OB SAVI SE Oovirijeno samo. za vozila 1 , aslaltne baze * ,ja BO h 1 SE KADILO STRAN 3 Gostinstvo na novih poteh Mffl zadnji seji ols*T<;u“ 335.000 izgube, v razdobju t. dobjulf —dinarjev izgube, v raz- dob^.^V 2,000.000 dinarjev izgube, v raz- Nadaljevanje na 2. strani Zgodba o črnuškem trolejbusu, ki je že nekaj časa tik pred zdajci.,., nas nehote spominja na tisto prastaro povest o Jari kači in Steklem polžu, ki se kar naprej začenja — enkrat z ene, enkrat z druge strani — brez konca in kraja. O črnuSkem trolejbusu govorimo takole že dobro vrsto let. Lani seje začeto. Marsikdo se je oddahnil: »No, vendarle ...« Gradbeni delavci so začeli betonirati betonske stebre za drogove, ki O Jari kači in črnuškem trolejbusu so pozimi mimogrede zmrznili. Le zakaj so jih betoniral v mrazu? Morda zato, da bi se vendarle začelo premikati nekaj okrog trolejbusa? No, in potem so jih morali Se enkrat zastaviti, seveda nekoliko bolj temeljito. Sedaj stebri stoje. Tudi tisti na mostu so srečno vpeti in čakajo na preizkušnjo ... Žica je napeta, pentlja m končni postaji pripravljena... Trolejbus s tablico ČRNUČE v remizi že čaka . Tore) je vse nared? Zal, Se dva problemčka sta se postavila po robu novemu, komaj 1.000 metrov dolegmu odseku trolejbusne proge, ki bo približal čmučanom mestno središče. Železniške zapornice ria križišču Titove ceste in železne poti slovitega Kamničana. S Le zakaj se niso mogli pravočasno zmeniti, kako, kdaj in kakšne mora-jo biti le-te zaponice, če hoče tro-trolejbus voziti tod. Pa tudi varnostne naprave za električno napeljavo preko železniške proge dobivajo brado... \ Dobro, tudi to ni nepremagljiva ovira. Toda potem je tu še preozka , cesta, zato ni pravega mesta za nova postajališča. Kam jih bodo stisnili? In kdaj? Natančen vozni red za črnuški trolejbus je že objavljen, kdaj se bomo torej peljali po njem na Črnuče? Tega nam zaenkrat ne ve povedati nihče, NIKO is' . .. / r, v - -i 1 Na Črnučah je le pritekla voda Na Črnučah je katič* no pritekla iz pip zdrava pitna voda. Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva je biia na Črnučah velika slovesnost ob otvoritvi vodovodnih naprav, ki bodo za 40 let zagotovile dovolj zdrave pitne vode nad 10.000 občanom. 0 tem berite na 2. strani. 0 zdravstvenih kolonijah in letovanjih mladih Bežigrojčanov v Žirovnici na Gorenjskem In v Novem gradu ob morju v Istri berite reportaži in poroCila na srednjih dvefj straneh. Z OBČINSKE KOFERENCE ZK POROČAMO NA 6 STR. arondacija kdaj IN KAKO? Mesečno 3000 dinarjev več BEŽIGRAD, 29. julija. Na posvetovanju, ki so ga sklicali občinski komite Zveze komunistov, bežigrajska občinska skupščina in občinski sindikalni svet, so predstavniki bežigrajskih gospodarskih organizacij - predsedniki delavskih svetov, direktorji in sekretarji osnovnih organizacij večjih kolektivov — predlagali, naj bi v vseh bežigrajskih gospodarskih organizacijah povišali mesečne osebne dohodke svojini delavcem za okrog 3.000 dnarjev. Nadaljevanje na 3. strani 0 preživninskem vcirstvu kmetov STRAN 3 J® »i bila izvršen i ^h',s,‘h^ 111 sWada M preživninsko varstvo kmetov. Tudi arondacija so' bi7° socialno ogrožen os h® obstoJ,lK> kmet^e' Pri kater‘h Je treba reševati vu ^ JU|) temu soci ilnr> rv. ' ^endar kmetje, ki jih arondacija nc bo prizadela in ki rstv<* kmetov, temveč U°sklada’ za^oo**i* dot,ivali PI'eživll‘ne vi sklada za preživninsko / IMa Črnučah je le pritekla voda Ko je podpredsednik občine Ljubljana—Bežigrad Janez Vinkler vključil elektromotorja obeh črpalk, so gostje, med njimi tudi bivši predsednik in podpredsednik občinskega ljudskega odbora Bežigrad Stane Koman in Peter Lešnjak, ki sta precej storila, da bi čmučani čim-prej dobili vodovod, z zanimanjem opazovali merilne instrumente. Voda je potem pričela teči v omrežje in v rezervoar na Taboru nad Črnučami. Ker pritisk ustvarjata v omrežju poleg rezervoarja, ki stoji na najvišji točki nad vasjo, tudi obe črpalki, so lahko gospodinjstva, kjer so si že priskrbeli hišne priključke, pogostila žejo s svežo, zdravo in mrzlo vo- do, ne da bi morali čakati na polnitve obeh bazenov, ki skupaj sprejmeta 300 GOSTINSTVO NA NOVIH POTEH Nadaljevanje s 1. strani Za vsa gostišča pa vemo, da so vedno dobro obiskana in da o izgubi ne moremo govoriti. Edino primerno bi bilo, da se v ta gostišča vpelje prisilna uprava, odgovorno osebo pa preda javnemu tožilstvu. Pri teh primerih ne moremo govoriti o preganjanju in zapiranju gostiln, kot to trdi dnevno časopisje, ampak za reševanje družbene imovine. Svet za turizem in gostinstvo Je 19. 6. 1964 ponovno razpravljal o reorganizaciji gostišč v kolektivnem upravljanju in sprejel naslednje skleps* S Skupščini občine Ljubljana-Bežigrad se predlagajo v potrditev sklepi gostišč: Šibenik, Stadion, Janševa klet, Bežigrajski hram, Rašica in Fortuna o pripojitvi k Gostinskemu podjetju »Črnuče«. 'S Skupščini občine Ljubljana-Bežigrad se predloži v potrditev sklep DS Gostinskega podjetja »Črnuče« o pripojitvi gostišč: Šibenik, Stadion, Janševa klet, Bežigrajski hram, Rašica in Fortuna. B Uvede se likvidacijski postopek gostišč v kolektivnem upravljanju, ki imajo negativno bilanco. Obstoja možnost, da bodo nekatera gostišča, U sos doslej prikazovala negativen rezultat poslovanja, pokrila izgubo iz neznanega vira, zaradi tega predlagamo, da skupščina sprejme sklep: V primeru, da gostišča z negativno bilanco, pred potekom odpovednega roka pravil, svojo izgubo poravnajo, naj se tudi pri teh gostiščih uvede postopek, ki je predviden za prehod gostišč iz družbenega sektorja v privatni. S prodajo osnovnih sredstev zasebnim gostincem bi se ustvarila finančna sredstva okoli 7 milijonov, ki bi jih gostinska podjetja uporabila za renoviranje in adaptacijo. svojih gostišč; v nasprotnem slučaju, ko bi gostišča prenehala delovati zaradi likvidacijskega postopka pa bi bila sredstva izgubljena za gostinstvo, ker bi se morala odvesti v proračun. Razumljivo je, da zasebniki ne bi mogli takoj odplačati zneska za odkupljena osnovna sredstva, zaradi tega je bil dne 17. 