POŠTNINA PLAČANA ČASOPIS TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN FINANCE • NA «TRŽAŠKI RAZSTAVI» ZADRUCARJI TERJAJO SVOJO PRAVICO VELEKAPITAL IN NAČRTNO GOSPODARSTVO RAZVOJ TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA POMEN REORGANIZACIJE LUŠKE UPRAVE Leto I št. 4 Tvst, TÌ. oktobra 1941 Cena lir 15 Ob „Tržaški razstavi61 ----------------------- Prvi korak v zaledje Pomen »Tržaške razstave« za razvoj tržaškega gospodarstva presega meje njenega obsega in tudi podobnih prireditev v drugih mestih. ""Važnosti razstav in mednarodnih sejmov ne moremo soditi po obsegu zaključenih kupčij; ko bi bil ta kriterij odločilen, potem bi razstave in mednarodni sejem že davno izginil z dnevnega reda. Razstave in sejmi so pred vsem propagandnega pomena. Njihov namen je. da trgovce, podjetnike, in potrošnike seznanijo s proizvodnjo in novimi izumi domačih in tujih podjetij in da tako posredno pospešujejo razvoj trgovine in s tem tudi industrije. Njihovi praktični rezultati niso takoj vidni, pač pa se pogosto konkretizirajo v kupčijah, ki se sklepajo še mesece potem, ko so razstave bile že zaprte. Rekli smo, da pomen Tržaške razstave« presega pomen podobnih prireditev drugod. »T ržaška razstava« fe namreč prva razstava na Svobodnem tržaškem ozemlju. V njej vidimo izraz volje tržaških pridobitnih krogov po lastnem gospodarskem izživljanju, ki naj bi bilo od vpliva tujih držav le toliko odvisno, kolikor morajo biti medsebojno odvisna narodna gospodarstva raznih držav, v kolikor namreč to zahteva njihovo medsebojno dopoln jevanje. Zavedamo se, da je pri gospodarstvu s tako tesnim teri-torijalnim obsegom, kakor ie gospodarstvo STO-ja, ta odvisnost toliko večja; vendar na je gotovo, da nam o-hranitev ravnotežja gospodarskih stikov z našimi sosedi da je potrebno jamstvo za pridobitev in ohranitev gospodarske neodvisnosti, vsaj v mejah, ki jih današnje gospodarstvo dopušča. Razstava \ očituje voljo jTO-ja za pridobitev potrebnega ravnovesja v gospodarskih odnosih s sosedi in ostalimi državami. To ravnovesje ne bi bilo mogoče. ko bi se tržaško gospodarstvo še nadalje razvijalo v sklopu italijanskega gospodarstva. To bi imelo po-leg nedoglednih političnih Posledic — saj gospodarske odvisnost spravlja v nevarnost tudi politično svobodo —■ tudi gospodarske posledice. Prav na razstavi vidimo. da bi takšna enosmerno orijentacija tržaškega gospodarstva prizadela veliko škodo vsemu gospodarskemu življenju v Trstu in njegov razmah stalno zavirala. *T ržaška razstava« nam namreč otipljivo kaže, da je Prav v bližini Trsta, v njegovem neposrednem zaledju, v Jugoslaviji mnogo blaga. živil. rud. lesa in razn h ndustrijskih izdelkov — k nh Trst potrebuje. Jugoslovanske stoinice na razstavi s° zp mnoge tržaške trgov-Ce- obrtnike in potrošnike Pravo odkritje. Mnogi trgovci in obrtniki zahtevajo od radnikov podrrbn•* poi-sni-a Jn izražajo željo, da bi zPključ li tudi kupčije. To-a na ' žalost so v mnogih Primerih moral ugotoviti, da so sedanje uredbe, ki u-reja o zun^snio trgovko STO-'f .in so povzete po italijan-v n' pot je svobodni trgovini z Jugoslavijo. Te ovire je treba v inte-esu tržaškega gospodarstva mkoj odstraniti in STO-ju ati možnost, da prične svo-0,nP trgovati z vsemi so-eonimi in ostalimi državami. D »Tržaški razstavi« vi-mmo še drugo korist. Trža-°anom daje priložnost, da se tresejo vseh predsodkov, 1 so si jih nabrali pod vpli-°m nasprotnega tiska, gle-e gospodarsk h sposobnosti • gospodarskega potenciala goslovanskega za’edja. »Tržaška razstava« pomeni korak dalje k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju s sosedi in z vsemi državami zaledja in s tem tudi k poglobitvi gospodarskih stikov v korist Trsta in zaledja. PO RAZMEJITVI Mirovna pogodba, ki ustvarja Svobodno tržaško ozemlje, je stopila v veljavo. STO je pred perečimi političnimi, upravnimi in zlasti gospodarskimi vprašanji. Živeti bo moral in črpati iz lastnih proizvajalnih sil; na tujo pomoč se ne sme zanašati. V zadnjem času je dnevno časopisje priobčilo kopico načrtov za gospodarski prospeh naše neodvisne deželice. Gibljejo se od tujskoprometnih naprav do velikopoteznih ladjedelniških načrtov, od fantazij o gospodarskem «emporiju» Trsta za vso Srednjo Evropo pa do raznih drugih načrtov, ki pa se jim že na prvi pogled vidi improvizacij^ki obraz. Sodimo, da je treba gospodar, sko blaginjo Trsta postaviti na čisto kokretna tla in iskati rešitev v tisočletni gospodarski povezav; Trsta z zaledjem. Tu je dejanska stvarnost in praktična izvedljivost za vse gospodarske načrte v prihodnosti. Trst je tvoril s svojim zaledjem, to je z Istro, Krasom in Goriško deželo, ki s svojimi štirim; petinami pripadla Jugoslaviji, več stoletno gospodarsko enoto. Tega dejstva ne more spraviti nihče s sveta. Temu zaledju niso mogli italijanska tržišča konkurirati niti doslej. Treba samo, da se ozremo na vsakdanje potrebščine, kakor je mleko, meso, moka vino, drva, itd. Da se o tem prepričamo. Italijansko tržišče predrago 2e sedaj bo postale cene mleka iz Gornje Italije neznosno visoke, meso se je neznansko podražilo, o kakem preživljanju tržaškega prebivalstva z italijansko moko ne more biti govora. Italija je v vseh teh življenjskih, vsakodnevnih potrebščinah visoko pasivna in te bilance ne bo' mogla odstraniti niti poživljena žitna bitka, ki jo napovedujejo -v Italiji. Gostota njenega italijanskega prebivalstva- je prevelika. Na drugi strani pa je gotovo da bodo Soška in Vipavska dolina ter bližnji Kras glede na izvajanje načrtnega gospodarstva razpolagali s kvalitetnimi mlečnimi in sirarskim; proizvodi in velikimi količinami svežega sadja. Doba ve kuriva in premoga iz bližnjih istrskih premogovnikov in iz go-zdoy na obronkih Julijskih planin bi lahko tekle kakor na tekočem traku. V tem pogledu konkurence z zapada ali iz prekomorskih dežel že iz prevoznih razlogov biti ne more. Potem imamo zaloge briškega, vipavskega in istrskega vina. Moderna kletarska prizadevanja, ki so že v polnem teku bodo kakovost tega vina le še povečala. Toda še druge gospodarske panoge v tržaškem zaledju prihajajo v poštev. Kamnolomski izdelki, električna energija, da o sočivju in Razvrednotenje pezele? Po poročilih iz Madrida računajo v španskih finančnih krogih s Skorajšnjim razvrednoteniem pezete. Z vladne strani sicer tega glasu ne potrjujejo, a tudi ne zanikajo. Zagovorniki razvrednotenja navajajo, da stane dolar v svobodni prodaji 33 pezet, medtem ko mu je bil uradno^ določen tečaj 10,90 pezet. -O— Proizvodnja karbida v Italiji Računajo, da bo produkcija karbida v Italiji 1947. leta dosegla 150.000 ton. Omenjena količina bo zadostovala notranjim italijanskim potrebam, ker se je kumsurn znatno zmanjšal, potem ko je vojna industrija prenehala delovati. Pomanjkanje karbida se : bčuti še vedno v severni Italiji. Domača proizvodnja karbida je blokirana m se razdeljuje po nakazilih. Im-portirani karbid, (večinoma iz Jugoslavije), je prosto razpoložljiv in je zaradi tega predmet črne borze. drugi drobnariji, kakor mezgi, kislem zelju itd. ne govorimo. A neposredno tržaško zaledje nudi Trstu še druge možnosti. Te možnosti se ne omejujejo na ce-nemo konsumno vsakodnevno blago, marveč dajejo Trstu tudi možnosti trgovanja, ki donašajo posredniški zaslužek. Mislimo na vse tisto blago, ki ga bo bližnje in daljno tržaško zaledje dobavljalo Trstu, da bi se odtod razlilo po drugih konsumnih predelih Sredozemskega morja, Tu prihaja v poštev v prvi vrsti les. Ce bo znal Trst osredotočiti dovoz lesa iz Primorja, Kranjske in bližnjih pokrajin v svoje pristanišče, bodo brez dvoma odpadli razni Feltrineliji, ki so nas les dobavljali Egiptu, Tunisu, Siriji itd. A poleg lesa bo zaledje lahko dobavljalo tržaški trgovini še mnoge druge proizvode, kakor cement, pohištvo za prekomorske dežele, umetna gnojila, mesne izdelke, skratka, vse pridelke agrarne dežele, kakršna je za zdaj Jugoslavija. Pričakovati je, da bo v nekaj letih Jugoslavija imela tudi cenenega industrijskega blnga za izvoz. 