ARHIVI XVIII 199.*)
Iz arhivskih fondov in zbirk
91
&rh vska zapu,. :iia kluba star h gor ¡kih študentov
JURIJ ROSA
Vsako arhivske gradivo, k: ga arhivska ustanova na nove pridobi, po-neni obogatitev njenih fondov in zbirk .n nov trajni prispevek h kulturni dediščin; lokalne skupnost' in naroda. Toda včasih se 7goai. d? smo arhivski delavci ob prevzemih prav posebej veseli V Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici se je to zgodilo, ko sme v letih 1993 in 1994 v treh "obrokih" pridobili dragoceno arhivsko gradivo Kluta starih goriških študentov, Tomaž Pavšie pisee publikacije Kulturno dele Kluba starih goriških ituacntov, ki je izšla leta 1973, je že ob 10-letniei kluba zapisal da ima predsednik Gorkič bogat arhiv o delu kluba. Kar težko bi bilo verjeti, da. kulturno ozaveščeni Mani kluba, zlasti njegovo vodstvo, ne bi poskrbeli za urejeno dokumentarno izpr; Čancsl svojega dela v oblik' arhivskega gradila. Toda z umiranjem članov in prerehamem njegove dejavnosti v letu 198^ je vendarle obstajala nevarnost,-da t,.adivo pride v nepoklieanr roke, da ga kdo uniči ali izgub', da ne omenjam ^e naravnih nesreč v obbki zloglasnih ncvogoriških piplav, ki so včasih zares, včasih pa tudi le kot izgovor "odplavile" večje ali manjše količine gradiva posameznih ustvarjalcev. K sreči se to v pmneru omenjenega kiuba ni zgodiio.
Po zaslugi zgodovinarja dr Brankr MaruSiča, Doma upokojencev Nova Gorica in Se živečega člana kluba Avgusta Kuščerja iz Kromhcrka je novogoriska arhivska ustanova pridobila ne sicer povsem kompletne celote, vendar p^ glavnino gradiva, ki je nastajalo pri. delovanju kluba, ka terega enkratna in neponovljiva dejavnost je bila izjemno dragocena. .
Kakšne zasluge ima pravzaprav ta klub, da mu pripisujemo takšen pomen? Kdo so bili "stari goriški študentje"?
Klub je načrtno in pospešeno opravljal dra goeeno kulturno poslanstvo:.odkrivanje in ure jitnjc spominskih obeležij zaslužnim osebnostim Goriške v smislu historične dc žele in tudi širšega območja-Severne primorske. Tomaž Pavšie je v že omenjeni-publikaciji zelo dobre opisal opre delitev njrhovc dejavnosti:
Nr. stara leta, ku. so svoje pjklieno delo v glavnem že zaključili, ^o.se.še bolj - spro&čeno □prijeli nekega izjemnega dela, ne le tudi .lega lini ne bi mogli zameriti da bi rešili svoje spomine, obnavljali mladostne ideale, ampak pied vsem, da bi iz lastnih .pohud in po svoji presoji izpolnili neko poslanstvo, ki b brez njih morda res ostalo neizpolnjeno, če ;ploh smemo uporabiti ,lo besede, k! v sedanjem času zvem ne; pLepričIjivo ir papirnato M ;dtem ko celo bogata Slovenija ni mogla urediti skromnega ,Navn, na šega Panteona, so .gori i ki rcyaki prijatelji slu
dentje posejali naše sevemu Pr.morje s ploščami in spomeniki s tem, da so v začetku levji delež prispevali in zbrali iami. Svojo posebno, nespo-gledljivo potezo sc dali svojemu delu tudi s tem. Ker so z zavestno voljo poskrbeli, ca so se slavja ki sc "im dali pobudo ali iih oigaiuziral*, speljali po nekih, njim laminih in znanih limicah, kar vse sc je kljub različnim pojmovanjem neverjetne skladalo z našim časom, čisom, ki mu maisikaaj primanjkuje domišljije, čustva primerne resnobnosti in če hočete eelo organiziranosti Še auh jezika in nekoliko preživelo izražanje so znali rehabilitirati v zvezi s kulturno zgodovino" ''str, 4 in 5).