4. 1964 sklican sestanek upravnikov gostišč, ki naj bi prešla v privatni sektor, kjer jim je bila pojasnjena tehnika prehoda, dogovorjen pa je bil tudi rok za plačiloodkupljenih osnovnih sredstev. Vsi predstavniki gostišč so bili soglasni, da je obročno odplačevanje do konca leta 1964 sprejemljivo. V smislu sklepa seje sveta za turizem in gostinstvo dne 16. 3. 1964 je bil dne 8. 5. 1964 na oddelku za gospodarstvu skupščine občine Ljubljana-Bežigrad sklican sestanek upravnikov gostišč, ki poslujejo v lokalih, ki so v družbeni lasti. Upravnikom Je bilo predlagano, da zaradi splošnih interesov gospodarstva prclože pripojitev za 3 mesece ter da se del gostišč pripoji Gostinskemu podjetju »Bežigrad«, drugi del pa Rekreacijskemu centru Ježica. Upravniki gostišč go ta predlog, v kratkovidni politiki osebnih interesov odksonili in vztrajali pri prevotni odločitvi. Izgovarjali so se o svoji nemoči proti sklepu kolektiva in poudarjali samoupravne pravice gostišča v kolektivnem upravljanju. Izigravanja socialistične oblike gostišča v privatno korist. Je razvidno tudi iz same sestave kolektiva. Ali lahko govorimo o družbenem Upravljanju, o samoupravnih pravicah, o sklepih kolektiva, itd., če so Člani kolektiva: oče, mati in hči, ali oče, mati in sdn, ali mati, teta In hči? C« .je temu tako, kaj pa je potem privatni sektor? Največ prometa in „izgube“ V gostilni Burski car so v prvih treh mesecih letos zabeležili 628.000 izgube, in sicer: imeli so za 5,019.000 stroškov in »samo« za 4,319.000 dinarjev izkupička. Tudi pri Posavcu v Tomačevem so v tem času vknjižili za 2,710.000 stroškov in »samo« 2,375.000 izkupička, kar pomeni 335.000 dinarjev »ustvarjene« čiste izgube. Med temi tremi gostišči se še posebej odlikuje ježiški Aleš, ki je v prvih petih mesecih letos ustvaril »za nič več in nič manj kot točno 1,600.000 dinarjev čiste izgube«! Kako? Povsem preprosto, kakor je razvidno iz knjigovodstva: stroški 16,880.000 din. izkupiček pa 15,280.000 din in pika. Pri Alešu menda prodajajo rebulo po 300 din, črno vino prav tako po 300 din za liter, cviček po 350 din, cockto po 40 din in vse žgane pijače po 800 din za liter, vsaj tako je razvidno iz uradnih obračunskih podatkov do 1. junija letos. Kakšne pa so resnične cene, vedo obiskovalci tega gostišča sami... Kakor je razvidno iz lanskih podatkov za vse leto so imeli pri Ruskem carju, pri Alešu in pri Posavcu vsaj ob koncu leta pozitivno bilanco. Zakaj med letom jih namreč nihče ni kontroliral, kar se je zgodilo tokrat. Morda bi se tudi letos zgodilo podobne, če ... Primerjava ustvarjenih skladov skupne porabe s celotnim dohodkom v vseh bežigrajskih gostiščih nam pove naslednje: v družbenem sektorju so na 100 din prometa ustvarili za 1,8 din skladov, gostišča s kolektivnim upravljanjem v družbenih lokalih 1,5 din in gostišča s kolektivnim upravljanjem v zasebnih lokalih le 1 dinar. Kolektivno upravljanje v le-teh gostiščih je potemtakem le plašč za spretno prikrivanje resničnega dohodka! Nadaljevanje na zadnji strani Šestega julija so odpotovali na Dansko pionirji Bežigrajske osnovne Sole ►►Boris Kidrič«. Polni doživetij so se otroci vrnili domov 27. julija. Prihodnje leto pa bado prižli k družinam, katerih otoci so bili letos na Danskem danski otroci m1 vode. Predsednik upravnega odbora za gradnjo črnuškega vodovoda Peter Lešnjak je pred otvoritvijo še v kratkih besedah opisal prisotnimi potek akcije, ki je trajala nekako 5 let ter sc zahvalil vsem, ki so kakorkoli in po svojih možnostih prispevali, da so čmučani na dan vstaje slovenskega ljudstva, 22. julija 1964, končno dobili zdravo pitno vodo. ZAČELO SE JE LETA 1956 CmuCe niso bile priključene ljubljanskemu Mestnemu vodovodu. Skoraj vsaka hiša Je imela svoj vodnjak ali pa več sosedov skupaj. Naselja pod hribom so si skušala vir vode pridobiti iz izvirov, kar je nekaterim dajalo še kar dobro vodo. Hiše v spodnjem delu, to je pri Savi, so si pomagale s teino vodo, ki jo tam ni težko doseči. S tem so bili prebivalci omenjenih naselij še kar zadovoljni, dokler.... Pričela se je gradnja industrijskih objektov ;n novih stanovanjskih naselij. V talno vodo so začele prodirati tudi razne škodljive odplake in fekalije iz zastarelih in razpadajočih gnojnih jam. In leta 1958 so z raziskavami vzorcev vode iz raznih vodnjakov večkrat ugotovili, da bo ta voda, ki so jo sedaj uporabljali, vsak čas neužitna, zdravju škodljiva. Pokazali so se že tudi manjši znaki obolelosti ljudi za grižo in zlatenico. Dan Je bil alarmni znak in ljudje so pričeli na sestankih družbeno-političnih organizacij govoriti v glavnem o vodi. Voda je bila vedno osrednja točka vsakega dnevnega reda, o vodi so govorile ženske v trgovini, v slaščičarni, na cesti, možje po gostiščih. Nihče ne bi verjel, da hi kje v naši občini voda prinesla toliko preglavic, čeprav vemo o različnih lastnostih vode, dobrih in slabih precej. Sicer pa sit« vrana lačni nc verjame, zato morda tudi. vsaj delno razumemo težave, na katere so graditelji kdaj pa kdaj naleteli. LED PREBIT________ Leta 1958 so končno sklenili ustanoviti upravni odbor vodovodne skupnosti. V začetku so razmišljali, , kako bi se priključili kakemu dosedanjemu omrežju. Obe možnosti, da bi se priključili cerkljanskemu vodovodu, ki bi ga speljali preko Trzina in pa ljubljanski vodovod, sta zaradi neizvedljivosti padli v vodo. Torej spet voda v vodi. Razen tega pa še primernega naravnega izvira na celotnem področju bivše občine Črnuče, niso mogli najti. EDINA MOŽNOST — LASTEN VODOVOD Med zbiranjem finančnih sredstev po raznih linijah je odbor naročil geologom, naj raziščejo