2e Tržaška razstava z jugoslovanskimi industrijskimi izdelki opravičuje to nado. Za tako majhen gospodarski komples, kakor je STO, je prav usodno vprašanje trgovinske bilance, t. j. poravnave stroškov za uvoz z lastnim izvozom. Tržaška industrija ne bo imela v Italiji nikakšnega tržišča. Italija sami je industrializirana in to še bolj kot Trst. Trst bo moral nekam prodajat; delo. svojih množic ter organizacijske in inženirske sposobnosti svojih razumnikov. Nujno st mora obrniti proti severu in vzhodu, kakor so delali tržaški gospodarski pionirji v vsej preteklosti. V tem zaledju bodo dobrodošli tržaški izdelki in tudi razumniška kakor tehnična delavna moč. A na koncu bi morali omeniti še nedokončane soške elektrarne in načrt za elektrarno v Zavljah, ki bi izkoriščala Reko, zajezeno prj Škocjanski jami. Ta načrt je izvedljiv. Nova elektrarna bi s soškimi dobavljala tržaški industriji električno energijo in vodo poceni. Italijanske elektrarne bodo komaj zmogle potrebe lastne industrije... To niso visokodoneči načrti, to je konkretna realnost, stvarnost in nauk vse dosedanje tržaške preteklosti. Za spoznanje te go. spodarske realnosti, ki je dana v sami zemljepisni legi Trsta in v njegovem gospodarskem razvoju v preteklosti, je treba hladnega razuma in naravnega gospodarskega čuta, a izvedbe teh načrtov potrebuje predvsem duha, strplji-vosti, skratka, popoldne pomiritve duhov. GOSPODARSKI RAZGLED MRZLA PRHA IZ AMERIKE »Ameriško stališče pomeni hladno prho za optimiste, ki že vidijo pred seboj Evropo, poplavljeno z morjem dolarjev in obnovljeno na stroške Jenkijev (severnih Američanov)«. Tako označuje Ami D.ufour sedanje stanje akcije za izvedbo Marshallovega na črta v švicarskem listu »Journal de Genève«. Truman se glede ameriške pomoči Evropi vedno bolj umika in se ne upa ničesar odločnega storiti, temveč se skriva za parlamentom. Predsednik mora računati tudi z volitvami ter paziti, da s svojo akcijo v korist Evrope ne razdraži preveč ameriškega javnega mnenja, ki se čedalje manj briga za Evropo. Truman je izjavil, da ne bo na lastno pest podelil nobenega kredita Evropi. T, državnim denarjem v velikih denarnih zavodih Izvozni in uvozni banki (Export-Import Bank) in Comoditi/ Credit Corp bo razpolagal parlament. Vsote, ki jih je Kongres do zdaj odobril, zadostujejo da bo Evropa lahko životarila še do decembra. Potem bo potrebno vsaj 580 milijonov dolarjev, da bi Francijo, Italijo in Avstrijo ohranili v življenju do spomladi. Predsednik upravnega odbora Mednarodne banke za obnovo J. Me. Cloy je po radiu opozoril Evropo, naj ne pričakuje preveč od Arne- * rilce. Uradni podatki o gospodarskem stanju in proizvodnji v Ameriki so optimistični. Industrijska proizvodnja v avgustu je bila večja kakor v juliju (indeks 182 nasproti> 177), dividende so bile v letošnjem avgustu za 8 odst. višje kakor lanskega leta in Ameriški zavod za železo in jeklo poroča, da bodo ameriške jeklarne prejele 62 milijard ton jekla. Vendar kaže ameriška javnost po opisovanju samih ameriških gospodarskih izvedencev (Raymond Moley v listu »Rome Daily American« 4. oktobra) znake utrujenosti. V ameriškem javnem mnenju je namreč v zadnjem tednu nastal močan preobrat, piše Moley. Stvari v Evropi in Ameriki se razvijajo proti uradni in neuradni propagandi. Vzrokov te utrujenosti pri ameriški javnosti je po Moleyevem mneniu več. Glavni je naraščanje življenjskih stroškov. Zadnje skakanje cen vzbuja pri Američanih občutek krize. Mesa in masla in nekaterih drugih živil ni več v izobilju. Ko bi hoteli povečati . izvoz živil v Evropo, bi mordili še prikrajšati ameriške gospodinje. Ameriška javnost je pripravljena še kaj dati Evropi, toda sama čedalje bolj dvomi, ali imajo evropske zahteve zdravo podlago in ali je Evropa končno prišla do prepričanja, da si mora sama pomagati. Ameriška revija »Newsweek« prav tako opozarja na dviganje cen in na vpliv, ki ga ima na prebivalstvo. »A-meričani so iznenadeni in potrti; vprašanje življenjskih stroškov, ki se neprestano dvigajo, je potisnilo v ozadje vsa ostala vprašanja in meče na bodočnost grozečo senco.« VELIKA RRITANIJA Finančna kriza, ki je nastala v sled pomanjkanja dolarja in ki je dosegla svoj vrhunec, ko je vlada morala ustaviti konverzijo funta v dolar ter prodati Ameriki Za 80 milijonov dolarjev zlata, je izzvala v angleški javnosti reakcijo, ki jo ameriški publicisti označujejo kot »anti-amerikanizem«; ameriški dopisniki obžalujejo ta pojav in oknlnnst, da so se v anti-amerikn.nizmn (proti ameriškem razpoloženju) združile vse struje angleškega javne- ga mnenja. Celo konservativni tisk (»Daily Expres«) je prišel končno na linijo glasila Komunistične partije »Daily Workera«, ki je zapisal: »Pravijo, da ima vsak človek svojo ceno, toda upamo, da ni Angleža, ki bi se dal kupiti od Amerike za kos kruha.« Sam Bevin je ostro govoril o posledicah dolarske odvisnosti od Amerike, tako da so se Američani čutili hudo prizadete. Vlada uvaja čedalje bolj plansko gospodarstvo in se ni ustavila niti pred nepopularnimi ukrepi, kakor je o-mejitev uvoza živil in zmanjšanje obrokov prehrane. Težave za nabavo živil v inozemstvu so vedno večje, ker se cene neprestano dvigajo. Vlada je ustavila nakup živil v Združenih ameriških državah in na Danskem, upajoč da bodo cene padle in da bo na ta način zmanjšala primanjkljaj v trgovinski bilanci, ki znaša 50 milijonov funtov. Pogajanja z Danci so težavna, kajti ti vztrajajo pri visokih cenah. Med angleško ■javnostjo se vedno bolj širi mnenje, da je treba obnoviti trgovinska pogajanja s Sov-, jetsko zvezo. Rudarska zveza, v kateri je včlanjenih 533.000 rudarjev, zahteva povišanje plače za 2 funta na teden. — Med tujimi kapitalisti je izzvala razburjenje odredba vlade, ki jim prepoveduje dvigniti na Angleškem investirane kapitale in jih izvoziti v inozemstvo. FRANCIJA Francoska vlada je prosilci V ZDA za novo posojilo 500 milijonov dolarjev. Američanom, ki so Francozom posodili že mnogo denarja, se je zdela ta vsota previsoka ter so francoski vladi očitali, da ni dovolj temeljito proučila svojih zahtev. Francozi bi se Zdaj zadovoljili z manjšim zneskom. Bidault je med svojim obiskom v Ameriki izjavil, da bodo dolarske zaloge v Franciji izčrpane do 1. novembra, nakar bo Francija potrebovala po 120 milijonov dolarjev na mesec, dokler se ne uveljavi Marshallov plan. Po povratku iz Amerike je bil Bidault zelo previden v svojih izjavah glede uspeha -aós — 'vfuvao^ođ vBafoas jetska zveza je ponudila Franciji 1,5 milijona ton žita, v. zameno za težko industrijsko opremo. 2e lanskega leta ie Francija nabavla v Sovjetski zvezi 500.000 ton žita. ITALIJA V Ustavodajni skupščini ja. minister za proračun Einaudi navedel, da je bilo 10. septembra v obtoku 646.5 milijard lir. V prvih štirih mesecih tega leta je narastel obtok za 71 milijard. Minister je poudaril, da ne gre to naraščanje toliko na račun države kolikor na račun narodnega gospodarstva, predvsem industrije. S tem je hotel opravičiti najnovejše u-redbe italijanske vlade o o-mejevanju kredita italijanski industriji in zvišanju e-skomptne mere, s katerimi hoče vlada zadržati inflacijo. Zaradi inflacije naraščajo dohodki, a tudi izdatki države. Tako računajo, da bodo na koncu finančnega leta dohodki znašali 800 milijard namesto predvidenih 520 milijard. Tudi izredni davki vpVvajo na višino dohodkov. Minister je opozoril tudi na naglo naraščanje državnega dolga, ki je 30. junija 1947. znašal 2.098 milijard. 30. junija 1939 je državni dolg znašal 178 milijard, to se pravi, da je zdaj skoro 12-krat večji. - V bodoče se italijanska vlada ne bo mogla na lastno pe*t zadolževati pri Italijanski narodni banki, temveč bo za to potreben zakon, ki ga bo morala odobriti Ustavodajna skupščina. Ce posežemo nekoliko nazaj v zgodovino italijanskih financ, dobimo naslednjo sliko, ki nam kaže tudi razmerje med denarnim obtokom in stanjem vlog pri denarnih zavodih: 1938 22,5 55,5 2,46 1943 181,2 142,9 0,78 1944 319,4 248,8 0,77 1945 389,8 406,6 1,04 1946 512,7 721,5 1,40 1947marec 549,1 780,7 1,42 1947 julij 620,0 979,0 1,58 Italija išče izhod iz sedanje finančne krize v Ameriki. Tako je poslala v ZDA glavnega ravnatelja Italijanske narodne banke Dr. Menichel-la Z nalogo, da se prične pogajati za posojilo 250 milijonov dolarjev pri Mednarodni banki za obnovo. Ameriški državni podtajnik Robert S. Lovett je izjavil, da bodo ZDA v oktobru in novembru poslale Italiji za 55 milijonov dolarjev živil, premoga in zdravil. Ta akcija spada v okvir programa za pomoč inozemstvu, ki predvideva kredit 332 milijonov dolarjev. Od 1. julija, odkar je v teku ta akcija, do 1. oktobra so ZDA poslale v Italijo blaga za 35 milijonov, tako da bo do konca novembra poslano za 90 milijonov dolarjev blaga. Lovett je mnenja, da bi Evropa potrebovala za hrano in gorivo do konca marca 800 milijonov dolarjev. Vsota 580 milijonov, ki jo je postavil Truman, se nanaša samo na pomoč Franciji, Italiji in Avstriji. Med Italijo in Argentino je bil sklenjen tj-govinski sporazum. Argentina je dovolila Italiji posojilo 700 milijonov pezet, ki omogoča izmenjavo blaga in ki ga mora Italija, vrniti v teku 25 let. Italija bo letno uvozila iz Argentina 450.000 ton pšenice, 70.000 ton rži, 150.000 ton ječmena, 75 tisoč ton koruze, 20.000 