Nekdanji študentje nemške m slovenske gimnazije v Uoriei (42 jih je maturiralo do leta 1915) so se več let zhital v Goriei-in okolici Njihovo najpomembnejše srečanje je.hilo 22 9. 19® pri Komelu v Kromberku, ko so izvolili odbor, ki naj bi.poikrbe! za postavitev spominskih plošč Andreju Gibrščku in dr. Amonu Gregorčiču. Čez slabi dve leti, 12 9.1965, jc bilo njihovo prizadevanje okronano z dvema lepima prireditvama v Kobaridu in na V^nem, kjer so postavili ploŠei.	. .
Ta uspeh, za katerega se je zdelo, da bo enkratna akeija. jc sprožil pravi plaz .podobnih dejanj, kf seje ustavil šele sredi osemdesetih let.
luuentski veterani so se organizirali v Klub, registrirano društvo, ki je v naslednjih-dvajsetih letih ob gojitvi družabnih stikov postal nosilec izjemnega 1 illurnegr udejstvovanja: blizu štirideset na no-'o postavljenih spominskih ploŠe in doprsnih kipov ali urejenih drugih obeležij zaslužnim osehnostim na Severnem primorskem.
Večinoma so ta kulturna dejanj? izpeljali v lastn" režiji, v nekaterih primerih pa so bdi soorgamzatorji
Naštejmo rezultate njihove "kulturne.aKeije", razvidne iz olranjenega arhivskega gradiva- spominska plošča Andreju Gabrščku v Koba-iLdu in dr. Anionu Gregorčiču pa Vršnem (1965)
spominska plošča Vinicu Vodopivcu v Krom trerku (1966)
spominska plošča dr. Ivanu Preglju na Mostu na Soči (196"?),
spominska plošča Vinku Vodopivcu v Roei nju (1968)
- spominska plcSča lvu Sorliju v Podmcleu (i9G8j
.- obnovitev nagrobnega spomenika di Karla Lavriča na pokopališču v.Goriei (1968) spominska plošča oh lOC-Ictmei čitslniee v Vrtojbi (1969) .-. spominska plošča ivanu Lahamarju >ia Šent
92
i j arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI X vIIl 1995
viški gori (1969)
-	spom n:;ka plošča dr. Dragu MarušiČu v Opat-iem sclu (1969)
-	jtpominska plošča p Stanislavu jkrabcu na Kostanjevici 'Kapeli/(1970)
-	nagrobni spomenik Andri ju Gabrščku na pokopališču na Viču v Ljubljani (1970)
-	rpeminska plošča Ernestu Kiavžarju v Vipavi H971)
-	spominska plošča Andreju Žniaarčiču v Viš-njeviku (1971)
-	spominska plošča dr. Jo;ipu Tonkli|U in dr Nikolaju Tonkliju v Brcgimu (1971)
-	spominska plofča-msgr Stanku Pnrpriu v Podnanesu (1972)
-	spomenik Franu Erjavcu v Novi Corici (1972)
-	spomenik Simonu Gregorčiču v Novi Gorici H 973)
-	spominska plošča Francu Pcdgorniku, dr Kidu Podgorniku m inž. Antonu Podgorniku v Čepe vr.nu (1973)
-	spominska plošča dr. Alojziju Rcsu na Sveti gori (19741
-	spomenik Andreju Gabrščku v Novi Gorici 0974)
-	jpominska plošča dr Antonu Brcelju v Ža-nužah (t975}
-	spomenik dr Henriku Turni v Novi Gorici (197.5)
-' spomenik dr Antonu Gregorčiču v Novi Go rici (1976)
-	-spominska plošča lgnaeiju Kožlinu in Izidorju Kožlinu v Biljani ( 976)
-	spominska plošča Francetu Bevku v Zakojci
(1977)
-	spomenik Lojzetu Bralužu v Ncvi Gorici ■1978)
-	spomenik dr Alojzu Gradniku v Novi Gorici
(1978)
-	spomenik dr Josipu Vjlfanu v Nov« Carici 0979)
spomenik Ivanu Tnnku v Novi Goriei f 1979)
-	spominska plošča Cirilu Kosmaču na Slanu ob Idrijci (1[180)
-' spominska plošča Janezu S vele Kriške mu v Vipavskem Križu (198!)