terene, kjer bi bilo največ možnosti, da bi našli dober izvir vode za črpanje. In res so leta 1960 naleteli na mestu, kjer stoji danes črpalnioa z vodnjakom, na vir dobre vode. Pričetek del se je zavlekel, predvsem iz finančnih vzrokov. Občina Bežigrad, ki Je prevzela ukinjeno področje občine Črnuče v prvem letu ni mogla pomagati, kor tako postavke niso mogli naknadno vnesti v občinski proračun, šele kasneje Je tudi matična občina lahko priskočila na pomoč, podjetje Slovenija ceste pa je kljub temu, da odbor skupnosti še ni imel finančnega kritja, pričelo z gradnjo treh najvažnejših objektov: črpalnice, trafopostaje in rezervoarja. Medtem Je upravni odbor zbiral sredstva in pričeli so polagati tudi cevi, hidrante in ostalo. Sredstva so prispevale razne gospodarske organizacije in posamezniki, velik del doslej vloženih sredstev, to je od 93 milijonov dinarjev, pa je kar 51 milijonov dinarjev prispevala bežigrajska občinska skupščina. Dela so kar hitro napredovala, opravljenih je bilo cel kup raznih na videz drobnih stvari, sodelovalo Je več izvajalcev, ki so postavili objekte, montirali' naprave in končno je napočil čas, ko je pritekla voda iz pip tudi na mčah. , . , , 'akole samo obrneš, zavrtiš vzvod in pozimi ne treba na mraz. Voda Je pritekla res v pra-n času in v veliki vročini, morda jo prav za-cenijo Crnučani, kot kakšno dragoceno pija-SaJ tudi je, zanje Je še več to to zna ceniti k, ki je tudi kdaj v življenju ni taifcl dovolj. Črnučah je bilo že dalj časa tako, no sedaj VODA ZA DESET TISOČ OBČANOV S tem kar Je do danes napravljeno, p« še ni opravljeno celotno delo to naloge, ki so si jih zadali člani vodovodne skupnosti. Najprej bodo prihodnje leto takoj, ko bodo zbrali spet dovolj sredstev, napeljali vodovod še v zaselek Gmajno, ki Je še vedno ogrožena. Za zdaj niso zmogli več ta letos bodo položili še okrog 700 metrov cevi. Celotna vrednost, ko bo vodovod dograjen, pa bo po izračunih iz leta 1962 dosegla spoštljivo visoke številko, okrog 440 milijonov dinarjev. Takrat bodo na omrežje, ki ga bodo še stalno dopolnjevali z dodatnimi ;potreb-niml napravami, lahko priključili še precej oddaljenih krajev. Področje, za katero Je bil projektiran vodovod, bo lahko oskrboval z vodo deset tisoč prebivalcev za dobo 40 let, čeprav na tem področju danes živi precej manj Ijudif Tu pa niso upoštevane samo potrebe za osebno rabo prebivalcev, temveč tudi za posebne namene, ki jih lahko za zdaj le predvidevajo. Ker računajo na tem področju na precejšnji razvoj živinoreje, so upoštevani predvsem ti momenti. Predvidena Je poraba na prebivalca do največ 200 litrov, za živino pa do 50 litrov na glavo, razen tega pa j« še predvidena rezerva zo posebne primere. Tu Je računati predvsem potrebe požarnovarnostne službe, ki Je bii« doslej odvisno v glavnem le od Save; le-ta po Je od nekaterih krajev selo oddaljena. Nadai[evan|0 na zadnH strani i*azcyovo»* za bor ODGOVARJA MARTA VUJEC ^J^bčamov ; Turizem je čedalje pomembnejša gospodarska panoga. ; Tudi za Bežigradom so pogoji za širši razmah te dejavnosti, zlasti še -izletništva, avto-camp pa je tisti objekt, ki bo prinašal predvsem devize. Tajnica Turističnega društva Ljubljana—Bcžlgrači Marta Vujec je odgovorila na naša vprašanja o bežigrajskem turizmu takole; — Kakšen je bil letos turistični promet v predsezoni? V prvih petih mesecih smo zabeležili štirikrat več nočitev kot lani. V avtocampu na Ježici so imeli do 23. julija že 3196 nočitev, to je polovico več kot lani, — Koliko privatnih sob oddajate? Za Bežigradom imamo 16 sob z 32 ležišči. Razen tega pa lahko v Akademskem kolegiju, Gradbenem šolskem centru in Politični šoli prenočuje še 585 gostov. — Avtocamp je precej zaseden, čeprav še ni dograjen? Če hočemo, da bo avtocamp na Ježici še naprej ostal v seznamu mednarodnih campov, bomo morali čimprej urediti vse potrebne objekte. Ker je to edini avtocamp v Ljubljani, bi moral priskočiti na pomoč tudi Mestni svet. Izredno slaba je dovozna pot, ki kar odbija turiste. ... *-. t* — Kaj pa propaganda? . | Turistično društvo bo imelo letos več sredstev za ta namen. Udeležili se bomo skupne akcije ljubljanskih turističnih društev pri izdaji barvnega prospekta Ljubljane. Pravkar smo dobili iz tiskarne orientacijske kartice za avtocamp. Razdeljevali jih bodo na mejnih prehodih. Na ta način bodo imeli tujci takoj, ko pridejo v Jugoslavijo, v rokah miniaturni vodič, ki naj jih pripelje v avtocamp. — Kakšne prireditve pripravljate za letos? V načrtih imamo, da bo jeseni v Rekeacijskem centru na Ježici ve^ia folklorna prireditev. Z RTV smo se dogovorili o prireditvah na GR ob vinskem sejmu. Sodelovala bo folklorna skupina »France Marolt«, na sporedu pa bo tudi tekmovanje zabavno-glas-benih ansamblov. Jeseni bomo imeli po šolah in kolektivih spet predavanja s filmi in diapozitivi. — Kaj pa olepševalna akcija? Do sedaj smo dobili razmeroma malo prijav, čeprav so nagrade, ki smo jih razpisali, precej ugodne. Takšno olepševalne akcije prirejajo v vseh turistično razvitih deželah. Ne gre le za »konjička« posameznikov, temveč za estetsko ureditev okolja, ki naj ugodno vpliva na turiste. Pri nas je nekoliko več zanimanja le v Savskem naselju, kjer so se prijavili hišni sveti in krajevna skupnost za celotno naselje. Razpisali pa smo nagrado tudi za zasebne lastnike hiš. Se posebej želimo, da bi olepšali stavbo ob Titovi cesti. Akcijo bomo nadaljevali vsako leto, čeprav letos ne bomo dosegli kakšnega posebnega uspeha, ha. JANEZ SNOJ f i O preživninskem varstvu kmetov Nadaljevanje s 1. sfirani darili- Sm°i izvedeli> se bo začel aror < P0^0pek v Jeseni- Aiondirane b precej zemlje. Arondacijska komisija s fcriteriif6 Pri?Tlja- izdelani s« že tud ntenjj po katerih bo komisija zemlji zamenjala ali odplačevala. skunlčlnf1! •2?,1kmetijstvo prI občinsk pravf lakole: 