ton lanenega olja in 25.000 ton semenskega olja. Proizvodnja penicilina v Italiji Pred nekaj meseci je UNRRA kupila tovarno penicilina in streptomicina v Kanadi in jo do. havila Italiji. Tovarno bodo v najkrajšem času postavili v Rimu. S temi stroji se ne da proizvajati penicilin po najnovejšem postopku. V zadnjem času se je pod vodstvom italijanskega pod. jetja «Cisitalia» ustanovila delniška družba «Leo», ki je sklenila s tovarno «Levcu s Kem iške Fabrick» v Kopcnhagnu sporazum glede obrtnega dovoljenja. Nova družba je pričela v bližini Rima graditi tovarno, v kateri bodo proizvajali penicilin po najnovejšem postopku, ki je vpeljan v tovarni «Levcus Kcmiske Fabrick». Letno bodo proizvajali 25 milijonov ampul penicilina. S proizvajanjem bodo pričel; v prvih mesecih prihodnjega leta. Med italijansko družbo «Leo» in o-menjeno tovarno LKF je bil dose, žen tudi sporazum, v smislu katerega je LKF odstopila obrtno dovoljenje italijanski družbi za proizvodnjo v drugih enajstih državah. —O—- OGROMNI PREJEMKI ITALIJANSKE ZAVAROVALNICE Pri pregledu 200 industrijskih podjetij v Aleksandriji, ie bilo dognano, da je pri teh podjetjih Zavod za zavarovanje proti nezgodam (Istituto assicurazione infortuni) inkasiral leta 1946, 15 milijonov lir na račun premij, izdal pa za podpore 'e nekaj nad 1 milijon 200.000 lir, t. j. 8% celokupnega zneska. Računajo, da dosežejo letni dohodki omenjenega zavoda okoli 18 milijard in pol lir (3.5% od 480 milijard, kolikor znašajo plače industrijskih nameščencev). Ako bi tudi za celo Italijo veljali zaključki, do katerih so prišli v Aleksandriji, bi se zavod okoristil letno za 17 milijard lir. Na «Tržaški razstavi» Tržaška obrtna in industrijska razstava je že nekaj dni odprta za tržaške in inozemske obiskovalce. Dnevno si ogleda prireditev nad 10.000 oseb, med katerimi so številne skupine iz zalednih držav. Razveseljivo je že samo dejstvo, da je kljub še neurejenim gospodarskim prilikam in kljub začetni mlačnosti naj višjih forumov tržaške uradne ekonomije, pogumna privatna pobuda premostila vse ovire in uresničila svoj program. Sedaj pa je že tudi razviden tehnični in organizacijski uspeh prireditve. Vsi tržaški dnevniki so priobčili obširne komentarje m podrobne vesti ob otvoritvi razstave. V našem listu bomo zaradi tega omenili le splošne in najznačilnejše poteze prve tovrstne prireditve v Trstu. Tržaška mala in srednja 'iid'J-strija. kakor tudi obrt, so prav dobro zastopane, tako kvantitativno kakor kvalitativno. Nasprotno pa je, vsaj tak je naš vtis, nesorazmerno zastopana težka tržaško industrija, posebno pomorska. Menimo namreč, da bi tržaške ladjedelnice lahko vidneje in učinkoviteje prikazale bistvo in značilnosti te za Trst najvažnejše industrije. Pripomniti je še, da mnoga podjetja, ki jih štejejo med tržaške firme, razstavljajo dejansko tuje, večinoma italijanske proizvode. Karakterističen jje v tem pogledu paviljon tržaškega Kmetijskega konzorcija, ki tudi z zemljevidom italijanskega ozem lja podčrtava vire in temelje svojega delovanja. Dobro je na razstavi prikazana italijanska obrt, posebno pa industrija. Priznan okus in tozadevna tradicija Italijanov prihajata na razstavi do izraza, tako v celoti kakor v podrobnostih. Upoštevati moramo tudi, da so ita-lijanski razstavljale! imeli lažje stališče, ker so pred kratkim že razstavljali najprvo na velesejmu v Milanu, pozneje v Bariju in so sedaj preselili na zaključno prireditev razstavl.ialne sezone ves izbran kompleks industrijskih in obrtniških proizvodov ter razstav-ljalne opreme. Na vsak način nudi geopolitični položaj Trsta Italiji ugodno priliko, da prikazuje svoje proizvode srednjeevropskim in vzhodnoevropskim interesentom, katerim je bolj. kot Trstu samemu namenjen italijanski del razstave. Jugoslovanski proizvodi zbujajo pozornost Močna jugoslovanska udeležba predstavlja pravo razodetje za mnoge obiskovalce, posebno za one, ki so si ustvarili svoje mnenje o najbližji zaledni državi Trsta pod vtisom svojevrstnih političnih nazorov. Lahko trdimo, da je trud jugoslovanskih razstavljalcev, kljub težkočam, ki so bile v zvezi z značajem in skromnim obsegom raz-staive, dosegel zaželen uspeh. Ustvarjajoča, sveža sila mlade sosedne republike, njeno prirodno bogastvo in njene velike možnosti za gospodarski razmah, so dobile na tržaški .razstavi ustrezajoč izraz in obliko. In jugoslovanska' udeležba ob sedanjem razvoju tržaškega vprašanja, ko se polagajo gospodarski temelji bodočega STO -ja, je toliko bolj pomembna. Smernice jugoslovanske gospodarske politike napram STO-ju so bile že davno jasno postavljene in točno formulirane ob zasedanju mednarodne ekonomskofinan-čne komisije v Trstu in tudi pozneje so jih ob raznih prilikah poudarjali odgovorni jugoslovanski predstavniki: najož.ie medsebojno gospodarsko sodelovanje v prid obojestranskih koristi. V tem smislu predstavlja znatno jugoslovansko udejstvovanje na tržaški razstavi otipljiv in prepričevalen 7,n'ak nespremenjenega jugoslovanskega tozadevnega stališča. In prav je, da je ob tej priliki dana možnost bodisi tržaškemu ljudstvu, da razširi svoj pogled na še deloma njemu nepoznan svet, bodisi ožjemu krogu gospodarstvenikov in izvedencev, da temeljiteje spoznajo sektor, v katerem se bodo morali prej ali slej aktivno udejstvovati. V večji ali manjši meri so na razstavi udeležene vse tipične jugoslovanske gospodarske panoge s svojimi izdelki, polizdelki ter prvinami in to iz vseh republik. Okoli 230 jugoslovanskih ood-jetij razstavlja. Pripomniti pa je, da v največjih primerih predstavlja en sam razstavljalec obširne kombinate več sorodnih podjetij. In tudi s tega vidika je razstava poučna in značilna, v kolikor prikazuje ustroj socialistične urejene države. Predolgo bi bilo naštevanje vseh proizvodov, ki so jih poslala na razstavo privatna, republiška in zvezna podjetja. Častno so zastopana industrija prehrane, kmetijski in gozdni proizvodi. Naravno je, da prav ti oddelki razstave vzbujajo veliko zanimanje posebno tržaških ogledovalcev: vsem je znano ,da je v tem sektorju življenjski obstoj Trsta odvisen v veliki meri od Jugoslavije, ki pa je tudi pripravljena zadostiti v tem pogledu skoraj celotnim potrebam Trsta in njegovega ozemlja. Pozornost vzbujajo posebno mesnati izdeki iz L.R. S'ovenije in Hrvatske. prav tako je zastopana znana srbska tvrdka Gavrilovič. ki se je s svojimi salamami že davno proslavila tuli izven meja Jugoslavije. »Jugodrvo« in republiška gozdna gospodarstva so prikaza a tržaški javnost’ gozdno bogastvo Jugos'avije. Tržaška mizarska obrt, ki je razmeroma zelo lazvi-ta, ima velik interes na lesnih polizde'kih. Pozornost obiskovalcev se obrača tudi na dobro zastopano vrsto rud, kovin in kovinskih proizvodov, saj bo tudi na tem področju jugoslovansko gospodarstvo izpolnjevalo možnosti tržaške industrije in s tem zagotovilo dobrobit širokih delavskih množic. Tržaški trgovci so se tudi zanimali za steklene izdelke iz tovarne v Rogaški Slatini, ki prav nič ne zaostajajo za češkimi. Celjska tovarna emajlirane posode razstavlja posodo vseh vrst, emajlirano in jekleno. Med rudami je privlačno pri- kazano živo srebro iz idrijskega rudnika, ki je med prvimi na svetu. Baker v raznih oblikah, tako v ploščah kakor v žicah, in bakreni izdelki, na pr. trtne škropilnice, só kvalitativno in kvantitativno dobro zastopani, prav tako Železne in svinčene rude ter navadne kovine in plemenite kovine, kakor nikelj in antimon. V okusnih in prikupnih oblikah so razstavljene še: industrijske rastline, kakor hmelj; konoplja in lan, tobak in njegovi proizvodi. Zastopana je tudi kemična industrija, zlasti pa industrija kože in gumija. Kožne in gumijaste izdelke razstavlja Kombinat gume in kože, ki obsega na desetine tovarn iz v-seh ljudskih republik, med temi več velikih tovarn iz Slovenije. Med izdelki domače obrti se odlikujejo bosanske preproge, idrijske čipke, keramični izdelki iz Hrvatske in proizvodi slovenskih in bosanskih rezbarjev. Ta oddelek s tipičnimi jugoslovanskimi izdelki daje razstavi svojevrsten ton pestrosti in umetnosti. 