Društvene vestl 4. junija — prosvetni dan v SIov. Bistrici Skoro vaa naša slovenaka meata ao priredila zadnja leta veličaatne manifeataclje zavednih slovenakih mnpžic. Na verakih, proswtnih in atanovskih narodnih zborovanj.ih je bila bplj kpt kdaj poudarjena naša volja k lepemu življenju v svobodi. Spoznanje, da je krščanatvo in slovenatvo bitna oanpva za naš narodni obstoj, je enotno usmerilp naš korak. Lctos je na vrsti Slov. Bistrica, da se priključi splpšnemu glasu naroda. V ta namen priredl Proavetno dru&tvo ob priliki blagoslovitve Slomfekovega doma 4. junija prosvetni dan in s tem paključi dobo tridesetletnega dela. Tako sta dva Vzraka našega zadovoljstva: novi Slomsekov dom ta 301etnica Prosvetnega drustva. Kaj se pravl, delati 30 let neutrudno v najtežjih prilikah, ni treba posebej poudarjati. Voditl borbo za vae, kar je naSe, buditi smisel za vae, kar je domače, lepo in plemenito, proti strašnemu duhu hlapčevBtva, je bilo brez dvoma dokaz jasnih ciljev, močne volje in pridnih rok društvenih delavcev. In j>ri tem vzvišenem delu so lakali opore — hrepeneH po domu. Ni bilo društvo dovolj močno, dokler ni bilo nekaj let onemogočeno. Iz katakomb pa je vatalo sveže in močno in Je takoj našlo dovolj sil, da je ob požrtvovalnosti vseh župljanov zgradilo v letih 1937 in 1938 krasen Slomfcekov dom. Ali ni torej dovolj razlogov, da priredimo dne 4. junija dan zmagoslavnega veselja? Dan, ko ae bomo zavedli, kaj ¦ moremo, ako smo aložni in požrtvovalni. Od blizu in daleč naj ae ta dan egrnejo množice v naš alovenakl Meran, na pobočju zelenega Pohorja, in pokažejo, da živi tudi v teh krajih svobodoljubno in samozavestno katoliško slovensko ljudstvo! • Sv. Peter pri Marlboru. V nedeljo, 16. aprila, ob 15 in ob 19 bo vprlzoril fantovakl odsek tn dekliSki krožek v deklidki šoli pretreeljivo vojno dramo »2iv pokopan«. Igra prikazuje trpljenje alovenskega naroda v svetovni vojni. Sv. Barbara v Halozah. Dne 25. marca smo si ustanovili fantovaki odsek in izvolili vodatvo. Upamo, da bo sedaj vendar enkrat konec dosedanjega stanja in ae bo poživllo druStveno delovanje. Polzela. Dne' 18. maja bo pri naa do sedaj najvefija tojnbola v Savinjski dolini, ki ae bo vršila v Društvenem domu ob 15. Bo nad 20 glavnih dobitkov (motorno kolo, radio, divan, šeat kolea, kuhinjska oprava, plug, okopalnik, sod vina, aeženj drv, vreča moke, zaboj sladkorja, razno blago za obleke itd.) v akupni vrednoati nad 25.000 din, ter nad 500 praktiCnih in koriatnih manjših dobitkov. Ker je število tombolskih kart majhno, zato pohltite vsi, ki si želite, da bi našli arečo! Poslecinfe^ v^sii itlbaiUfa w roSfah lfaiije Na prvi strani poročamo, da je poslala Italija v Albanijo 3B4 letal in vpjaštvp na 170 vpjnih. ladjah, katere sp omogpčile po hudib. boj2i z Albanci izkrcanje italijanskih čet v raznih albanskih pristanišeih. Zasedba najvažnejšik mest aa vclilt« sofeoto Iz osvojenfh pristaniških postojank je prodrla italijanska voj8ka že m veliko saboto do aJbanske prestolice Tirane. Tirano «o zasedli Itaiijaiii na ta način, da so prepeljali tja cel polk grenadirjev na neštevilnih letajih iz Italije in ga tam izkrcali. Tp je nov naein bojevanja. Koj po zaeedbi Tirane se je pripeljal tjakaj tudi italijanski zunanji miniBter grof Ciano a trknotprnim letalpm. Minister je sprejel odposlanatvo albanskih Odličnikov, lcaterl sp izrazili vdanost Italiji. Grof Ciano je podaril 190.