3ana'BeŽigrad Peter Kap »Nekateri kmetje svoje zemlje ne mr re o obdelovati, že sed^j n^Vpom Jak‘“ kmetom bomo ob arondaci = Vsem tistim pa, ki s Jim bomoti'v,n*e,b0ni0 škodovali. temve dirano zprn?kuša i. v zamenjavo za aror zemljišče ki° ,poiskati in datl ustrezn nemu v’nkff b° enakovreclno arondirs zemljišča prihajala predvser Pa ne hod«1 ^ .k*1161'*6 sami ponujajc Pleks v arondacijski kotr L n« k h, i!emlJlSC bo dovolj, če pa s mo daH° tdtl0 d0biW ustrezne zemlje, bc arondacn^11” .k"16101" “mljo na robi h JSkega kompleksa. Na vsak na cm bomo gledali, da kmetje, ki so spe Prizadeti V°ljnI delati' ne b0d° nikak° Ob tem pa seveda nastaja vprašanj« sako bo s kmeti, ki bodo ob arondaci i SL?? ^mljo. Zagotavljajo, da bo aror obraZ? komisija vsak posamezen prime Okoli M?1! natančno i« da bodo pustil za vrthl^. toUko 261111 j«- da je bo dovol - r° Pa še ne pomeni, da se bodi arnnrt-°S*;are^ kmetje, ki jim bo zemlj tirni irana' z majhnimi krpami zemlj D(K(i Preživljali. Prav zato smo namenil tu vpraSanje o preživljanju referer takole-kmetijStvo Petru Kapšu’ kl Pm' lov ki jo bomo dobili od knv ‘ji- bomnlSC!..Vee. sposobni delaU na zetr določen »n<^kI?pdl' 1411161:11 bomo izplačal črednosti esek. W bo seveda odvisen oi bodo m ?emlilšča- Tisti kmetje pa, li živninsirr> denar odstopili skladu za p n Preživ,, varstvo, bodo iz sklada dobiva mno. Vendar so zato postavljer dokaj ostri kriteriji. Tisti kmetje, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojimi otroci, ki so delazmožni, pa čeprav so zaposleni v industriji ali kje drugje in ne na kmetiji, ne bodo dobivali iz sklada nobene preživnine. Smatramo, da so otroci dolžni preživljati starše. Ravnali se bomo po kriterijih, ki odločajo o socialnih podporah. Jasno pa je, da je treba s sredstvi sklada pametno gospodariti in da bo pri tisk na sklad velik. Prav zaradi tega, da ne bi nekateri ostali brez nič drugi pa, ki imajo otroke, ki lahko starše brez truda preživljajo, bi dobili preživnino iz sklada, bomo vsak primer obravnavali posamezno, povsem natančno. V kartotekah že imamo podatke o vseh družinskih skupnostih, kmetov ne bomo obravnavali Individualno, temveč v sklopu družinske skupnosti. Delali bomo natančno, da se ne bi zgodila krivica. Vendar zakonskega določila, da so otroci dolžni preživljati starše, ne bomo nikjer prezrli.« Ni važno le to, da bo določeno šte-' vilo kmetov dobilo preživnino. Važno je tudi, kolikšna bo ta preživnina. O tem je referent za kmetijstvo dejal: »Na vsak način bomo morali preživnino vskladiti z življenjskimi stroški. Dvigovali jo bomo nekako tako, kot se dvigujejo pokojnine. Vemo, da sredstva, ki jih bodo dali skladu kmetje od odkupljene zemlje, še zdaleč ne bodo dovolj, da bi lahko izplačevali primerne preživr - Vendar pa je občinska skupščina že dala načelno soglasje zato, da se formira sklad, v katerega se bo stekal tudi določen del proračunskih sredstev. Sklad z:>. oreživninsko varstvo kmetov bo ustanovi -n z odlokom občinske skupščine takoj, l:o se bo pokazala potreba po skladu. Zaenkrat letos te potrebe še ni bilo. bo pa v jeseni, ko se bo pričelo z arondacijo, za katero je že vsep riprav-Ijeno. Komisiji sta pripravljeni, podatki pa so že zbrani. Septembra bomo začeli z naroki strank, arondacija pa bo po vsej verjetnosti končana prihodnje leto.« J. VETROVEC MESEČNO 3000 DIN VEČ Nadaljevanje s t. sfirani o povečimt OSnova 417118 ln sp^jel hkrog^Ar^ d0h0dk°V V Posebei1*^ posvet°vanju so med *acije naj posamezne *vojbn PH ,aj0 Povrne osebne < “ v" CaPja m?^1 0 viiUni povprečneg bili, da in * osebnih dohodkov v višini i IS?8™ Jugoslovansko p< dokaj nJi00 farjev za naše *luži le « ^0rano' Ta meja nan psnovo lOrffn°vn0 orientacijo ali čanje naJ bl se realr v višini ok^ dpboclkov delavcev ■»S.,,«™1 mTsm ‘istim Li *ebm dohodek za Pa *a’ 3 om h2^1^*1 manj kot S9®11"« dohodk" Po(tohno bodo *- ki pa bosta skt tako zadovoljivo rešiti povečanje osebnih dohodkov svojim delavcem. Le pri GP Bežigrad bodo vsi delavci odslej dobili po 3.000 dinarjev več na mesec, ne da bi se sploh dotaknili skladov. Predstavniki bežigrajskih gospodarskih organzacij so se nadalje zavzeli za čim-enotnejše povečanje osebnih dohodkov na vsem območju ljubljanskih mestnih občin, da zaradi prevelikih razlik pri nagrajevanju med posameznimi podjetji ne bi prišlo do večje fluktuacije delovne sile, ki lahko negativno vpliva na stalno rast in uspeh proizvodnje. Hkrati je prevladalo splošno mnenje, da povečanje osebnih dohodkov nikakor ne sme biti povod za povečanje oen proizvodov, ker bi tako že v zasnovi izbili dno najnovejšim gospodarskim ukre. pom, to je težnji po oblikovanju ekonom skih cen na notranjem in zunanjem trgu m stabilizaciji našega gospodarstva nasploh V zvezi s podražitvami nekaterih osnovnih živil nikakor ne sme trpeti najosnovnejši standard naših delavnih ljudi, zato naj povsod ustrezno povečajo osebne prejemke svojih delavcev, če le mogoče za ves julij nazaj. Nikakor seveda nihče ne more določati zgornje meje povišanja osebnih dohodkov, ke je to stvar delavskih svetov posameznih gospodarskih organizacij, in je to seveda izključno v Ajhovih rokah. N. LAPAJNE AVGUST AKTIVNOST OBČINSKE SKUPŠČINE 13 odbornikov še ni spregovorilo Po poročilu občinske skupščine, ki ga zajema material za zadnjo sejo obeh zborov, se je občinski zbor v novem mandatnem obdobju sestal 17 krat, zbor delovnih skupnosti pa 19 krat. Če primerjamo podatke o aktivnosti odbornikov občanskega zbora in zbora delovnih skupnosti na sejah občinske skupščine, moramo ugotoviti, da je bil občinski zbor doslej dokaj aktivnejši kot zbor delovnih skupnosti, tako z udeležbo na posameznih sejah, kot s sodelovanjem posameznikov v razpravah o raznovrstnih problemih nasploh. O resničnosti te trditve nam zgovorno pričajo naslednji podatki: udeležba odbornikov občinskega zbora