2a bežen pregled razstave te prepriča, da je Jugoslavija v veliki meri prispevala k svojemu uspehu in da bogato dopolnjuje tržaško gospodarstvo. Udeležba drugih zalednih držav Trsta ni pomembna in je vsekakor daleč pod pričakovanjem. Stvar pa odvisi po vsej verjetnosti od organizacijskih težkoč in morda tudi od_dejstva, da tržaška ekonomija ni še iskala tesnejših stikov z zaledjem, ker so vsaj nekateri odgovorni krogi iz političnih ratzlogov zagovarjali gospodarsko povezanost Trsta z Italijo. OB NASTANKU STO-ja Podobno razvojno pot kot Jugoslavija ubirajo tudi druge države Srednje in Vzhodne Evrope. Njihova gospodarska politika, ki se načrtuje za daljše obdobje (tudi v državah s krajšimi načrtnimi roki se očituje tendenca k preusmeritvi v petletja), omogoča, a istočasno vprav terja stabilnost dobav iz inozemstva. Posledica tega je predvsem medsebojna navezava omenjenih narodnih gospodarstev samih s širokimi trgovinskimi sporazumi na podlagi lastnih potreb in možnosti posameznih držav. Edinole gospodarska zmogljivost držav sopo-godbenic pa jamči vsaki izmed njih redne dobave, ki so važna postavka v lastnem načrtu: zato je gospodarski prospeh ene države v interesu vseh tistih držav, ki jih veže nanjo trgovinska pogodba in to tem boli, čim večji je obseg njihove blagovne izmenjave. Velika aktivnost v sklepanju trgovinskih pogodb med raznimi državami Srednje in Vzhodne Evrope, ki je značilna za čas tik po zadnji vojni, je v glavnem zaključena. Širše tržaško zaledje se je izoblikovalo v enoten in čvrst sistem samostojno se razvijajočih načrtnih gospodarstev. Vendar se razvoj zunanje-go-spodarskih odnosov zalednih držav ni ustavil v njihovem območju. Strah pred dolarsko anarhijo, še mnogo bolj pa pereči problemi današnjega dne vedno bolj pogosto usmerjajo poglede evropskega zapada za »železno zaveso«, ki je sicer v nekih krogih hudo razkričana, ki pa vendar odkriva možnost zamenjave blaga pod da’eč ugodnejšimi pogoji kot ameriški obeti nesebične pomoči. Pri prehrambeni stiski, ki jo danes bolj kot kdaj prej doživlja Evropa, naj omenimo za primer, da se bo ame-rikanski dovoz živil v novembru 1.1. skrčil na 65% g'ede na dovoz, ki se izvrši v oktobru, medtem ko je Sovjetska zveza voljna nanovo prevzeti velike obveze. Zanimiv primer povojne ureditve gospodarskih odnosov na novi podlagi med državami različnih sistemov je švedsko-jugoslovanska trgovinska pogodba. Obseg izmenjave med obema državama se je povečal za desetkrat v primeri s s predvojnim, pri čemer so igra'e zlasti veliko vlogo potrebe indu-stria'izacije Jugos’avije in naraščanje njenih produktivnih si', pri •Švedski pa velika zmogljivost nje-oe industrije. Povečan jugoslovanski izvoz bo poleg letnega uvoza iz Švedske kril tudi letne obveze iz do'goročnih investicijskih dobav. Dolgoročne obveznosti, ki se s tem uvajajo v mednarodne trgovinske odnose, pa vnašajo vanje stabilnost in branijo pogodbenice pred gospodarskimi va’ovanji in krizami, ki so sicer, pri po’itiki »odprtih vrat« m pri navezanosti na prosti svetovni trg ali celo na ameriško pomoč, neizbežni. V zadnjem času je prišlo do raznih pogajanj in napovedi novih podobnih trgovskih siporazumev. Zlasti Anglija in Francija se zdita zaradi lastnih težav precej naklonjeni sistemu dvostranskih trgovinskih pogodb; zanj se je nedavno izrekel britanski trgovinski minister Cripps. Po’eg pogajanj z Jugoslavijo, ki se ugodno razvijajo, imajo Angleži v načrtu še pogodbe z drugimi državami podonavskega bazena, vedno češče pa se slišijo tudi glasovi o potrebi gospodarskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Skupina laburističnih poslancev oritanskega parlamenta, ki se mudi na evropskem vzhodu zaradi proučevanja vprašanj načrtnega gospodarstva, je podala zadnje dni v Beogradu skupno izjavo, ki kaže, da postaja v svetu govorica dejstev močnejša od zlohotne propagande. »To proučevanje nacionalnih načrtov in gospodarskih vezi vaše države in drugih držav, ki jih bomo obiskali«, se glasi med drugim izjava, »smo pričeli zaradi tega, ker verujemo, da je največjega pomena za laburistično Britanijo, ki si prizadeva, da svoje nacionalno načrtovanje, program izvoza in proizvodne norme vskla-di z državami socialistične obnove, da bi se rešili odvisnosti, nevarne in negotove naklonjenosti ameriškega velekapitala . . . Prepričani smo. da zapadna Evropa ne more premagati krize, ako ne vzpostavi popolnih trgovskih in prijateljskih jpolitičnih stikov z Vzhodno Evropo.« Mnogi razlogi „govore za to, da bo za novo Svobodno tržaške ozemlje vprašanje zunanje gospo darske usmeritve dosti važnejše in dosti usodnejše kot za katerokoli drugo državo. Obseg notranjega trga v njem je ma’enkosten in je navezanost na uvoz potrebščin in na zvoz izdelkov skoro izključna. Toliko bolj bi zato na eni strani to ozemlje čuti'o vsa nihanja tistega dela svetovnega gospodarstva, ki ga obvladujejo slepi zakoni in ne človeški razum, in toliko bolj ugodnosti sta no zagotovljenega razpečavanja in nabavljanja na drugi strani. ("Konec J Dr. Stanko Peteriv. Popravek. — v prvem delu članka. v tretjem stolpcu, 5. vrsta zgoraj, čitaj: „izrivanjem" in nr, „izzivanjem". V drugem delu se številka indeksa .119. nanaša na Bolgarijo in ne na Belgijo, ki je že omenjena pri številki 84 — kar povsem menja sliko. Sovjetsko-finska trgovska pogajanja \ Po poročilih iz Hclsinkija sc bodo te dni začela trgovinska po. gajanja med sovjetsko vlado in Finsko, in sicer na podlagi določb mirovne pogodbe. Zadrugarji terjajo svojo pravico: Vrnitev slovenskih denarnih zavodov Bivši tržaški župan in predstavnik tržaških Italijanov v dunajskem in rimskem parlamentu G. Pdtacco je decembra 1914. I. rotil predsednika italijanske vlade Gio-littija. naj posreduje, da bi neka močna italijanska banka odprla v Trstu svojo podružnico in s tem »slovanski invaziji izbila najmočnejše orožje.« To močno orožje so bili »premnogi bančni zavodi«. ki so s svojo ekspeditiv-nostjo pri izvrševanju poslov in s svojimi bogatimi krediti uspeli privabiti celo kapita’e italijanskega meščanstva. Tako Pitacco. *) Ne samo Pitacco. temveč razni drugi itali ianski pisci, ki so obravnavali pred prvo svetovno vojno tržaško vprašanje (rt. pr. V. Gayda) so priznavali silo slovanskih denarnih zavodov v Trstu, ki so zrasli po vsem spontano iz dnevnih potreb slovenskega človeka, obrtnika, trgovca. tovarniškega delavca, ZVU je 11. septembra izdala uredbo (Order No 442 •— 18 A), s katero je izvedla temeljno reorganizacijo dosedanje pristaniške uprave. Kakor ugotavlja naknadno poročilo ZVU. je zaradi zgrešenega prevajanja nastala v javnost precejšnja zmeda glede pomena te reorganizacije. Poleg te ga je sama uredba tako stilizirana, da povprečnemu čitatelju ne da povsem jasne slike. Da bi po dali smisel tega ukrepa ZVU, moramo seči nekoliko nazaj v pre teklost. Uprava pod Avstrijo Uprava vse obale od Gradeža do Boke Kotorske je bila pod Avstrijo izročena Pomorski vladi s sedežem v Trstu. Pomorska vlada je bila podrejena Ministrstvu za trgovino na Dunaju, toda uživala je široko avtonomijo. Pomorski vladi v Trstu so bila podrejena luška poglavarstva v Trstu, Rovinju, Pulju, Malem Lošinju, Zadru, Splitu, Dubrovniku in Me-lini v Boki Kotorski. Velika prednost pomorske vlade je bila v tem, da so bi’a v njenih rokah osredotočena vsa področja v zvezi s pomorstvom, kakor mornarica, zdravstvo, vzdrževanje oba’e (pristaniška dela in dr.), svetilniki itd. Italija je 1. 1923. to ustanovo razbila in delo posameznih sekcij Pomorske vlade razdelila med razna ministrstva, oziroma nji. Ilove podrejene organe. Pristojnost luških poglavarstev (v Trstu, Pulju in Zadru), je bila omejena na mornarico, zdravstvo je prešlo na prefekturo, pristaniška gradbenost na »Genio civile«, svetilniki na Ministrstvo vojne mornarice (poveljstvu v Benetkah, kateremu je bila podrejena sekcija v Trstu). »Javnim skladiščem«, ki so bila pod Avstrijo državna ustanova, je italijanska vlada leta 1926. dala značaj avto nomne javno pravne ustanove, v kateri so bili zastopani poleg v'a-de, trgovinske zbornice v Trstu, Vidmu in Pulju, državne železnice, »Genio civile« in organizacije -pristaniških delavcev, brodarjev /n špediterjev. ali okoliškega kmeta. Italijanski prenapeteži so čutili, da jim vztrajno delo slovenskega malega človeka, podjetnika in razumnika, ki je bilo zakoreninjeno v sami slovenski zemlji, na kateri stoji Trst, in odprto ob naravno zaledje, izpodjeda tla. Odtod vik in krik ter klicanje na pomoč od zunaj. Italijanska zasedba je leta 1918. našla v samem centru mesta 7 slovenskih in hrvat-skih denarnih zavodov s premoženjem 50 milijonov zlatih kron; med drugimi Jadransko banko. Tržaško hranilnice Ir. posojilnico. Tr-govsko-obrino zadrugo. Ilr- a) Luški kapitan je načelnik Luškega .poglavarstva. Postavlja ga pristaniški ravnatelj. o) Luški odbor za pristajanje (Port berthing committee), ki ga sestavljajo: pristaniški poveljnik kot predsednik (vojaška oseba), pomočnik »kraljev luški mojster« (angleški oficir »Kings’ Harbour Master«) ter luški poglavar (kapitan) in »nadzornik dokov« (Djcks Superintendent). c) Javna skladišča z vsemi napravami in osebjem upravlja upravni svet, ki ga sestavljajo predsednik m pet članov (ki