^00 zlatih lir kot Mussolinijev prri podporni dar Alb&ncem. Na veliko soboto popoldne je bilo zasedeno me-j sto Elbasan, iz katerega je zbežala albanska vlada s ¦kraljem Zogpm v Grčijo. Usoda zasedbe je' zadela v sobotp tvt&i Skader. JProdiranje ftatijaitov aa veJjfco aedeljo V soboto so bila v posesti Italijonov vsa važnegša mesta. Italij&nifce čete so riadaljevale z bsvajanjem na veliko nedeljo, ko ao dospeli prvi oddelki v mesto Korico blizu grško-aTbaiiske jneje. Zasedba bolj goratih naselij po Albaniji bo težavnejša ter bolj počaana, ker pri tem delu čet jie bodo mogli podpirati motprizirani oddelki. Takp naglo zaaedbp vseh večjih in Tx>lj po ravnini dcstopnih krajev so Italijanom OTnogočila števllna letala, katera so spremljala pehpto in tarike Jn anemogočila z bombami vsako večje zbiranje domačinov. Po zasedbi • Kakor hitro so zasedli Italijani Tirano, ao imenpTBli novp upravp za Albanijo in so izpustili iz jeC vae politiSne kaznjence, kateri ao bili za|>rti od prejšnjega režima. Ob pojavu Italijanov je zbežal albanski dvor. Kraljica Geraldina je bila že v spbpto v Solunu, kampr ji je sledil z vsem svojim imetjem na veiiko noč kraljsvi soprog Zogu. Albanski kraljevi par ae bp nastanil v glavnem niestu Grčije v Atenah. Brat kralja Zoga z ženo in z veCjim številom pdliCnih albanskih psebnosti, z načelnikpm albanskega g^eneralnega ataba ter s številnimi častniki je pribežal pp hudih bpjih. z Italijani pri Lješu V Jugpslavijo. Neppsrečtna priča zasedbe Albanije je bila Jugoslavija, "~! je ohranila strogo nepristranost. Ker naSa država jsploh ni poaegla v ta spor, je poslal Mussolini našemu predaedniku vlade Dragiši Cvetkoviču zahvalno brzojavko za nepristransko vedenje, katerega bosta znala ceniti italijanska vlada in narod. Kaj pravijo druge države? Zasedba Albanije je presenetila vso Evropo. Grška javnpst je radi zaaedbe najbolj razburjena, ker sp se raznesle vesti, da bi naj bila Italija zbrala 45.000 vojakov na otočju Dodekaneza in na ptpkih Rodps ter Lerps. Grška vlada je izdala Ippseben razglas, v katerem poziva prebivalstvp k miru z zagptpvilpm, da je Grčija mpčna in pripravljena prpti vsakomur, kdor bi hotel odtrgati pd nje le košiek zemlje. Dogpdki v Albaniji so spremenili predvsem dosedanje ravnovesje na Sredozemskem mprju in se čuti v tem prizadeta Anglija. Pp nešteto letlh ije tpkrat angleška vlada imela radi albanskih .dogpdkov med velikpnpCnimi prazniki seje. S teh s«j so ee raznesle vesti, da bp najbrž prižlp do odpovedi italijansko-angleškega spprazuma iz leta 1938 in da bo Anglija pomagala Grčiji za primer napada. Vse angleške vojne ladje, katere sp bile na pddihih pp raznlh pmtanišAih, sp morale med velikonpfininil prazniki pdplutl v neznanp smer, da bpdp zbrane za primer kakih npvih dogodkov na Sredozem3kem mprju. Zastppnik Italije v Londpnu je izjavil angleSkemu zunanjemu ministru lordu Halifaxu na veMkono5nl ppnedcljek, da bo Italljanski kpraki napr&m Albanlil zaCasni in da Itallja np«e vzetl, Albancem neodvisnostl* Franooska javnoat je radi dagodkov v Albaniji tndi razburjena, vendar ne toliko, da bi itnela vlada sejo med praznlki, katere so preživeli lepo v miru. Seja je sJklicana šele za sredo. Ameriaki časojpisi beležijo zasedbo Albanije po Italijanih in pravijo, da tp ne bo vzrok za kakšno vojno. * Oiaeuka vredae aauiniiv«sti k Albanije Po zasedbi Aibaaije po Italiji je treba omeniti, da je Albanija nekoliko manjša kot Belgija in šteje 833.748 prehivalcev. Od teh je 560.834 muslimanov, 180.546 pravoslavnTh in 94.328 katoličanov. Vladar Albanije je foil od 1. februarja 1925 leta 1895 v Burgajetu rpjeni Zogu I. V svetovni vojni j« služil v avstro-ogrski armadi. Leta 1926 je sklenil z Italijo tiransko pc>godbp. Za kralja je bil oMican 25. avgusta 1828. Prestelnica Albanije je Tirana