na sejah skupščine se giblje v višini okrog 80%, odbornikov delovnih skupnosti pa 71 %. Tudi pri upravičenih izostankih imajo prednost odborniki občinskega zbora, saj se le-ta giblje izražena v odstotkih s 16,1 % in v primerjavi z odborniki zbora delovnih skupnosti /22,1 %/ v njihovo dobro. Podobno je z neopravičenimi izostanki: občinski zbor 3,7 %, zbor delovnih skupnosti 6,5%; s prispevki v razpravah: občinski zbor 331 odbornikov in zbor delovnih skupnosti 180 odbornikov, medtem ko sploh niso posegli v razpravo iz občinskega zbora trije odborniki in iz zbora delovnih skupnosti 10 odbornikov. Iz zbranih podatkov je dalje razvidno, da se je udeležba odbornikov obeh zborov na sejah občinske skupščine doslej gibala na razmeroma zadovoljivi višini v primerjavi z drugimi ljubljanskimi mestnimi občinami, kjer je marskaj zaradi nesklepč. nbsti morala seja. tudi odpasti. Udeležba odbornikov se je gibala, izražena v odstotkih, v višini 75,5, opravičeni izostanki 19,3, neopravičeni izostanki 5,2. Skupaj je razpravljalo 511 odbornikov, medtem ko sploh ni poseglo v razprave samo 13 odbornikov. Po površni oceni že samo iz tega lahko sklepamo, da so razprave v okviru nove občinske skupščine neprimerno bogatejše kot prejšnja leta. IN KAKŠNA JE AKTIVNOST SVETOV? Povprečna udeležba na sejah svetov bežigrajske občinske skupščine se je gibala v novem mandatnem obdobju, izražena v odstotkih, v višini 81 %. Tudi udeležba v razpravah na sejah posameznih svetov je bila mnogo boljša kot na sejah občinske skupščine. To je seveda takoj' razumljivo, če pomislimo, da se razprave v svetih vrte v ožjih strokovnih krogih, ki so vsem članom bolj ali manj bližje kot pa širok spektrum problemov in različnih vprašanj na sejah občinske skupščine. Med najaktivnejše svete brez dvoma sodi svet za družbeni plan in finance, ki se je sestal po 17 krat, med najmanj aktivne pa sveti: za prosveto in kulturo /4 seje/, za splošno varstvo in za trgovino po 5 sej, in za industrijo in gradbeništvo, za kmetijstvo in gozdarstvo, ter za varstvo družine po 6 sej. Najboljša udeležba na sejah je bila 75 % članov pri svetu za komunalne in gradbene zadeve, ki se je v minulem obdobju sestal 8 krat, in potem pri svetih za varstvo družine 71 % članov, za splošno varstvo in za obrt prav tako po 71 r/, vseh članov obeh svetov. Poseben problem predstavlja pasivnost nekaterih članov svetov občinske skupščine, ki bi jih morali čimprej zamenjati. Trije člani se doslej sploh niso udeležili nobene izmed sej, 9 članov se je udeležilo samo po ene seje in 12 članov samb dveh sej. Bežigrajska občinska skupščina je v minulem obdobju — novi mandatni dobi — imela na dnevnih redih rednih delovnih sej 140 točk. Največ točk se je nanašalo na finance — 48. Obravnavala je 40 poročil in zaokroženih problemskih vprašanj ter sprejela 28 novih odlokov. ŠE SE BO KADILO Kjerkoli v bližini asfaltne baze smo vprašali ljudi, kako prenašajo utrujajoči ropot, prah in smrad, vsepovsod smo dobil podoben odgovor. Zaradi tega niti ne navajamo izjav posameznikov, marveč smo vse izjave strnili v eno samo. Takole pravijo prebivalci okrog asfaltne baze; -Obljubili so nam, da bodo naredili vse tako, da nam ne bo nič škodovalo. Pred leti so bila vsa vrata in okna naših stanovanj odprta na stežaj, danes jih zaklepamo An zapiramo kakor pred tatovi ves dan. Samo pomislite kakšno bi bilo, če bi pustili okna odprta ves dan, ko se od ranega jutra do poznega večera vali iz asfaltne baze gost dim oziroma prah, ki ga predvsem južni veter raznaša k hišam. Čistimo in čistimo stanovanja, nikoli več se ne moremo znebiti prahu. Preseda nam že v tem letu, odkar so začeli delati asfalt, pod našimi okni. Zahtevamo, da se karkoli ukrene, saj nam mora biti dovoljeno živeti v miru tako kot drugim. Pri nas pa miru že mesece in mesece ni več, prah pa se je slehernemu zažrl v stanovanje, obleko, lase, v sleherni del domačije. Mar smo res dolžni prenašati vse to prav zato, ker smo vsa leta nazaj živeli v miru? Zahtevamo, da se ukrene karkoli, le, da se ne bo več kadilo.« Ljudje pravijo, da se na rastlinah in živini zaenkrat še nič ne pozna, mnogi pa tarnajo, da jih je v začetku, ko je asfaltna baza začela delati, dušilo. Sedaj so se menda že navadili. Tako pravijo domačini. In kaj na asfaltni bazi? Obratovodja Anton Rebernak nam je takole odgovoril o smradu in dimu: -Res je, kadi se neprestano, skoraj vsak dan od jutra do večera. Smrdi pa ne. Razumemo prebivalce, da so jezni, vendar resnično m moremo pomagati. Ne smete misliti, da nam je vseeno. Poskusili smo z vodnim ciklonom, dim smo speljali v posebno komoro in nanj brizgali vodo pod pritiskom 6 in več atmosfer. Vendar se prah ni polegel, vode pa tudi nismo mogli spustiti v Savo, čeprav je 1.800 metrov dolg kanal položen. Proizvodnja se nam je zmanjšala na 65 odstotkov, drugega rezultata pa ni bilo. Stalno iščemo nove rešitve, vendar do sedaj še nismo prišli do nobenega sistema, ki bi se obnesel. Kadilo pa se bo vse dotlej, dokler bomo v rotacijski peči segrevali in drobili gramoz in ga mešali z bitumenom v asfalt. Kakšno filtmo napravo naj bi montirali za sedaj še ne vemo. Čim bomo vedeli za kar koli učinkovitega, bomo montirali.