jih imenuje ZVU), dva oficirja kot predstavnika ameriške (Trust) in angleške vojske (Betfor) ter štirje predstavniki brodarjev, trgovcev, špediterjev in industrijcev (ki jih imenuje Trgovinska zbornica v Trstu). Upravni svet postavlja g'avnega ravnatelja in vse potrebno osebje. Ze po osebah, ki zavzemajo važne položaje pri teh ustanovah — razen luškega kapitana : o vse vojaške osebe — se da sklepati, da je ta organizacija začasnega značaja. Značilno je n. pr., da med člani upravnega sveta Javnih skladišč ni predstavnikov organizacije pristaniških delavcev. Gotovo je, da po odhodu ZVU ne bo ostalo pri sedanjem ustroju, ki ne ustreza določbam tržaškega statuta. Tako n. pr. Tržaški statut sicer predvideva mesto »ravnatelja«, toda samo ravnate'j a Proste luke, ne pa vsega pristanišča, ki- ga sestavlja poleg proste luke (stare, nove, lesne in petrolejske) tudi carinska luka. V Prosti luki bo tudi »Komisija za Prosto luko«, v kateri bodo poleg predstavnikov ZDA. Sovjetske zveze, Ve1. Britanije in Francije tudi predstavniki držav v tržaškem zaledju. O bodoči organizaciji pomorske uprave bodo odločali v'adhi svet STO-ja, Ljudska skupščina in guverner. Med raznimi načrti je tu-dii predlog, naj bi za pod agd osnutka bodoče uprave vze'1 u-stroj nekdanje avstrijske Fomor- vatsko centralno posojilnico, Narodno posojilnico in samostojno podružnico Ljubljanske kreditne banke. In kaj je ob svojem odhodu leta 1943 pustila italijanska uprava? Ničesar našega. Jadranska banka ie že L 1923. bila prisiljena likvidirati. V času od 1925, do 1940 je bilo v pasu A uničenih 47 zadružnih zavodov in 26 produktivnih nabavnih in distributivnih zadrug (med njimi Zadružna zveza v Trstu) in l. 1940. je fašistična vlada zatrla še Tržaško posojilnico in hranilnico in Trgov-sko-obrtno zadrugo s lem, da je kratkomalo diktirala njuno absorbiranje od stra-l ni italijanskih zavodov Cassa di Risparmio Triestina in Banca Popolare Giuliana• | Vlada ie ugodila zahtevi fa-| šističnega federalnega tajni-1 ka Grazioli ja. ki ie dejal, da' je obstoj slovenskih denar-1 nih zavodov v Trstu sramo-\ ta za tržaški fašizem. S tem ; ie bilo dokončano delo. ki ga ; ie pričel Grazioli jev tovariš, Giunta leta 1920., ko ie zažgal »Narobni dom«. Lastnino Tržaške posojilnice in hranilnice. Na Giuntov znaki se ie začela »odrešilna akci-ja čiščen ia«. ki io ie v italijanski literaturi za večno proslavil prof. Michele Risolo. Fašistični plamen R zaiel narodne domove vo vsei Juli-iški krajini in takoI ie bilo upepeljeno ogromno zadružno premoženje. Dan 5. mala 1945 se P° vsem svetu slavi kot dan zmage nad fašizmom, kot dan začetka obnove v svobodi. In vendar bo morti kronist ugotoviti, da potne-] ni sedanji form An o pravni položni sU>v nsk'h denarnih zavodov v Trstu legalizira-1 n je stania. ki ga ie ustvari-\ la hruta'na sila fašizma, legalizacijo rona vsega premoženja. pridobljenega z neizmernim trudom našega človeka. organiziranega v. kre-. ditnih zadrugah. Čujemo. da so slovenski zadruearii pričeli z akcijo pri ZVU. da bi končno vsa/j z,dri ob pravnem nastankii STO-ia razveljavila fašistic \ ne odloge, s kafer*mi so biU\ umčeni slovenski denarni zavodi. Vsa i*vnost z napelo-1 st io pričakuje zaključke i£: akcije, toliko boli pa s'ovem ski gospodarski krogi. ke( so v 20. stol et iu ne morejo zamisliti opravi ionia gospodarskih poslov brez denarnih zavodov. *) Giorgio Pitacco: »L9 Passione Adriatica«, Bologna 1928, str. 23. Pomen reorganizacije luške uprave Na svetovnih tržiščih Pod ZVU ZVU je v bistvu ohranila or sanizacijo pomorske uprave, kakor jo je našla. Ostalo je tudi luško poglavarstvo. Posamezna področja pomorske uprave so bila razdeljena med razne oddelke (di-visions' ZVU (kakor za zdravstvo, iavna dela, itd.), medtem ko je ZVU za nadzorstvo nad poslo-/anjem Javnih skladišč imenovala »pomorskega poveljujočega oficirja« (the Naval Officier in char-ge): upravni svet Javnih skladišč je bil razpuščen. Po reorganizaciji, ki je bila izvršena tik pred uveljavljenjem, mirovrte pogodbo z Italijo, je sta7 nje danes naslednje: Pri ZVU je odsek ža pomorstvo (Marine section), ki obravnava vsa vprašanja v zvezi s pomorstvom. Disedanji »pomorski poveljujoči oficir« je bil imenovan za pristaniškega ravnatelja, na katerega je preš'a vsa oblast v pristanišču, ki so jo ponrej ime'a razna ministrstva pod Italijo (financ. prometa, javruh del in korporacij), oziroma njihovi kra'evni organi. Poverjeni mu je tudi nadzorstvo nad Javnimi skladišči, on izdala tudi vse predpise p'ede poslovanja uprave pristanišča. Pod njegovim nadzorstvom u~ pravijajo pristanišče tri ustanove, ki so prav za prav samo njegovi izvršni organi. BOMBAŽ Predvidena proizvodnja bombaža bo znašala letos okoli 2,400.000 ton. Računa se, da bo znašala sve tovna uporaba 2,800.000 ton bom-baževine. V zalogi je sedaj oko i 130.000 ton prvine iz stare produkcije. Iz navedenih številk ie videti, da ne bo razpoložljivost krila povpraševanja. Pripomniti pa je, da omenjeni podatki izvirajo" iz poročil, ameriških trustov. ki imajo interes na tem, da prikažejo," ob pričetku bombaževe kampanje, neugodno situacijo bodoče razpoložljivosti ene izmed najvažnejših svetovnih produktivnih sektorjev. Produkcija bombaževe tkanine se globalno po’agoma približuje predvojni stopnji. Značilno je. da so ZDA in Indija skoraj podvoji'e izvoz bombaževih tkanin v primeru s predvojno dobo, evropska produkcija pa se je občutno znižala. RI2 Svetovni pridelek riža bo znašal 1946/47 okoli 100 milijonov ton, kar je od 5 do 10 odstotkov pod normalno povprečnostjo. Pomanjkljiv je posebno 'etos donos Siama in Indocine, ki sta med najvažnejšimi izvoznimi deželam'-V bodoči sezoni bodo v sedaj na'I vedenih deželah znatno povečal"; površino riževih nasadov, kljub temu pa se verjetno izvoz ne b° povečal, ker bo mora’a produkcij8 zadostiti naraščajoče notranje P0-! trebe. KOVINE Cene bakra na borzi v New Yorj ku kažejo na bližnji padec. Se' danji kurz je na isti borzi 21,2' za tono. Sledeč ameriškemu trg* j se je tudi v Angliji cena bakra zni' žala. kot je razvidno iz londob' skih borznih poročil od 137 n8 132 f. za tono. Cene drugih g'avnih kovin k8', žejo za sedaj na stalnost. V Ne"' Yorku: aluminij 15; cink 10,5: sV'j nec 15. 11, 65, 10.5; litina 40, 3®'l 25. V Londonu: A’uminij 80; cih1< 70; litina 172/3. Češko sleklo za Sovjetsko zve'0 Iz Prage poročajo, da je glav8' ravnatelj češkoslovaške podrža'" Ijene industrije Henicko odpot8' val v Moskvo, da bi se dogovor'; o dobavi češkega stekla Sovjets'A zvezi v smislu trgovinskega si’8' razuma. Tržaško pristanišče Tehnični razvoj v preteklosti in načrti za bodočnost ; Promet v tržaški luki zaostaja danes daleč za onim iz leta 1913. V dobi naj višjega poleta tržaškega gospodarstva, ko je znašal tri mi. -lijone in pol ton. V drugem pol letju 1945 in v prvem polletju 1946 je promet dosegel skoraj 30 ■odst. pravkar navedenega. K temu so prispevale, kakor znano, izredne pošiljke Unrre deželam v za. ledju Trsta. V drugi polovici 1949. in v letu 1947. je promet izredno padel. To je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost v tržaških gospodar, skih krogih, ki sedaj proučujejo vzroke zastoja pomorskega prometa in ukrepe za povzdig tega življenjskega vira tržaške ekono. mi je. Govoriti danes o potenciranju tehničnih naprav tržaške luke, bi Se zdelo neaktualno ali vsaj pretiran j eno. Pripomniti moramo pa, da bo vprav tehnična preureditev pristanišča odločilna, ko bodo ure. jene druge zadeve in pogoji za gospodarski razmah do sedaj največje jadranske luke. Značilen v tem pogledu je napredek reske luke m severnih luk. Iz vojnih razvalin vstajajo naprave, zgraje. ne po sodobnih kriterijih, ki bodo Drezdvcma prekašale predvoj. ne pristaniške strukture. Obnova bo zahtevala sicer težkih žrtev, toda z drugega vidika bo vojno razdejanje omenjenim lukam kon-■čno le koristilo. V resnici omogo. Čajo sedanje tehnične pridobitve v sorazmerno kratkem času uresničenje načrtov in postavk, za ka. tere so bila v preteklosti potrebna desetletja in stoletja. GRADITEV PRISTANIŠČA POD AVSTRIJO Tržaško pristanišče se je priče, lo razvijati na področju od rtiča Sv. Andreja do Velikega kanala. Pristanišče ;sd je pričelo naglo razširjati v drugi polovici 1. 