s 30.000 prebivalci. Za Tiranp sp najvažaejša mesta Korfia (25.000) in Elbasan (10.000 prebivalcev). Med temi tremi največjimi mesti je uvedla Italija letalako zvezo. Po železnici je zvezana z Tnarjem samo Tirana. Albanaka armada s kraljevo gardo šteje v Riirnem čaau 16.400 mož, v vojnem 80.000. Letali posedajo Albanci dve, topov 92. tankov 12, strojnic 360, pušk 14.500, samokreaov 1300. Zaaebniki inaajp svoje orožje, ki pa je za sedanje čaae zastarelo. Italija je poalala j>sfo&g že omenjenega števila letal okrog 400 tankov in 35 do 50 tisoč vojakov. * Domare nefvicc Koiesai--motociklist smrtno ponesrečil. Avgust Pajtler, 23 letni prekupčevalec iz Rač, si je izposodil na veKko no6 od svojega prijat«lja motprno kolo, na lcat«a-em se je ©dpeljal na Keko pri Hočah. Na ovinku pri Hočah ga je vrglo v kup grampza, kjer je pbležal nežaveaten. Dobil je pri padcu tako hude poškpdbe, da jlrti Je ppfllegel v mariborski bolnižnicl že v ponedeljek zjutraj. žrtev ncprevidnosU. Konrad Čobec, 391etni delavec mariborske mestne občine, je šel na velikpnočno nedeljo zve^er tik Pb progi na poataji Sl. Bdstrica. Lokpmotiva ga je oplazila pp glavi in mu je prebila lobanjo. Neprevidneža ao oddali v jmariborsko bolnišnico. KeŁ-loveški oče. Blizu Socke pri Novi cerkvi v celjski daljni okolici se je zgodil na. velikp spboto vse obsodbe vrednl zločin, nad katerim se upravičeno zgraža celotnp celjakp okrožje. Stari Kranjc, pp domače Gašperjev oče, je ¦ustrelil iz velike avstrijake repetirke avojega 251etnega sina Martina Kranjc, s katerim je bil v sovraštvu. Morilskega očeta so prijeli v gpzdu celjaki reševalci. Podivjanec je imel namen, da poleg sina ustreli še ženp, a so ga preppdili domačlni od dotnače hiže y gozd, kjer so ga zagra.bili reševalci. šest žrtev ncprevidaega streljanja. V jnaribprsko bolnianico so apravili šest žrtev neprevidnega velikpnpčnega atreljanja. Xrije vlomi. V noči na veliki petek so bili izvršeni v šoštanju kar trije vlomi: v DelobstPVP branjarijo, v Movhovo alaščičarnp in v Valdlovo trafiko. Drzni vlomilci, katerih Se niso izsledili, so se polastili ravno za praznike precejšnjega iplena. Lokomotiva nbila železniškega pstažbenca. Na glavnem kolpdvom v Ljubljani je zadela na velikono&np nedeljo loltomptiva vlaka 52 letnega voznega prcglednika Franca Verčiča. Sunek v glavo ga je treščil na atran in je obležal revež mrtev. Smrtno poncsrečeni zapuSča ženo in sina. Po nesreči dekle ustrelilp svojega ženina. Andrej Jakppič, torbarski mojster, ee je «estal v Mali vasi pri Ježici v ljubljaaski okolici ua velikonpčno sobotp s svpjo izvpijenko. Ppkazal ji je majhen sampkrea in ji razložil streljanje. Dekle je ravnalp z prožjem takp neprevidnp, da je zadela krogla Jakopiča v desno stran in je ppdlegel poškpdbi na velikonočni ponedeljek v ljTibljanski bolnišnici. Eoparski napad na veliki petek. V npžl na veHki petek sta izvršila dva maskirana neznanca roparski napad pri ppgeatnici KU>p6ičevi v MoSeniku pri Moravčah na Kranjskem. Dpma sta bila vdova Klo-pčičeva in njen 26 letni brat Franc MerCun. Med večernp molitvijo ata vdrla neznanoa in Bta izsilila a prctenjem z orožjem 180 dm ter zginfla v gozd. Huda Mtmema* matere. V Straiiicah so se pripravljali Lazaikpvi na velikonočno eoboto v cerkev. 