« Kljub temu pa ostane še eno vprašanje. Tega zastavljamo sanitarni inšpekciji javno: -Ali je dovoljeno obratovanje industrije, ki onemogoča normalno življenje ljudi, ki v okolici industrijskega obrata bivajo? Ali ni moč preseliti takih obratov na neobljudene predele bližnje okolice Ljubljane? Kdo bo kriv on eventuelnih bolezni in kdo naj krije stroške, ki jih imajo prebivalci zaradi uničevanja, ki ga povzroča gosti prah iz asfaltne baze? JOŽE VETROVEC BEŽIGRAJČAIMI IMA POČITNICAH — BEŽIGRAJČANI ALI JE KAJ ZAME? NA POČITM - BEŽIGRAJČANI NA POČITNICAH - BEŽIGRAJČANI NA PO V Reportaža iz Žirovnice feOLSKA TABLA JE POSTALA STENCAS, na kalerem tovarišic« vzgojiteljice z več ali manj prakse Ueležajo piriidniost in ubogljivost otrok. .Sonce ni', sijalo, »iti pire-taHpOio niti premrzlo. Mladi Bežlgrajfami, zbrani jz vseh vetrov obtiine, so sedeli, se podili in klepetali pred šdlo v, Žirovinaci. Seveda, sedaj polet« niso imeli v iolj pouka marveč postelje, dokaj udobne, pa čeprav železne, šola v Žirovnici je njihovo počitniško stanovanje, ki so si ga po svoje uredili in opremili. Namesto klopi so postavili postelje, na tablah ni bilo napisanih zamotanih računov, po hodnikih nikoli ni domeval zvonec in v spodnjih 'prostorih stavbe, ki nadomešča telovadnico* so orodja nemo obstala. Namesto poskočnih otrok je bilo v počitniških dneh spodaj vse polno lačnih otrok. Spodnji prostori šole so se spremenili v jedilnico. Rudi hodimo no izlete Ura je bijla nekaj čez poldne. Na šolskih stopnicah pred vhodom je sedela gruča otrok. Strmeli so v starejšo deklico, ki je imela pred seboj odprto knjigo: . . »potem je prišla hudobna ženska, ki ni marala ... « Otroci so zavzeto poslušali pravljice, »Saj ne poslušate samo pravljic na počitnicah, mer ne?« Seveda, ne, vprašanje je bilki odveč. V en glas so povedali: »Kje pa, največ hodimo na Izlete. Na izletih je vedlno veselo, veliko vidimo in radi hodimo.« Fotelej so bili nekaj časa tiho ■ Nekateri so hodili še kaj • povedati, pa jim na začetku kar ni im ni šlo iz ust. Potelej pa se je le eden izmed fantov ojunačil: »Oh, kar dobro je, ampak bilo bi še bolje, ko bi se lahko kopali. Na počitnicah, pa da se ne, bi kopali? Ali ni škoda? Saj radi hodimo na izlete, pa tudi kopali bi se radi... Potlej bi bila to šele prava kolonija. Pred kosilom . je navadno največja gneča okrog upravnice kolonije. Seveda ne ta-kar. kadar se z otroci pogo varjf, ali nadzoruje, kako pripravljajo kosilo. Ampak takrat, ko deli pošto. Na dale”' odmeva glas iz številnih otro ških ust: »Ali je kaj za me? Tršica, pa zame? To je zame, a ne tršica ... ? « Potem se vsi tisti, ki so dobili razglednico ali pismo odpravijo na samo in sraanež Ijivo, prebirajo vrste. Večini se obraz razpotegne v smehljaj, nekatere deklioep si potem po kosilu razglednice postavijo na vedno mesto ob posteljah. Im tisti, ki niso dobili ničesar? No morejo se potolažiti in verjeti, da so ostali praznih rok. »kako je to mogoče, da je Jamez dobil spet dve pošti, jaz pa nobene«, se pgosto sprašujejo tisti, ki ostanejo praznih rok. Iz ust tovarišice pa enolično odmeva; vsem enako: »Ti boš dobil jutri, zares, Tvanček.« pisali. Im pmogi starši ne ve do, kako veliko je veselje otrok, če dpbe v kolonijo razglednice}, pa kateri ni napisano skoraj , nič, a pošta je le. ’, • Srčki zvezdice pike Na šolski tabli v »spalnici« Pikapolonic je bilo napisano vse polno imen, prav tako v sedanjih sobah. Ob vsakem imenu pa so se potelej vrstili srčki, pike zvezdice ... Ne-katergi so imeli same pike, drugi srčke in pike in nekateri srčke, pike in zvezdice Pa ne da bi se vzgojiteljice učile risati? Ne, to je ocenjevanje priti nosti. Tisti, ki so najbolj pridni, ki najbolj ubogajo in poma-• gajo drugim, so razlagali otroci skupaj z vzgojiteljico, dobe srčke. Tisti, ki niso po-bseno pridni, pa tudi ne nagajajo, dobe zvezdico. In tisti, ki nočejo spati, ki se zvečer in opoldne vse prera-di v posteljah pogovarjajo in vstajajo ter se po sobi sprehajajo dm motijo ostale ter tudi sicer niso najbolj ubogljivi, dobe veliko piko. Na tabli smo prebrali, da zvezdice ali srčka Zdenka. Vprašali smo jo zakaj, pa se tem se ji vsi smejemo, ona pa dobi piko. Veste tovariš, tukaj smo ravno prave zbrane. Vse se rade smejemo, Tale »frise« poka, tale druge »igra«, oh kako je »luštno«. In spet se je kakih deset deklic zasmejalo, prešerno in naglas, pa čeprav je kazalec naznanjali, da je čas popoldanskega spanja. Pa kaj bi spali? Ali se ni bolj prijetno smejati, kot pa po vsej sili tašča« glavo v blazino? Kaj trke, glavno, da je veselo. Po- MORJE SE JE P0KVARIE0... Reportaža iz »Male Slovenije POTICE, KI SO JIH PEJLE KUHARICE V ŽIROVNICI so vedno teknile. In vedno jih je bilo dovolj. NISEM BEŽIGRAJCANKAmoteča doma sem iz Savskega rt&Oilo prav navpi(. Ija. KOSILA SO PESTRA; otroci pa radi jedo. Večina se zna že letanja iz kota tudi pri mizah lepo v kot jedilnice. obnašati- in jedo brea razgrajanja In taki odgovori so potem namenjeni še Petru in Jožetu in Ksenji in kdo ve komu še. Nekateri verjamejo in upajo naslednji dan, nekateri pa se spomnijo, da tudi sami niso je le zasmejala. Prvič je v koloniji, pa se rada smeje. Opoldne in zvečer, kadar Je treba spati. Ostale pikapolonice pa so takole pojasnile: »Ja, ko pa »frise« igra. Po čitnice so enkrat na leto, mar ne? Tudi deklice in fantje so tako menili. No, kakšna pika že mora biti, zaradi reda in avtoritete vzgojiteljice. Brez smeha pa ni mladih lic. odhajali pa so nasmejani., kilogrami več. In zato ne le hvala vzgoj činski Skupščini, vala precejšen del l-‘l° enija ~4° § nVetia mje. MED POPOLDANSKIM SPANJEM pa kar ni mini. bi spali, če zunaj vabi sonce in spanec noče in na oči Bež‘grad V^Orad, lnir,VrC( ALI JE KAJ POSTE ZAME, t« najraje vprašujejo mladi Bežigrajčani, ki se jih že po nekaj dneh loti domotožje. Pestro hrono tekme V koloniji je 80 otrok, večina iz družin, ki so socialno ogrožene. V glavnem so v kotomijd otroci, ki so kolonije najbolj potrebni. Mnogi so prišli v Žirovnico suhljati in bledični, z otožnima očmi, terega starši bi plačali P0^- »e je oskibnino. Levji delež defc;e,, deno Vaj, da so zadovoljne na morju, da bo vse skupaj prehitro minilo — in podobno. Navihana in hkrati energična Marina, ki je doslej hodila v S. razred osnovne šole Borisa Kidriča, pojde letos £e v gimnazijo: Takole nam je zaupala: — Ali bom postala profesor, /»osebno me veseli ruščina ali pa bom študirala medicino ... Zvečer ob devetih moramo