-	spominska plošča Scbastijanu Kreliu v Vipavi (I98i)	• '
spomenik dr. Ivanu Preglju na Mostu nI'So® (1983) .
-	spomenik dr. Engelbertu Besednjaku v Novi Gorici (1984)
-	spominska plošča Zori;u Jelinčiču v Pod mclcu (198f)
-	ureditve grob? Simona Gregorčiča pn Sv. Lovrencu -ia Libušnjem (196*, 1970, '977) Kiufc je verjetno sodeloval pri postavitvi
spomenika Rud?ju Kogcju v Tolminu (1986'') in nagrobnega spomenika Andieju paveu v Ro činju C1986?) ter načrtoval speminsko ploščo Albertu. Rejcu v Tolminu. Zaradi pomanjkanja gradiva iz zadnjih let dclovarja'hi izključeno, da
v icm pregledu s'c kaj manjka.
V skoraj vseb primerih pa sc je n libovo požrtvovalno delo nd zamisli do končnega rezultata razMcklo na Iclo, dve ali še več, doKler ni bila vraka njihova akcija ludi resnično končana Arhivsko gradivo v mnogih primerih nadrohno do kumentira izjemen obseg dela: poti. iskani a de narja in soglasij, upravni postopki, priprave programov za prireditve ob postavitvah obeležij, vsakršne težave in ovire, ki so bile vnetim slaum goriškim študentom (prc)vcčkial postavljene.
Seznam vsekakor dokazuje izjemno delavnost! Povprceno skčraj po dve obeležji na leto, pri čemer so bila nekatera leta prav poselnj olodna 0968. 1969, 1971).
Arhivski dokumenti so utrpeli nekaj "vodnih poškodb pn poplavah, tem zakletem sovražniku arhivskega gradiva na novogoriškem območju. Ko smo glavnino fonda prevzemal iz kletnih prostorov stavbe Dom? upokojencev v Ncvi Gorici, jc bilo ob prvem vtisu stanje slabše," kakor se jc kasneje izkazalo. Gradivo jc bilo sicer delemr razsuto, pe odbiranju, podrobnejših urejevalnih delih in tehničnem opremi anju pa jc mogoče reči, da mu vendarle ni bria prizadejana večja nepopravljiva i koda. Lc majhen odstotek gradiva jc neupor?bcn ili na meji uporabnost zaradi poškodb, ki jih je povzročila razmočenost
Pe strokovni obdelavi obsega fond 0.5 tekočega metra graciva. ki je nastajalo v času od 1958 do 19^" (torej tudi v letih, ku klub fcg malno še ni hil ustanovljen).
Količina gradiva je ori posameznih arhivskih enotah z"lc različna, od obsežnejše mape do posameznih spisov Pri nekaterih enotah so vrzeli, ki so očitno nastale zaradi '/gube posameznih dokum :ntov. morda /c pri ustvarjalcu, vcijctncjc pt pri kusncjšib setvah gradiva.
Izdelan jc razvid gradiva, k* šc n podrobnejši aihivski popis, jc pa aovolj pregleden pripo moeck za uporabe fonda.