36 letna mati je šla v klet, ki je pod nekdanjo gostflmskp sobo. Ko se je vračala po stopni« cah, se je nenadoma Krusil nanjo Strop in jo p»» koipal. Prestrašeni otrpci so prlklicali pomoč. Lasw nikovo so izvlekli izpod ruševin z zlomljeno rokof in s hudimi poškpSbami po vaem telesu. Ponesre* čeno mater sp oddali -v celjskp bolnišnico. Ba«>e mesneoe t Mariteern. V Hutterjevi tovar-' ni v Melju >e nevarno zadela igla od predilneg* -stroja nad deanim očesom delavko Juatino Langv —• V Stolni ulici se je polila z vrelim mlekpm aestletna Brigita Kolarid in ae je hudo opekla p« prsih in hrbtu. — 60 letni alt^a Vekoslav Verčun jse je srpotaknil v Smetanovi ulici tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — Imenpvani p»škodovanci so se zatekli v mariborsko bolnišnicp. VeMtonočni žegen ukraden. V noči na velikonočnp nedeljo je neodkrit tat izpraznil z grabljami skozi okno velikonočni žegen iz Ehrambe g; Alojzija Vaupotiča, lastnika parne pekai-ne, tp« varnarja in poaestnika v šmarci v okolici Kamni-i ka na Gorenjskem. Ko se je zbrala na veliko n»« deljo zjutraj družma, da bi ai privoščila žegen, je ugotovila gospodinja, da ao ji bile vse veliko^ uočne dpbrote ukradene. Požari. V Selnici ob Muri je vpepelil Pgenj radi slabega dimnika 30.000 din vredno dpmačijo Ane Hodl. — V šmartnem na Pohorju j« pogprelo gospodarsko poslopjo Ferdinandu Sotlerju, ki je oškPdovan za 25.000 din. — V Podvelki v Breznu ob Dravi je zanetila iskra iz lokpmotive gozdni pažar in znaša škoda 50.000 din. — Na velikonočni ponedeljek je zgorela na Zg. Hudinji pri Celju 75.000 din vredna stanovanjska hiša Franca šlosarja. Iz naših društev P«br«žje pri Mariberu. V nedeljo, 16. aprila, vprizori Prcavetno društvo s sodelovanjem Izp-. braževalnega druStva iz Studencev pretresljiv« igrp v štirih dejanjih »Podrti križ«. Ker je Cisti dobiček prireditve nameaijen za gradnjp Prpevetnega doma v Studencih, vabita k obilni udeležbi Prosvetnp društvo Pobrežje in Izobraževalno društvp Studenci. Sv. Venčesl. Proavetno društvo naznanja, da priredi 16. aprila (bela nedelja) ob 15 v Soli narodno igro a petjem »Krivaprisežnik«. Slivnica pri MariborH. Izobraževalnp in bralaffl društvo v Slivnici pri Mariboru priredi na bel« nedeljo, 16. aprila, ob 15 in ob 19 na popolnoma novem šolskem odru igrp »Kraci«. Naši rajai Bele vode. Dne 4. aprila je umrl po dolgi, mučJii bolezni ppsastnik Bačavnik Gregor v starosti 68 let ter zapustil pet nepreskrbljenih. otrok. Pred tremi leti mu je umrla zvesta žena prav na veliki Cetrtek, lcakor smo sedaj pokopali moža. Bil je globoko veren mož in skrben gosppdar. V njeg-pvo hišo prihaja »Slov. gospodar« že mnogo let ter mu je bU največji prijatelj. Bil je tudi več let vesten kljudar farne cerkve. Pogreb je dokazal njegpvo spoštovanje od vseh. G. provizosr se je poslovil od rajnega v lepih besedah in orisat njegt)vo brščansko življenje. Bog bodi raznemu plačnik za vsa dobra dela — žalujočun otrokora pa tolažnik! Dopisi Sv. Ftocijan i>ri fieštanja. Kakor smo že om&~ nili, bp aa belo nedeljo ob desetih poleg običajno alužbe božje blagoslovljen zvon in orgle. Zato na belo nedeljo k Sv. Florijanu! Tam boste slišali tri zvonove, ki bpdp peli čast vsem dobrotnilcom, pa tudl vernim šentflorjančanom, argle pa bodo lepp zapele Bpgu v čast. Bazkrižje pri Ljutomera. Na veliko aoboto pri Vstajenju ao v proceaiji nastopila naša katpliška društva in a tem tvorila velik del proce3ijc Po Ppravljenem Vatajenju ao v tihem predveCeru velikfiga praznika zagoreli krespvi po naših nji> vah in bregovih, ki so jih apremljale neštete me-< lpdije alpvenakega vaškega petja. Napačno je torej mnenje, ki trdi, da so v naši aosednji vasi na šafarskera Hrvatje doma. Pa nikakor ne more biti res, kajti pd npbene strani v našem krajn ni donela slpvenska pesem na letošnjo velikp sp-* botp zvečer tako lepo in zbrano, kakor ravnp ist šafarskega. Da smo res Slovenci, nam je naj-* boljša naša slovenska pesem.