uradno zaspati, kar se pa zares zgodi včasih tudi šele ob treh zjutraj, mm je še zaupala mulo bolj poti-hem. — Veste, včasih si imamo toliko povedati. Zmeraj je zabavno: priredili smo lastno zabavo »Pokaii, kaj znaš« in kaj ne znaš... Za nagrade najboljšim so biU~ piškoti in bonboni. Prvi nagradi za solo petje sta dobili Bula in Simona, ki sta zapeli popularni popevki »Pijanica« in »Johni«... Štefka že plava ‘Ulčarjeva štejica s Črnuč nam je počasi le priznala: — Oh, malo domotoija že imam..., saj gremo v petek domov... Obiskuje tretji razred in se je naučila plavati, to pa tudi nekaj pomeni. Kda j, to je pa že pozabila ,.. — Najraje se kopam, je še rekla in stekla k morju in pogumno začofotala po vodi. 11 ,itl neusmiljeno ^kamnita tla, ko Ju sred,rSlJ^Jev v zadnjih Kolih je Be žigrajčanom ušlo še boljše mesto, ki bi jih pri peljalo prav med favorite za kolčnega prvaka No vseem) so med najboljšimi ekipam v Sloveniji, Ide® P« so bili edini, ki so premagali spomladanskega prvaka — ekipo Kanala Oslabljena ekipa Cmuč je pristala na ugodnem sedmem mestu. Cmučani igrajo borbeno in upamo, da se bodo obdržali v ligi. To bo že uspeh, saj nastopajo brez najboljših igralcev, ki so bodisi prestopili v druge klube ali pa odšli k vojakom. IZIDI TEKEM: Bežigrad : Maribor 1:3, Bežigrad : Mežica 3:0, Črnuče : Bežigrad 0:3, Bežigrad : Kanal 3:2, Novo mesto : Bežigrad 1:3, Bežigrad : Triglav 3:0, Slovenska Bistrica : Bežigrad 0:3, Jesenice : Bežigrad 3:1, Bežigrad : Žirovnica 2:3. Črnuče : Mežica 3:1, Črnuče : Maribor 0:3, Črnuče : Triglav 2:3, Črnuče : Bežigrad 0:3, Žirovnica : Črnuče 3:2, Črnuče : Slovenska Bistrica 3:1, Črnuče : Jesenice 3:2, Novo mesto : Črnuče 3:2, Kanal : Črnuče 3:0. LESTVICA: Nadarjeni sedemnajstletni bežigrajski telovadec Željko Sombolec je letos dokaj uspešno zastopal barve svojega društva in republike. Udeležil se je namreč republiškega in državnega prvenstva za mladince drugega razreda in lepo uspel. ■ Prvotno smo nameravali sestaviti celo vrsto, vendar je prestavitev datuma to onemogočila. — Tekmovanja smo se udeležili le trije posamezniki. S svojim uspehom sem sicer zadovoljen: dosegel sem drugo mesto, zdi se mi pa, da bi lahko bolje šlo. Zaradi prestavitve daiuma sem moral namreč pospešiti vadbo, kar pa je kaj kvarno vplivalo na kvaliteto. — Kako pa državno prvenstvo? ■ To je bilo 14. junija v Zrenjaninu. Prvih šest z republiškega prvenstva smo sestavljali reprezentanco Slovenije. Zasedel sem četrto mesto z 0,7 točke za prvoplasiranim. To je moj največji uspeh do sedaj. — In načrti? M Naslednje leto nameravam tekmovati v prvem razredu mladincev. Za letošnje uspehe pa sem dolžan zahvalo požrtvovalnemu trenerju Stanetu Dergancu, za katerega upamo vsi v društvu, da bo Se naprej kot »ata« skrbel za nas m nas šc naprej tako uspešno vodil. G. S. Zmaga športnikov »Elme« Kanal Maribor BEŽIGRAD Novo mesto Žirovnica Jesenice ČRNUČE Triglav Mežica Slovenska Bistrica 0 8 1 26: 5 17 9 7 2 27:12 16 9 6 3 22:12 15 9 6 3 21:14 15 9 8 3 21:18 15 9 4 5 19:19 13 9 3 6 15:22 12 9 3 6 13:20 12 9 2 7 9:25 n 9 0 9 5:27 9 Športniki tovarne ELMA so zmagali na športnih igrah delovnih kolektivov elektrotehnične industrije, ki so bile v začetku julija na Črnučah. Tekmovalci in tekmovalke iz tovarne ELIP (Beograd), KONTAKT (Zagreb), Valjarna bakra (Ss-vojno) in ELMA so se pomerili v nogometu, odbojki, streljanju, šahu in namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo že deveto leto zapored, športniki ELME so, imeli doslej največ uspeha: zmagali so petkrat in tako osvojili prehodni pokal. Pohvaliti moramo tudi organizatorje iz tovarne ELMA, ki so odlično izpeljali to zahtevno prireditev, kjer je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev. REZULTATI — nogomet: 1. Sevojno, 2. Kontakt; odbojka — moški: 1. Elma, 2. Elip; odbojka — ženske: 1. Elma, 2. Elip; streljanje — moški: 1. Sevojno; streljanje — ženske: 1. Elma; šah: 1. Elip, 2. Sevojno; namizni tenis: 1. Elma, 2. Kontakt. V skupni razvrstitvi je bila najboljša ekipe ELME s 23 točkami, drugo in tretje mesto delita ELIP in Sevojno, četrti pa je KONTAKT. DVIGANJE UTEŽI Mitja Zalter državni prvak Dvigalec uteži Mitja Zatler, član Partizana Ježica, je na letošnjem državnem prvenstvu za mladince osvojil prvo mesto v pero-lahki kategoriji. Vrsti priznanj, ki jih je nabral zadnji dve leti, je pridružil še zlato odličje z državnega prvenstva. Mitja Zatler je bil že dvakrat republiški mladinski prvak, na lanskem državnem prvenstvu pa je bil drugi. Občinska zveza za telesno kulturo je pripravila majhno svečanost, kjer je predsednik Silvo Čebulj čestital novemu državnemu prvaku in mu izročil darilo Občinske zveze za telesno kulturo. Premalo igrišč Svet za telesno kulturo občinske skup ščine je razdelil tri milijone dularjev, ki so v letošnjem družbenem planu predvidena za gradnjo telesno-kulturnih objektov. Sredstva so dobili: Planinsko društvo Črnuče milijon dinarjev (za nadaljevanje gradnje planinskega doma na Veliki planini), Partizan Ježica milijon dinarjev (za nadaljevanje gradnje igrišč hi atletskih naprav), Občinski strelski odbor 700.000 dinarjev (za nadaljevanje gradnje strelišča) ter Partizan Dol 300.000 dinarjev (za ureditev smučarskih naprav). Sredstev za gradnjo telesno-kulturnih objektov je zelo malo. Svet za telesno kulturo jih je dal tistim organizacijam, kjer so že doslej veliko storili s prostovoljnim delom in kjer je pričakovati, da bodo objekti vsaj deloma služili svojemu namenu, čeprav še no bodo v celoti dograjeni. Če upoštevamo, da za Bežigradom pravzaprav ni igrišč in drugih naprav za telesno kulturo, bo morala občinska skupščina v prihodnje izločiti več sredstev v ta namen, še posebno glede na ugotovitve, da je eden vzrokov za naraščanje mladinskega prestopništva prav v tem, ker mladina nima prostorov, igrišč