1700, a današnjo fizionomijo je dobilo šele tik pred prvo svetovno vojno. Obala bazena Sv. Justa je bila dograjena leta 1905, obala ;--Seillske luke s štirimi pomoli in z valobran|im, .dolgjim 1039 m. Pela so bila precej težka, ker je na tem področju plast blata debela od 22 do23 m; kopali so celo 12 m globoko ne da bi prišli do trdega terena, kar je imelo tudi Pozneje težke posledice. Globina stare proste luke znaša ob obali 9 do 7 metrov. Zadnja leta pred prvo svetovno, v°jno so pričeli v veliki meri graditi novo prosto pristanišče. Takratni načrt je predvideval tn velike pomole, od katerih so že Pred prvo svetovno vojno dogra. bili dva, medtem ko je tretji v začetnem stadiju dela. Za pomol V so kopali do 18 m globine. Pri Pomolu VI so prišli pri 28 m globine do žive skale. Senzacijo je vzbudila takrat trebilnica »Porto, rosega», ki je že takrat stala 1 in P°1 milijona kron in je lahko izkopala dnevno 3.500 kub. m ma. terjala. Deloma z državnimi krediti (okoli 200 milijonov lir), deloma z dohodki javnih del, je po vojni italijanska uprava dopolnila nekatera nedovršena dela (pri Sv. Andreju) zgradila pomorsko po. “tajo, dve veliki skladišči, moderni silos na pomolu VI in opremila Pomol VI s pristaniškimi napra. vami. Poleg prostih luk ob glavni postali jn pri Sv. Andreju sta ' še Skedenjsko nabrežje za skladišče lesa in petrolejsko pristanišče pri * ' Soh°ti in Zavljah. Nabrežje Skedenjskih železarn je na m en j e. no tovarni. 'Obseg pristanišča V celoti je bil leta 1940 po pojil1, ih, ki so jih javila javna skl a bisca, potencial tržaškega pristanišča izražen v naslednjih števil, kah: Skupna površina pristanišča je 1.001.980 kv. m. Dolžina obale (vključno pomoli) 16.429 m. Skladišč in raznih stavb 283. Prostornost skladišč za 282.427 t. Železniška proga 48.053. Elektromehaničnih naprav 317. Hladilnica s 47 .celicami in prostorom za 8.552 ton. Žitni silos za 30.000 ton. Dnevna zmogljivost pristanišča (vkrcanje in izkrcanje) 20.000 ton. Vojna je prizadela tržaškemu pristanišču precejšnjo škodo. Pri. stanišče Sv. Andreja je utrpelo naj večje poškodbe. Do sedaj so bili glavni objekti obnovljeni in je današnja zmogljivost pristanišča samo 10 odst. manjša v primeru s predvojnim stanjem. V kolikor je znano, je ZVU do sedaj vložila za obnovo pristanišča okoli 2 milijardi lir. ZVEZA med JUŽNO in BOHINJ. SKO ŽELEZNICO Iz razlogov, ki smo jih že uvodoma omenili, se bo prej ali slej pojavila potreba za nadaljnjo tehnično izpopolnitev pristanišča. Največja napaka tržaškega pristanišča je neprikladna .železniška povezava med novim in starim pristaniščem, oziroma med centralno postajo Sv. Andreja po obalni enotirni progi. To je tudi speljanih v predoru. Danes bi izvršitev tega načrta ne stala manj kot 5 milijard lir. Pozneje bi se na severnem delu proge odcepila veja, ki bi po. vezala glavni predor z južno železnico, na jugu pa bi se ta predor povezal z industrijsko cono v Zavljah po 5.180 m dolgi progi v predoru in 800 m dolgi progi na prostem. NAJNUJNEJŠE DELO Glede pristanišča samega so že avstrijski načrti iz časa, ko so pričeli graditi novo pristanišče pri Sv. Andreju. Najnujnejše bi bilo tehnično urediti pomol V’ ki je sedaj brez pristaniških naprav in je zaradi tega namenjen samo prometu s premogom. V tem primeru , bi morali prenesti promet s premogom in rudami na drugo mesto, to pa bi se dalo izvesti edino z gradnjo pomola VII. Material za nlasip novega objekta bi črpal? iz izkopavin prejj omenjenega predora. Isti material bi bil do- videva osnovni načrt, zgraditev dveh drugih pristaniških naprav (Vili, IX), izvršitev tega načrta pa bi bila povezana ne glede na ogromni investicijski kapital, na trenutno nepremostljive praktične težkoče: Uresničenje načrta1 bi se pa promet razvil v taki ške pomorske industrije na drugi sektojr, predvidoma v industrijsko cono v Zavljah. Ameriški kapital v italijanskih čistilnicah Med italijansko petrolejsko družbo ANIC in ameriško STANDARD OIL je bila sklenjena pogodba za ustanovitev nove družbe, ki bi se bavi'a z obnovo petrolejskih čistilnic v Livornu in Bariju. STANDARD OIL bi imela 51% vloženega kapitala. Sedaj manjka le še odobritev italijanske vlade. — Po obnovi bi imela čistilnica v Livornu zmogljivost predelave 1 milijon in pol ton petroleja letno v primeri s 300.000 tonami predvojne zmogljivosti. Petrolejsko podjetje v Bariju bi se z urbanistične strani precejšen nedostatek. Za rešitev tega problema, ki je za sedaj med vsemi najnujnejši obstoji načrt, za spojitev dveh zgoraj navedenih točk z dvotirno progo ha električni, pogon. Proga bi bila dolga 3.500 m, od katerih 1893 m bi bilo brodošel tudi za že predvideno razširitev Skedenjskega skladišča lesa. Vsi ti načrti bodo lahko postali aktualni v kratkem času. Ako bi se pa promet razvil v taki meri, da bi bila potrebna še nadaljnja razširitev pristanišč, pred- pa moderniziralo po ameriških patentih. Izguba tržaške čistilnice »Aquila«, ki je prišla pod STO in ki zmore predelati 400.000 ton goriva letno, bi se na ta način več kot nadomestila. UVOZNIKI-IZVOZNIKI! Oglejte si izložbe jugoslovanskih izvoznih in uvoznih podjetij na TRŽAŠKI RAZSTAVI v času od 11. do 26. oktobra 1947, kjer bodo razstavljeni naslednji proizvodi : Les in lesni proizvodi, rude, kovine in kovinski proizvodi industrijska in zdravilna zelišča, tobak in njega proizvodi, proizvodi industrije prehrane, proizvodi kemične industrije, kože in kožni izdelki, vino in likerji, sveže in suho sadje ter izdelki domače obrti. Točne in brezplačne informacije glede vseh vprašanj izvoza iz Federativne Ljudske Republike Jugoslavije nudi TRGOVSKA ZBORNICA FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBUKE JUGOSLAVIJE - BEOGRAD Iz tržaške gospodarske kronike TRŽAŠKI ARZENAL Delavnost »Tržaškega arzenala« se v zadnjih časih povoljno razvija. V septembru so dokončali popravila na jugoslovanskem parniku »Kozara«, na švedskem »Johnson« in na tržaškem »Diana«. Sedaj Se vodijo pogajanja z »Jugoslovansko slobodno Plovid-bo« glede popravila parnika »Sarajevo«. Ce bodo pogajanja, kakor kaže, srečno uspela, bo to predstavljalo precejšen prispevek za omilienj e brezposelnosti tudi za tržaška obrtna podjetja, ki običajno sodelujejo pri postranskih in opremnih delih, posebno pri potniških ladjah, kot je to primei »Sarajeva«. Brodoplovne družbe so z izvršenim delom v Tržaškem Arse-nalu popolnoma zadovoljne. Sicer krožijo glasovi, da očitajo naročniki tržaški industriji, posebno pa Tržaškemu arzenalu prepočasnost in neizpolnjevanje pogodbenih časovnih rokov. Stvar je deloma resnična in zavisi od raznih okoliščin. Neutemeljeno in nepravično pa je na vsak način zavračati krivdo zakasnitve na tržaške industrijske delavce. Materialni pogoji, ki so v zvezi z zaslužkom, ne ustrezajo niti zdaleč najnujnejšim življenjskim potrebam delavca in njegove družine. Z druge strani pa ni od ni ega mogoče zahtevati požrtvovalnosti, kakršno opažamo pri delavskih množicah v socialistično urejenih deželah, ker se zavedajo, da bi mu današnja žrtev ne prines'a jutrišnje koristi in ker upravičeno vidi v de’o-dajalcu starega izkoriščeva'ca. KREDITI TRŽAŠKIM LADJEDELNICAM Združenim jadranskim ladjedelnicam je ameriška Imoprt-Ex-port Bank odobrila kredit poldrugega milijona do’ ar jev. Kredit bodo porabili, po izjavah upravnega ravnatelja ladjedelnic, za nakup surovin v ZDA. Klavzule posojila niso bile objavljene. Čeprav znesek posojila ni sorazmerno pomemben, ni težko opaziti, da je ta finančna operacija izraz ekspanzije ameriškega kapitala na najbolj kočljivi točki dosedanjega dolarskega področja. Podobna posojila so bila v septembru nakazana tudi italijanski industriji. Neupoštevajoč poseben mednarodni položaj Trsta, je prav za prav dolarska injekcija tržaški pomorski industriji sestavni del enega in istega programa. TURIZEM IN TÉST Predsednik zveze avstrijskih turističnih organizacij se je zadnje dni septembra sestal s predstavniki tržagkih turističnih interesov, da bi proučil možnost okrepitve turističnega prometa med Trstom in Avstrijo. Povojne težkoče bodo verjetno še dolgo ovirale potniški turistični promet, vendar tržaški gospodarski krogi že sedaj pozdravljajo vsako pobudo za povzdig te važne gospodarske panoge. Trst ne predstavlja posebne privlačne točke za veleturizem, kljub temu pa bT v bodoče utegnil, tudi glede na njegov mednarodni položaj, igrati važno vlogo v tranzitnem turističnem prometu, posebno pa, če bodo pristojni organi znali vključiti STO v kombinat turističnih objektov sosednih držav, Italije in Jugoslavije. ELEKTRIČNA KRIZA ZVU je nepričakovano omejila nabavo električne energije najvažnejšemu industrijskemu objektu v Trstu, ladjedelnicam Sv. Marka. Po posredovanju delavskih or ganizacij je bil ukrep razveljavljen. Verjetno pa je to samo prvi znak, ki naznanja hudo krizo v nabavi električne energije za predstoiečo zimo. Pos'edice krize bodo v prvi vrsti občutili de’avci. Integracijska blagajna iz-plačuje sicer podpore za izgubljene delovne ure, a to samo do 40 ur in do 