Uporabnik hc našel v njem dokumente regi slraeiic kluba, zapisnike sej za leta 1968-1973 in 19*T8 1979, dopise in J ugo korespondenco skoraj za vsa leta:od 1958 do 1987, Joku mcntacijc finančnega poslovanja kluba od 1967 □o 198 , izrezke časopisnih člankov o dejavnosti kluba in lipkepisc za objavo v časopisihud 196^ do 1979. nagovore članom kluba oh njihovih po grebib in za nekatere druge priložnosti, beležke predsednika kluba Franccta Gorkiča iz let-1963 do 1976, izvod publikacije, ki jc bila izdana ob 10-lctnici kluba in 85-lctnici njegovega pred sednika Gorkica, izvod gradiva za kulturni dan na Eicklrogojpodankem Šolskem cenim Ncva Goriea (s-prikazom dejavnosti kluba in osebnosti, ki jim jc klub na Erjavčevi ulici v Ncvi Gorici postavil spomenike), občasne sezname postavljenih in načrtovanih spominskih plnšč in drugih obeležij, uckvirienc priznanje klubu, k: mu gaje podelila Skur ima občine Nova Gorica, ter zelo dragoceno, obsežno zbirko fotografij, ki
ARHIVI XVIII 199.*)
Iz arhivskih fondov in zbirk
93
dokumentirajo večino njegovih prireditev (360
kos"v).
Glavni .n najbolj tipični del gradiv:, pa je dokumentacija o ' postavitvah jn ureditvah .spo minskir obeležij. Urejena jt tematsko - gradivo, ki je nastajalo od zamisl: do postavitve posameznega .obeležja, predstavlja samostojno arhivsko enoto (razen fotografij, ki so ločena enota) Teh arhivskih enot y V (od št. 19 do št. 55). postavljenih po časovnem zaporedju odkritja obeležij, z. izjeme, nekalenh specifičnih primero" Vsaka obsežnejša enota vsehnje korespondenco kiuha oziroma njegovega predsednika ali tajnika z različnimi organi m ustanovami ter posamezniki, ki jih je klub vabil k sodelovanju in vkijučil v pripravo in izvedhc postavitve obeležja dokumente o sporedu in poteku prireditve ob postavitvi obeležja, izrezke iz časopisov, ki so poročali o prireditvah, pri nekaterih enotah pa tudi tehnično dokumentacijo in osnutke različnih napisov ki so nastajali pri iskan u najprimernejšega. V icj kategoriji gradiva ii pravzaprav zhran bistveni del. ki dokumentira osnovno dc javnost kluba, čeprav bo uporahnik nekaj podatkov o postavljanju oheležij našel tndr pa dru glh, prej naštetih kategorijah, ki so zaradi zvr:;tiv vsebine ah nastanka razvrščene posehej.
Prijeten ohčutek bo uporabniku nudila neka posebna lastnost tega fonda. Iz vschinc mnogih dokumentov veje svojevrsten ton jezikovnega ■zražanja. Rahlo arhaični prizvok jim daje upo raha nekaterih žc za takratne čase starinskin izrazov, uporah;.' latinskih citatov in še marši-kakšna pojehnost v izražanju. Te lastnosti izžarevajo ziasti dopisi in druga korespondenca ter dokumenti o priicditvah (izvirna vsebina nagovorov klubskega predsednika Goirkiča, Šcgavi in duhoviti priložnostni verzi l,ud vika Zorzuta). Vse to daje mnogim dokumentom svojevrsten stil. ki so ga lahko ustvarjali k: pripadniki stare šole". Nt ho odveč, če naštejemo tiste, ki sc nosili največjo težo pri delovanji: kluba: France Gorkič. Ludvik Zcrzut, Ka/imir Saunig, Vcncc-slav Žnidaršič, Zvonimir Lu>:nik
Uporabnikom bo gotovo dobrodošla tudi in formacija da jq med'dop:si in drugo korespondenco vrsta zanimivih pisem pomemhnih osebnosti iz takratnih političnih, znanstvenih kulturnih in cerkvenih krogov; ohranjenih ic lucii več besedil slavnostnih govorov s predstavitvijo življenja in dela osebnosti, ki so jim obeležja odkrivali.
