj še niso bile (te) zadnje; tudi od vas si je obetati, da boste posnemali naše sprednike. Li ena reč je, ki nas stavi za druge narode, in katera izobraženim ni k časti, priprostemu ljudstvu je pa ie k škodi. Ali veste, ktera je ta reč? To, da smo se v vednostih in v umetnostih do zdaj premalo poprijemali domačega duha, da namreč do zdaj nismo izobražali domačega jezika, da se nismo pečali za domačodogodovščino, da nismo v vse učenosti vpravIjali domačega duha. — Pa poreče kdo, saj sc tudi naši spredniki niso pečali za te reči, tudi pri njih v učenostih ni vladal domač duh, ker so se deržali li greškega in pozneje li latinskega, ker so jih Greki ali Latinci učili v svojem jeziku, in ker je bila nazadnje že šega postala učenostno li ptuje jezike rabiti. Ali nasproti pomislimo, da ima vsak izobražen narod svoje sprednike, ki niso bili tako izobraženi kot njih poznejši zarod. To velja od nekdajnih Grekov in Rimljanov, od poznejših Nemcev, Anglezov in Francozov. Ce bi toraj to veljalo, da naj vsak ostane na le-ti stopnji izobraženosti materinskega jezika kot so njegovi spredniki bili, bi mogli vsi narodi sožgati svoje bukve, podreti svoje šole. To pa — kdo bi poterdil? Vse ljudstva gredo v izobraženji in v učenostih naprej. Ali je samo Slavenec obsojen s svojo besedo in književnostjo ostati na nekdanji stopnji? Nihče menim ni tako neumen, da bi to terdil. Izobraženost inaterinskega jezika bi bila izobraževavcem k časti, učencem in nižjira stanovom pa za korist. Nemci spoštujejo svojega Adelunga in druge, ki so pripomogli k nemščine popolnamosti. Ravno tako druge ljudstva slave svoje pisnaenje izobraževavce. Li mi, 6e izvzamemo kake slovničarje in pisavce nekoliko nabožjih bukvic, se ne moremo pohvaliti, da bi bil kdo drugi za izobraženost našega jezika storil kaj posebno bvale vrednega. Jaz molčim od tega, da ko se inarsikdo ne izobraža v matcrnem jeziku, ne zna nobenega jezika popolnoma, ne domačega ne ptujega. Res da se Slavenec ptujih jezikov lože in bolje nauči, kakor bi se kdo drugi naučil njegovega, pa popolnoma se le malokdo nauči ptujega jezika. V tej reči se marsikdo moti. Ako se hoče od tega prepričati, naj vzame od ptujega jezika, v kterem želi ali sebe ali koga druzega sebi enacega skusiti, naj vzame pravim od ptujcga jczika kako popolnamši slovnico, naj pregleda slovar, naj bere bukve v lični pisariji, naj posluša, kako rojaki tistega jezika v govorjenji zategvajo, in potlej naj stori sodbo, kako sam ali kak drugi Slavenec zna ptuji jezik. Ptujci pa ko se svojega jezika književno poprijeraajo, vendar tega popolnoma znajo. Jaz molčim tudi od tega, da Slavenec, preden se izobraži, zamudi dosti časa z učenjem ptujega jczika, Če se ga tudi nazadnje še popolnoma ne nauči. Od vsega tega molčim. Li od tega govoriin, da če bi naša domača književnost bogatši bila, bi se slavenski učenec v kratketn pismeno naučil svojega domačega jezika, potlej bi si koj ž njim lahko pridobil drugc učenosti; naj bi si že za tim pred ali potlej prilastil kak ptuji jezik. Saj tudi ptujci za učene veljajo, če zraven materinskega jezika druzega ne znajo kot latinsko, ali pa še morda tega ne. Z dornačo popolnamši književnostjo bi bila tudi vsakemu iz nižjih stanov, če je li nekoliko brihtniši, odperta pot do viši izobraženosti. Vsak, kdor je nekoliko hodil v šolo, bi si brez učenikov sam lahko marsikaj priučil iz bukev. Pri ptujem jeziku pa, kakor človeka puste učeniki, zastane mu tudi učenost in ptuji jezik nazadnje z učenostjo vred pozabi. S ptujim jezikom učitelj in učenec kakor Sisif skalo nosita na verh gore. Po omaricah in policah nemške pismenosti in druge šolske bukve plesnujejo zato, ko so bravcem pretežke umeti; v glavah pa tudi skopni, kar so se iž njih nekdaj učili. Vse drugači gre pa postavim Nemcem pri njih narodnih ali nemških bukvah — tako, da naši priprostiši ljudje celo mislijo, Nemec ali izobražen in učen biti je vse eno, kakor jim tudi vse za eno velja, Slavenec ali pa priprost revež biti.