66% izgubljenih prejemkov. Na vsak način ne bo izhod iz težkoč lahko vprašanje. Pomožne samostojne centrale in primernejša razdelitev delovnih urnikov bodo lahko omilile krizo, nikoli pa popolnoma premostile. Čeprav zavisi sedanje »tanje električne proizvodnje v precejšnji meri od izrednih vremenskih prilik zaradi suše v gorskih baze nih, bo problem oskrbe Trsta z električno energijo tudi v bodoče važno vprašanje, ki se bo rešilo samo z) Velikopoteznim dogovorom s sosednjimi državami. -O- Hočemo nospodarsho svobodo Trgovci, in obrtniki, še bolj na potrošniki se z začudenjem vprašujejo, kako to da ni na tržaškem trgu tujega blaga razen italijanskega. Le tu in tam opaziš morda pisalne stroje ali nalivna peresa ameriške znamke in še kakšne tuje drobtine, sicer še vedno povsod samo blago italijanskega izvora. Kar je še najhujše: cene tega blaga, ki Uh naš trg ne zmore več. Tržačanom je še v spominu polemika med ang'eškim in italijanskim tiskom zaradi konkurence, na katero so zadele italijanske tkanine na zunanjem trgu. ko se je poleg itali retnskega blaga pojavilo angleško, češko in celo nemško. Angleški listi (Manchester Guardian) je tedaj zabrusil italijanskim industri jcem, da je italijanska industrija dovolj I časa izkoriščala izredno konjuk-turo na zunanjem trgu, za katero se mora zahvaliti edino okolnosti. da ie vojna ni prizadela. Italijanska industrija ie sama gospodarila in prodajala po pretiranih cenah. Ko se zunanji svet upira tei diktaturi cen, marnai io STO še dalje prenaša? ZVU vodi trgovinsko politiko, ki gre vštric s trgovinsko politiko Italije. Niti po nastanku STO-ia še ni nikjer zna-ka kakšne iznremem.be v tem pogledu. STO živi še vedno za italijanskimi carinskimi mejami in vse gospodarstvo se razvija kakor po navodilih in željah iz Rima. Tudi nov ukaz ZVU, ki u-rejuie zunanjo trgovino STO-ia. sankcionira dosedanje stanje - Svoboden promet z Italijo in uvoz samo tistega biava, ki ne bi lahko izpodrinilo italijanskega. Svobodno tržaško ozemlje naj bo končno svobodno tudi v gospodarskem pogledu! Prikrite diktature italijanskega kapitala v industria, ban-karstvu in pomorstvu naj bo vendar konec, da bomo končno lahko kunovalk blago, kjer bo najceneje. Ugodno napreduje gradnja avtoceste Beograd.—Zagreb. Na vzhodnem beograjskem sektorju bo letos končano delo v do'žini 38 km. Na zapadnem zagrebškem sektorju bodo do konca leta zgradili 37 km ceste. Cesta bo dolga 390 km, samo 5 odstotkov da’jša od zračne linije Beograd—Zagreb Širina enega cestišča bo 12 m; en ko'ovoz bo širok 7,5 m, zaščitni parov! 0,75 m, robovi 1,5 m. Za sedaj bo zgrajen samo en ko’ovoz, predvideva pa se zgraditev še enega kolovoza. Med obema kolovozoma bo zasajeno nizko zelenje. L PAXGOS n. z. o . Z. | 7rgovina iesa, vezanih > lošč, panelov, lesenih I e listov lesonita in mizarske pot-'bščine. = | PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO PO SOLIDNIH CENAH | TRST - III. Batteri št. 34 - Telef. 93 692 U.T.L TEHNIČNO -INDUSTRIALE URAD mtimiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,Hiiiii:iiu.iiimiiiiiiimuiiiiiM!iiiiiii!lmiiii:iii Jiačrt - 3?astfnpts1va Jflabavc za obrti iiiiiiiiiiiiHUiiniiiiHMiiii,imimiiiii;iiiiiiiimii!iiiyiiiiiiiiii!i!!iiiiiii,iiii!iiiuiuiaee OTIIIII!Vlill!lli!llll1i!i".1IHil|||. n,idiiiim!w:ti!H!!wmj!HHi TRŽAŠKA RAZSTAVA v Trstu, Stojnica št. 49 iii::iiiiii;iihii;iiii!iiiii:iii!i!!iii!iiiiiiimiiiyiii:imiiiimiiiiuiiiHiuraiiiiiiii:iiifiiiiui Zaloga v TBSTU. ulica F. Venezian št. 25 tel. št. 45-17 - Urad : Ulica S. Nicole il. 1 - Tel. 47-17 Stran 4 > VESTNIK Slovenskega gospodarskega udruženja TRŽAŠKA RAZSTAVA TRŽNI PREGLED | Opozarjamo vse člane na «Tržaško razstavo», ki se vrši v palačj Pristaniške postaje od 11. do 26. oktobra, in priporočamo vsem, naj jo obiščejo. Vstopnina Lir 70— ob delavnikh podnevi Lir 150.— pa ob nedeljah in v večernih urah. IZLET V ZAGREB «Adria-Express» priredi v dneh 25.-29. oktobra skupno potovanje s kolektivnim potnim listom in z modernimi avtopulmani v Zagreb. Potovanje tja čez Ljubljano, povratek čez Karlovac in Opatijo. Cena Lir 15.000 z vso oskrbo, Lir 8.000 pa brez oskrbe v Zagrebu. Vpisovanje je tudi pr; Slovenskem gospodarskem udruženju, kjer dobe interesenti podrobna pojasnila. Zaključi se v soboto 18. t. m. 2) ŽELEZNIŠKA TARIFA ZA PREKOMORSKO BLAGO V PROMETU MED TRSTOM IN AV. STRI JO GEZ TRBIŽ. Ukaz št. ,17 z dne 19.9.1947 uveljavlja z učinkom od 15, avgusta 1947 začasno železniško tarifo za vagonski promet prekomorskega blaga med tržaškim pristaniščem na eni strani in postajami avstrijskih železnic na drugi strani. Kakor je bilo že objavljeno, Je stopila 15. septembra v veljavo tudi začasna tarifa za železniški promet s češkoslovaškimi državnimi železnicami. Obe tarifi se bosta prodajali v blagajniškem uradu (Ufficio Cassa) tržaškega glavnega kolodvora. 3) SAHARIN IN SORODNI PROIZVODI Ukaz št. 7 prinaša predpise o hranjenju in uporabi saharina in sorodnih sladil, zlasti «dulcine». Hrambo, uporabljanje in prodajo teh sladil dovoljuje tehnični urad za davščine na proizvodnjo (Ufficio Tecnico Imposte di Fabbricazione) v Trstu na prošnjo, ki jo je vložiti v dveh primerkih. Proizvajalci slaščičarskih izdelkov, sladoleda, marmelade, koncentriranih' sadnih proizvodov in brezalkoholnih pijač, lekarnarji, proizvajalci in trgovci na debelo s farmacevtskim; proizvodi, ki so pooblaščeni nabavljati sladila neposredno od tovarne, morajo neposredno od tovarne, morajo voditi knjigo o zalogi, ki mora biti paginirana in overovljena od omenjenega tehničnega urada ; vanjo se mora redoma vpisovati promet o sladilih. Ukaz obenem izrecno dovoljuje, da se sme v področju ZVU pri proizvodnji slaščičarskih proizvodov, sladoleda, marmelade, koncentriranih sadnih proizvodov in brezalkoholnih pijač uporabljati saharin namesto sladkorja. Vendar mora biti občinstvo na to na viden način opozorjeno, bodisi s primernim napisom na posodah, bodisi z nabitim oznanilom v prostorih, kjer se stvari prodajajo. Cena saharinu je določena na Lir 34.565 za kg za farmacevtsko uporabo, na Lir 40.000 za kg pa za proizvodnjo prej omenjenih artiklov; državna davščina Lir 30.000 ozir. 35.435 je v ceni vračunana. Rok za prijavo dosedanjih zalog sladil je potekel 12. oktobra. 4) RAVNATELJSTVO «javnih skladišč» ZVU je z ukazom št. 448 (18 A) z dne 11.9.1947 predpisala nov ustroj tržaškega pristanišča In javnih skladišč «Magazzini Generali». - Na podlagi tega ukaza je sedaj imenovano ravnateljstvo javnih skladišč, in sicer pet zavezniških častnikov, članov ZVU, po en zastopnik britske in ameriške vojske ter Leopoldo Tolentino Mueller kot zastopnik trgovcev, Michele Terrile kot zastopnik špediterjev, kap. Guido Cosu. lich kot zastopnik brodolastni-kov in Carlo Wagner kot zastopnik industrijcev. 5) IMENOVANJE PRISTANIŠKEGA KAPITANA Prav tako je v zvezi z ukazom št. 448 potrjen na mestu pristaniškega kapitana v Trstu Dr. Pavel Klodic-Sabladosky, ki je že doslej vodil luško kapitanijo. DRVA. PREMOG, KROMPIR Obveščamo člane, da se izdajajo v društveni pisarni nakaznice za drva, premog in krompir. Priložnost lahko izkoristijo tudi tisti člani, ki se še niso prijavili. MEZDNE POGODBE Obrt. Med obrtniki in nameščenci obrtnih strok je bila skle- | njena 9. oktobra nova mezdna pogodba. Gostilne. Objavljena je tudi nova mezdna pogodba med lastniki gostinskih obratov (hotelov, penzionov in gostiln) ter njihovimi nameščenci. Na obe ti mezdni pogodbi se povrnemo v prihodnji številki. Peki. Nova mezdna pogodba za peke določa naslednje osnovne plače : Moški: Zenske: mesečno 1. vodje obrata 15.000 15.000' 2. trgovski pomočj- niki .... 9.750 7.800 3. pomožno trgovinsko osebje - • 7.800 6.240 4. težaško osebje : tedensko a) nad 201et stari 2.400 1.920 b) od 18-20 let 1.800 1.440 c) od 16-18 let 1.400 1.120 č) pod 16 let 1.000 800 5. vajenci: a) v 1. letu službe . • • 25% b) v 2. letu .............50% c) v 3. letu .............75% tistih prejemkov, ki pritičejo pomožnemu trgovinskemu osebju pod točko 3. Draginjske doklade so iste kakor za industrijsko stroko, dosedanje družinske doklade pa so povečane za 50'%. Pogodba velja od 1. junija 1947 dalje. DRAGINJSKE DOKLADE za dvomesečje oktober-november Obrt. Moški: Zenske: dnevno nad 20 let stari 589.15 484.30 od 18-20 let (del.) 530.25 396.20 od 18-20 let (vaj.) 506.65 396.20 od 16-18 let . . 374.10 309.30 pod 16 let ... 202.75 197.95 v prvem semestru učne dobe 88.35 88.35 v drugem semestru učne dobe 176.75 176.75 ženske, ki so družinski glavarji, ako so bile v službi 16-11-1946 . . . —524.35 star; od 18-20 let 547.90 524.35 Industrija. nad 20 let stari . 543.15 472.55 od 18.20 let . . 516.