Gradivo ponuji. tudi obilo zanimivih podatkov o tem, kako so stari goriški študentje gojili druzahne slike, in če ho kdo hotel raziskoval" v tej smeri - ne bo v zadregi!
Ob ohdelavi arhivskega gradiva sem naletel na zanimive dokumente, k: pričajc tudi o težavah ■n ovirah, s katerimi sc jc srečeval klub pri iz-va anju svojega poslanstva Večinoma so bile poulične narave, povezane tudi s prohlemi pretiranega lokalpalriotizma in osehrnh zamer. Ugoto
vitve iz dokumentov, prebiranje do zdaj nupi sanih prispevkov o dejavnosti kluba in seveda poglavitne priče spominska obeležja, ki nas zlasti na Erjavčevi ulici v Novi Gorici in še po mnogih krajih Severne Primorske opozarjajo na njegove dosežke porajajo ohčutek nečesa velikega, a hkrali skrivnostnega. Postavlja sc vprašanje. kako jc takemu društvu u ¡pevalo približno dvajset lei voditi kultu .10 akcijo, ki je vjndarlc nekako odstopala od takrat ohičajne kulturne politike' in je imela skorajda značaj neke vrste oporečnišlva V mnogih primerili so hila spo minska ohcležji postavljena izrazitim kato'iskirn osebnostim aii osehnostim. ki pri oblasteh niso hile dohro /«pisane.
Za ponazoritev predstavljam nekaj "cvcik" (z dovolj oslrim trnjem!), kiodražajo duha časa in ozadje nekaterih dogodkov
■ Za odkritje plošče glasbeniku Ivanu Lahar-narju na ícnlviški gori je hilo že dogovorjeno, da ho slavnostni govornik gliishenik dr. Zorko Harej iz Trsta. Toda teden dni pred slovesnostjo je moral klub, ob svojem velikem nezadovoljstvu, omenjenega govornika odpovedati na račun glas benika Maksa Pirnika iz Tolmina, ki so ga menda želeli na tolminski občini. Vodstvo kluba je 7 6. 1969 sporočilo dr Harcju, da je zan.i "vztrajalo z vso odločnostjo", vendar se pritisk na k'uh 'ni nehal, temveč "sc jc Še stopnjeval, da bi spre menili svoje stališče".
Iz dopjsnicc Ivana Stepančiča Tita predsedniku kiuha Gorkiču 16. 9 1969 dva dr .i po odkritju spominske ploSčc politiku dr. Dragu M aru Šiču v Opatjcm selu zvemo, da je imel oh za kijučku prireditve.namen predstavili dva slav ljcnčcva ožja sorodnika. Da teg(i ni izvedel, 'jc hilo temu deloma krivo vreme in pa hipna razburjenost, ko sem "par minut prej zagledal nekega 'aristokrata', oblečenega v hinavsko in pohlepno kožo" Avtor dopisnice jc še zapisal, da jc "za radi tega tudi na vso silo zapustil vas ter bezal domov".
Drugačne vrste zapleti so sc pojavili picd od-knljem spominske plošče glasheniku msgr Stanku Premi .u v Podnanosu.
Prof. Tone Pozar, vodja pevskega zhora Srednje verske šole Vipava, v pismu predsedniku kluba 15. 5. 1972 omenja težave s sodelovanjem zbora na fiFifidim, ker je občinska obiasl za-.hlevala da iz sporeda črla Premrlovo nabožno skkdbo (O, ker da 'noče imeti silnosi: od višjih oblasli". Zbor je naio vendarle nastopil tudi z nahožno skladbo.