in naprav, kjer bi mladinci in mladinke koristno in organizirano preživljali proste urice. Prva skupina tabornikov P. O. Bičkove skale je odpotovala na taborenje ua Lopar. Taborenje bo letosv treh izmenah po 14 dni od 16. julija do 1, septembra. Čeprav je letos prispevek za taborenje nekoliko višji kot lani (7.000 dinarjev za člane in 8.000 dinarjev za nečlane) je zanimanje za taborenje zelo veliko. Za prvo izmeno se je prijavilo 30 tabornikov, največ zanimanja pa je za drugo izmeno, tako da vseh interesentov niso mogli sprejeti. Tudi letos bodo pri tabornikih gostovali člani TVD Partizana jezica in Bežigrada. iVtff-s laitnz vai tar O GOSTIŠČIH Nadaljevanje z 2. sirar.i Ua sem hi bii« vse v nitjiepsem redu, če bi bile stvari tako preproste, kakor izr, Sedajo ua prvi in morda nekoliko površen pogled. Zakaj odgovorni občinski organ ni pravočasno izvedel s sklepom občinske skupščine predvidene reorganizacije gostišč v kolektivnem upravljanju? Od kod kar naenkrat tako revolucionarna ugotovitev, da so »pravilaši« v bistvu zasebniki pod družbeno firmo, če smo to vedeli že lep čas. Kdo in zakaj je tern »družbenim« zasebnikom, ki so na debelo goljufali družbo pod zaščito tradicionalne tristo in večletne tradicije in formalnega social-stičnega zakupa pretirano nizko odmerjal družbene dajatve, da so praktično počeli kar so hoteli? Toda bodimo konkretni: Zakaj je gostišče »pravilaš« z vednostjo občinskega organa vrsto let pri naravnost zavidljivem letnem prometu med 35 in 40 milijoni dinarjev plačevalo le 400 tisoč dinarjev dajatev družbi? Zakaj? Kdo in zakaj ie odmerjal temu socialistične- mu prjvaisitisu tako nesramno nizki pavšal'.' Ali se smemo sedaj čuditi, če pri prehodu nazaj na povsem privatni sektor, nekateri gostinci taje dejanski dohodek in govore: »Sedaj bomo propadli!« Zakaj smo se morali zateči h kombinaciji enodnevnega »pripaja-nja« pravilašev k državnemu gostinskemu podjetju. Zakaj nismo pravočasno brez zapletov urejati tega problema? Kaj je med letom počela tržna inšpekcija? Leta in teta smo puščali pravi-laše, da so počeli čez leto kar so hoteli. Sedaj pa smo naenkrat sredi sezone odkrili, da nas nesramno goljufajo. Kdo je v bistvu kriv, da se to sploh more dogajati pri nas? Gostišča, ki so imela bolj ali manj povsem proste roke, ali družba oziroma ustrezen občinski organ, ki naj bi bdel nad njimi in jim odmerjal realne dajatve in občasno kontroliral njihovo poslovanje. Kdo vse naj torej odgovarja pred družbo? Kdo naj gre na zatožno klop? NIKO LAPAJNE IMa Črnučah je pritekla voda Nadaljevanje z 2. strani V sedanji črpalnici -sta montirani dva črpalki, ki lahko dvigata 28 litrov na sek., toda za zdaj še sploh ni potrebe, da bi morali delati s polno zmogljivostjo. Kd bo potrebno, bodo lahko montirali še tretjo, od katerih bosta dve -stalno lahko črpali, ena pa bo za rezervo. V črpalnici v Produ je zgrajen vodnjak v premeru tri metre, globok 7 metrov, Glavni tlačni vod je speljan iz vodnjaka direktna v omrežje in naprej v rezervoar s 300 kubiki ha hribu. Predvideni pa So še trije oskrbovalni rezervoarji nad Podgorico, Vidmom in Kamnico. Vsi zbiralni bazeni bodo višinsko tako urejeni, da bo vsa voda pritekla iz glavnega zbiralnika nad Črnučami. V celotno omrežje bodo takrat vključena sledeča naselja: Črnuče, Dobrava, Ježa, Nadgorica, Šentjakob, Dragomelj, Pšata, Brinje, Beričevo, Videm, Dol, Zaboršt, Kleče, Podgora, Pete-In končno, če povemo, da bo ta na videz skromni objekt lahko oh upoštevanju 10 odst. izgube vode v ceveh lahko nudil potrošnikom omrežja na dan kar okroglo 1,900.000 litrov vode ali ni potem za Cmučane oziroma za vso bežigrajsko občino in vse, ki so sodelovali in bodo še nadaljevali z delom, ta vodovod res velika delovna zmaga, dostoj na, da jo prazno na, da so jo praznovali prav na veliki dan — kot je 22. julij. JOŽE KOMAN ČRNUŠKI SEJEM Črnuški sejem je sejem, ki je najbližji Ljubljan-čenom. Kljub temu, da je sejmov po vsej Sloveniji čedalje manj, se je črnuški sejem še obdržal. Najbolj živahno je pomladi, ko gredo prav dobro v promet majhni prašiči. S konji in kravami kupčija ne gre več tako kot nekdaj, saj so konje zamenjali avtomobili, v okolici Črnuč pa tudi ni več toliko kmetov kot nekdaj. Sejem je obdržal piravo sejemsko vzdušje, saj na njega prihajajo razen me-šetarjev tudi prodajale! grabelj, vil, košev in seveda Igrač. Razen vseh teh pa sejem obiskujejo tudi ljudje iz juga, ki tu kupujejo pa tud! rcc. < .. ' . • • < f .. .. ’ liiiiiiiii vi Siiiiiili ■ 'v ^1311:11111; $ 88$$ .... . • JfPl Hi »tiši 1 • 'Z''-' TELOVADNICA V SAVSKEM NASELJI) — Pozimi bodo otroci Savskega naselja pl' krat stopili v novo telovadnico. Kazalo je že, da ta objekt tudi letos še ne bo dograj* vendar je posebna komisija občinske skupščine ugotovila, da je s sredstvi, ki so na voli mogoče telovadnico vsaj zasilno usposobiti. bVe sTiLa Turistično društvo Ljubljana-Bežigrad je razpisalo nagradni natečaj »Za lepšo podobo naših naselij«. Posebna komisija bo ocenjevala zgradbe in celotna naselja. Odločilni bodo naslednji kriteriji: • izvirnost okrasitve in skladnost z okolico. • kvaliteta rastlin in estetska ureditev, 0 urejenost fasad, oken, streh, ograj, dvorišč itd. Vabimo lastnike hiš, hišne svete in kra jevne skupnosti, da se čimprej prijavijo za tekmovanje. Prijave pošljite ua naslov: Turistično društvo. Ljubljana-Bežigrad, Vojkova t. Prijave sprejemajo do konca meseca avgusta. Nagrade so naslednje: za zasebnike 20.000, 15.000 in 10.000 dinarjev; za hišne svete: 50.000. 30.000 in 20.000 dinarjev; za krajevne skupnosti: 70.000, 50.000 in 30.000 dinarjev. ■HHI Oddelek za splošne in notranje z« sporoča: dradne ure za stranke v upravi sli ščtne občine Ljubljana-Bežigrad so v ncdeljkih iu petkih od 8. do 12. ure, sredah pa od 8. do 18. ure ter od do 17. ure. Dopisujte v ZBOR OBČANOV t