— 380.20 od 16-18 let . . 407.35 342.20 Pod 16 let ... 271.55 271.55 Te postavke veljajo za občini Trst in Milje; v drugih občinah se znižajo za 10%. IZ URADNEGA LISTA ZVU Uradni ist ZVU čt. 2 z dne 1.10 1947 prinaša več zanimivih gospodarskih predpisov in odredb, izmed katerih omenjamo : lj Davek na dohodek. V izpremembo in popolnitev dosedanjih davčnih predpisov prinaša ukaz št. 4 nekaj novih določb o nesposrednih davkih. Tako se bo odmerjal davek na dohodke (ricchezza mobile) : a) v kategoriji «A» od 1.1.1948 dalj e s 25%, od 1.1.1949 dalje pa z 22% namesto z dosedanjimi 90%; b) v kategoriji «B» od 1.1.1947 dalje z 20%, od 1.1.1949 pa z 18% namesto dosedanjih 26%; c) v kategoriji «C/l» z 12% od 1.1.1947 dalje namesto dosedanjih 16%. Z učinkom od 1.1.1947 naprej dohodki kategorij «B» in «C/l» niso podvrženi temu davku, če ne dosegajo 36.000 lir. Ge pa prekašajo ta znesek, a ne presegajo zneska 15.000 lir, se priznavajo določeni odtegljai, ki so prosti davka. Dohodki kategorije «C/2» pa so izvzeti od davka na dohodek, če ne presegajo letno zneska 240.000 lir. Po tem takem se v tej kategoriji davčni eksistenčni minimum krije poslej z neobdavčljivimi odtegljaji in je torej od 1. oktobra 1947 dalje podvržen do. ho dnin; — 4% za delavce, 8% za uradnike + doklada 1,5% in ECA 0,275% za delavce, 0,475% za uradnike — samo presežek nad 20.000 lir mesečno ali 5.000 lir tedensko. Primer: a) Delavci s prejemki do 5000 lir tedensko so prosti davka. b) Delavec s prejemki 6000 lir tedensko plača davek samo od presežka nad 5000, to je od 1000 lir, in sicer 4% dohodnine, 1,5% doklade in 0,275% ECA, skupaj 5,775% ali 57.75 lir tedensko. Poleg teh odredb prinaša ukaz še določbe o popravi odmer, o pristojnosti za odmero davka družbam in pravnim osebam s sedežem izven cone, o obdavčenju odškodnine za službeno dobo in preskrbo, o izjemah v prid številnih družin in o višini zborničnega davka. Podrobnejša pojasnila dobe člane v društven; pisarni. TRST Razna živila Trg ne-stanovitev in deloma usmerjeni na porast cen. Trg živil sledi, na splošno rečeno, gibanju italijanskih tržišč, a s precejšnjo zamudo če gre za porast cen, takoj ko gre za pocenitev. Lokalni neanatni donos živil ne more vplivati na tržni položaj. Popolnoma drugačna bo situacija, kadar se bodo normalizirali trgovski posli tudi z Jugoslavijo. Cena stročnicam in pšenični -moki je za sedaj stalna. Fižol «Borbone» lir 320 za kg. f.co grossist; grah preklan lir 195. moka bela 200; moka koruzna 80; testenine iz bele moke 245. Kovine Nedavno povišane cene kovin so trenutno stalne. Železo lir 120 za kg. Baker v žici lir 785 cimk v ploščah lir 325 svinec v ceveh lir 405 v pološčah lir 415; (Aluminij v ploščah lir 595, cink lir 2.900. : n Tekoča goriva Bencin po normirani ceni lir 67 za liter, na prostem trgu lir 140— Nafta lir 51, 140, 'Petrolej 56. '130-140. Gnojila Cene gnojil so zrasle, a sedaj predvidevajo stalnost. F.co skladišče za kv.: Super fosfat 10-18 lir 2.100.—; Amonijev sulfat '5.000—; Apneni dušik 5.100.— ; Žveplo čisto lir 5.600-—. Usnje Kupčija malenkostna, cene stalne. Podplati I. lir 1.900-2.050 za kg., podplati TI. 1.550-1600, Usn- je telečje lir 850-900 za kv. čevelj; Irhasto telečje usnje lir 1.100-1.200 za kv. čev. ITALIJA Vino —■ [Po trgatvi postaja slika vinskega trga jasnejša. V glavnem so poročila glede količine novega pridelka zadovoljiva, prav dobro pa so na vsak način glede kvalitete. V Piemontu je letošnja produkcija vina od 20 do 40% manjša, odlikuje pa se po alkoholičnosti, kar je velikega pomena za mešanje s šibkejšimi nižinskimi vini. Vina nad 30 stop. kvotirajo 12 - 13.000.— lir za hi f.co klet. Barbera 12-13 stop. lir 11.-000.— V Lombardiji se cene sukajo okoli lir 6-7 za stop. V Toscani je produkcija na splošno večja v primeru z lansko, kljub temu da so vremenske prilike povzročile tr tore ji na širših področjih veliko škodo. Cene novo produkcije v Firmici za hi f.co proizvajalec : 11-12 stop. lir 8.-8.500.— ; 12-13 stop lir 8-500- 9.000— ; 13-14 stop. lir 9.-10.000. Siena: Chianti Classiceli 12-13 stop. lir 9.000-9.950.—; črno običajno vino 11-11,5 stop. lir 7.500- 8.000- —. V Pugliji kjer je letošnji vinski pridelek za eno tretjno višji od lanskega, kvotira novo vino Ur 5-5,25 za liter in stop. Stare zaloge se bližajo koncu. Do sedaj je opažati na vinskem trgu precejšnjo ponudbo v primeri s 'povpraševanjem. Živina Negotovost traja še nadalje na živinskih tržiščih, ki pa so kljub temu precej aktivna. Prodajalci vztrajajo na svojih položajih; uspelo ji-m je obdržati in v nekaterih primerih tudi povišati tržne cene. Na drugi strani so kupo vaici še vedno v pričakovanju, ker sodijo, da jim bo živinski trg nudil prej ali slej ugodnejše pogoje, kot se je to na pr. že dogodilo za teleta, prašičke In pitane prašiče, za katere je v prvih dneh oktobra bi-la znižana k votaci j a do 50 lir za kg. Dne. 16. oktobra so bile registrirano na primer naslednje cene za kg. f.co živinorejec: Milan: voli I. lir 430-50J, II. 380 -430, III. 290-M75. Krave I. '410-480, II. 300-400, Ul. 250-290. Prašiči pitani 780. Ferrara : teleta I. 450-550, II. 520-5.30. Voli I. 380-400, TI. 330350. Prašički 10001100-Prašiči pitani 700720. Obiščite našo izložbo na TKŽAŠttl R/IZSTAVI 11. - 26. oktobra 1947 Tovarna emajlirane posole già WESTEN S. A. CELJE LRS OBIŠČITE NASO 1ZLOZBO NA X Ml ŽAŠ K TL ÌRI HZ§T flV 1 OD 11. DO 26. OKTOBRA 1947 Trd in mehak les vsake vrste: Krelji (oblovina), drva za kurjavo, les za rudnike, celulozo, tanin, kolarijo, železniški pragi, furnirji, rezan les, tesan les, bukovo oglje, brzojavni drogovi. Za informacije se izvolite obrniti na: Gozdna gospodarstva: Sušak, Gospič, Nova Gradiška, Vinkovci, Delnice, Sisak, Bjelovar, Osijek ali pa na: GLAVNO DIREKCIJO GOZDNIH GOSPODARSTEV ZAGREB, Trg Republike 12 - Tel. štev. 61-50 in 78-70 DOMŽALE - Tel. 19 Proizvodi: Kovčegi vseh vrst iz usnja, damske torbice, aktovke, listnice, etuiji itd. - Prvovrstna svinjska koža. ---- OBIŠČITE NASO IZLOŽBO NA TRŽAŠKI RAZSTAVI — od 11.—26. oktobra 1947. OBIŠČITE NAŠO IZLOZBO NA TRŽAŠKI RAZSTAVI OD 11. DO 26. OKTOBRA 1947 lil,/111/1 DIREKCIJA S/ll/EZIVE INDUSTRIJE KOŽE I GUME BEOGRAD DOSITEJEVA 26 TELEFON ŠTEV. 30-425-7 — BRZOJAVI: »SUKO« - BEOGRAD ki vodi tv or niče: Jugoslovenski kombinat gume i obuče - Beograd — Industrija kože - Vrhnika — Tvornica kože - Kamnik — Tvornica kože -Šoštanj — Tvornica kože - S ovenske Konjice — Kariovačka industrija kože - Karlovac — Tvornica koža - Osijek — »Sava« tvornica gumenih proizvoda - Kranj — »Rekord« tvornica gu menih proizvoda - Rakovica — »Ris« tvornica igumenis higijenskih proizvoda - Zagreb, Stenjevac —- »Tigar« tvornica gumenih proizvoda - Pirot — »Morava« tvornica gumenih proizvoda -Leskovac — »Vulkan« tvornica gumenih proizvoda - Zemun —• »Autohem« hemiiski-tehnički proizvodi za automobile - Beograd. Odgovorni urednik dr. Mirko Koršič GOSPODARSTVO izhaja dvakrat mesečno. Uredništvo in uprava: TRST, pl. Ruggero Manna št. 29. Telefon 27847 (uredništvo), 27947 (uprava), — Cena: Posamezna številka lir 15.—. Naročnina: polletna L. 180.—, letna L. 350.—. — Čekovni račun »Ljudska založba«, TRST, štev. 11546. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini stolpca, Lir 40.—. OBIŠČITE NAŠE IZLOŽBE NA TRŽAŠKI RAZSTAVI 11. DO 26. OKTOBRA 1947 TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN, PREPROG IN PLIŠEV LJUBLJANA, Tyrseva 75 - Tel. 27-15 - Poštni predal 27 »ŠEŠIR« TOVARNA KLOBUKOV ŠKOFJA LOKA - Tel. 31 - Telegram: Sešir Škofja Loka Izdeluje in izvaža moške klobuke iz zajčje in kunčje dlake ter tulce iz zajčje in kunčje dlake za ženske klobuke. TOVARNA ZAVES »ŠTORA« LJUBLJANA, Celovška cesta 280 Obiščite naše izložbe na Tržaški razstavi od 11. do 26. oktobra 1947 i TOVARNA SADNIH SOKOV IN MARMELADE Sp. Hudinja - Celje — Telefon št. 3-59 PIVOVARNA »UNION« Ljubljana - Celovška cesta št. 22 - Telefon št. 23-10 LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL Ljubljana — Telefon št. 23-56 TOVARNA KONSERV Ljubljana - Vič — Telefon št. 27-85 TOVARNA MESNIH IZDELKOV Murska Sobota — Telefon št. 80-0 Proizvodi: Salame, kranjske klobase, konserve, mast, suho mesnato blago in bakone. »ŠUMI« TOVARNA BONBONOV, ČOKOLADE IN PECIVA Ljubljana - Gradišče 7-9 — Telefon št. 23-38 TOVARNA ČOKOLADE A. ZAVRTANIK Lesce - Bled OBIŠČITE NAŠO IZLOŽBO NA TRŽAŠKI RAZSTAVI OD 11. DO 26. OKTOBRA 1947 SAVEZNE INDUSTRIJE STAKLA GENERALNA DIREKCIJA BEOGRAD Direkcija vodi sledeče tvornice stekla: INDUSTRIJA RAVNOG STAKLA — Pančevo SLOVENSKA STEKLARNA — Hrastnik SLOVENSKA STEKLARNA — Rogaška Slatina SRPSKA FABRIKA STAKLA — Paračin TVORNICA STEKLA — Straža, Rogatica