O pravilnosti delovanja kluba jc podvomil dr Ivo Juvančič, ko ie bil pohabljen za govornika pri odknt'ü spomenika politiku in šolniku dr, Antonu Gregorčiču v Novi Gnnci. Vabilo je odklonil m med vzroki v pismu 27. 5. 1976 njtvcdgl tudi naslednje mis'i; Ali m mogoče 'malo preveč pisati o Gregorčiču, očelu slov. šolsiva na Goriškem'? Jc bd on glavni pobudnik ? Jc njegova zasluga, čc seje slov šolstvo v Gorici
94
Iz arhivsktn fondov in zbirk
ARHIVI XVIII J095
tako čudovito dvignilo? Dvom.m. Bili so drugi, ki so nosili breme Spomenik bi pa zaslužilo oriško ljudstvo in ne Tone izpod1. Kri» in ne Dri.ja iz Kobarida..., ki je mimo CMD gradilo Dne stavbe v Gorici itd
Vse kaze, da so morali stari goriški študentje premagal» prcecjinjc ovire politične narave tudi v zvezi s postavitvijo spomenika pesniku dr Alojzu Gradniku v Novi Gorici.
To razločno dokazujejo dopisi iz leta 1977 in l^S, v katerih preberemo v ostrem tonu izrc ceno ugotovitev vodslva kluba na raeun takratnih političnih funkeionrrjev, njihovega nepoznavanja odličnega pesnika in klcvclanja nj .govc osebnosti, kar je povzročilo nenaklonjenost in odla-sanie postavitve jbelcija zaslužnemu možu slovenske kulture. Klub je cclo iskal meredajne izjave ljudi, ki so poznali. Gradrika, da bi lažje utcmcliil pc.;lavitcv spomenika. Vsemu navkljub mu je na-adnje to tudi uspelo
V korespondenci leta 1971 najdemo pismo ne ugotovijo neg:, avtorja, iz katerega sc poučimo, da je Klub že razmeroma zgndaj razmišljal o
postavitvi obeležja pisatelju dr Jo?u Lovrcnčiču. Zamisel n bila uresničena, ker si je klub na vcnctncjc ni upal izvcsti. Ta mož je bil nama e nr 'ndclau .osebnosti, ki so bile obsojene na izločitev iz javnega spomina
čc poskušam naj li odgovor na gornje vprašanje. je morda še ni iblizi^ resnici predvidevanje, daje bilo med Člani ,t>uba, pri strokovnih institucijah, na katere se je klub obračal m so pomagale s svojimi nasveti, ter tudi pri oblajtnih organih vendarle devolj razsodnih ljudi ki so znali podpicti pobude za kuivuma d^anja, ki jih je k:ab z izredno vitalnostjo svojih najbolj.požrtvovalnih Članov uresničeval
Arhivsko gradivo Kluba starih goriških študentov kliče pridnih rok in uma zgodovinarjev. Publikacija Trmaia Pavšiča, ki sem jo omenii, je zajela delovanje kluba le do bta 19"'2. Pohvale vredno bi bilo, Če bi ji sledilo podobno nadaljevanje,- čf, že ne obsežnejša monografska obdelava tega svojskega ir. izjemnega pojava v naši preteklosti

, «iS M wuw ta» sctf-rMtj. tulit A/(tarrutxci h.io' 'J w tv «f	Sx*r.K. w
TM t	. ■
M> M4. VIV tttft*, Vž AC f*t	A 1 StK "JI.
A* A* t A* . ■ jgu OjU.- hr. ¿J M	rnoft t
rr."> - .-ju At if. W»J»-i * rt
■Oiiii Jt i i a» Jrrr-f ju. m/ -M tr.tentm* .'j rtpt •¿J	AltM
* * 'i
*W AOt-- J*:**
„ M £t	r 1
f*jV/ te. ft . Af/
M? OMUfi TttVJ ..
M!i/m",Jk»H4i> MM -t it}> rfi4 Y V	I'JtArlTA
/i//. .-■ tlAH
. V4U ¿rtf ¡3 «Jfc ^ f*«J.	*
Pogledi, tloris ii prere? spomenika trentarskim gorskim vodnikom rad eesto na Vršič kot del vrta Jul'-ane , 1957 Pokrajinski arhiv v'Novi Gorici, P D Tolmin t.e. 6, a.e 37