C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdl — 7 Marzo 1928. Posemezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempe'rle. Št 19 V Gorici, v sredo 7. marca 1928 Leto XL Nefrankirana pisma si ne sprejemajo. Oglasl se računajo po dogo> voru in se plačajo v ngprej. — List izdajt konsorcij »Gor. S/r«» že va Piazzutia It. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Uev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Ilalijansko mnenje. V zvezi v dvobojem, ki se je v zadnjih dveh tednih bil med av- sthjskim kanclerjem Seiplom in n& čelnikom vlade Mussolinijem radi južnotirolske nemške manjšine, je itulijiinsko časopisje zelo obsirno razpnivljalo o manjšinskem vpra: šunju sploh. Naravno, da se je vpletlo v razpravo tudi vprašanje naše slovenske manjšine. Zlasti itulijanski listi v Julijski Krajini so se pogosteje kot navadno bavili z nami. Naj v informaeijo r.aših čfe tateljev navedemo par mest iz glav: nega glasila primorskih Italijanov, iz tržaškega »Piccola«. »Piccolo« z dne 2. t. m. odgovarja na govor posl. Petejana v jugoslo: vanski skupščini — glej nase toza: devno poročilo na drugem mestu — in pravi: »Položaj drugorodnih manjšin v Julijski Krajini, bodisi iz politične: g«, bodisi iz socialnega ali gospo: durskega vidika je preveč znan, da bi gu bilo trebn pojasnjevati v po: lemiki z izvajanji posl. Petejana. Kar se tiče spremembe priimkov, gre za prosiovoljno in veličastno Ijudsko glasovanje r prilog italijun: st\>u, kateregu ne more omajati ne obrekljivo besedičenje posl. Pete: jana in ne ploskanje skupsčine. Dejstvo je — in to dejstvo zelo boli gotove kroge onkraj nie je —, da so Slovani v Julijski Krajini da: nes v veliki vecini dobri iialijanski državljani, ki radi vstopajo v vrste fašizma in nurodne milice. Poizkus, zamenjati umevno in ne nesebično slabo razpolozenje treh ali štirih odvetnikow izkoriščevaU cev ljudstva, ki so ostali brez st rank aji kakega duhovnika, postavljene: ga pred vrata, ker je zlorabljal svo: je ime in svoje visoko poslanstvo v obžalovanja vrednih gonjuh za politično izdajstvo, poizkus, za: menjati posamezen slučaj osebnih interesov z živim in vdanim čus: tvom velike drugorodne večine v Julijski Benečiji, je obsojen, da se izjutovi. To je resnica, ki navaja drugo: rodee, du se smatrajo siimo za »drugojezične«, to se pravi, za Ita: lijtwe z dru&im jezikom. V kakem letu bo izginiln tudi tu namišljena razlika.« »Piccolo« od 6. /. m. izraža pod nuslovom »Privijati stiskalnico« med drugim sledeče misli: »Treba je enkrat zu vedno po: udariti, da so prenehale skrbi za vprašiinje tujerodcev v trenutku, ko je vlada dovolila, da se mnozice otresejo političnega in gospodar: skega priiiska, ki so ga \rsili go* tovi voditelji z vsemi sredstvi, in sicer potom propagande, podpirane od raznih bank, potom izobraževab nih društev, potom omrežju gospo: darskih ustanov, ki so zivele od kmečkegu kr edit n, potom opore od strani raznih škofijskih urudov, po: tom odvefniških pisaren fer potom sportnilh pevskih in zabuvnih drw- štev itd. Dunes ima vprašanje tujerodcev 8°mo dvojno stran. Na eni strani v°ditelji, bodisi Hberalne>nt ali ka: toliskegii misljenju, na drugi strani wasa ljudstva, ki kaže, kakor vsakdo lahko ugotovi z enim ne: deljskim izletom na Kras, vedno večjo željo, da bi se zenačil njen .Politični, upravni, pravni in narod: ni položaj z onim italijanskih dr: žavljanov v drugih pokrajinah. Množice želijo, da bi jih ne motili ne tiberalni odvetniki ne politiku: joči duhovniki, ki so le prevečkrat pravi in resnični povzročitelji iz: bruhov inozemskega časopisja. Fašistovska vlnda je moral a od: straniti marsikaterega duhovnika, ki je bil zasačen, da \yrši propagan* do nusproino interesom It ali je ter duhu in črki njenih postav. Ne bilo bi težko dokazati, da so na tem po: lju ostali celo mnogi ukrepi neiz: vršeni. Vprusanje duhovščine je predvsem duhovno vprašanje. Ita: lija pa mora imeti polno pravo za: htevxti, da so duhovniki, do katerih se obrne itulijanski državljan v svojih najtežjih in najtajnejših tre: nutkih življenjn, najčistejši drzav: Ijani ne samo domovine Kristusa Kralja, temveč tudi italijanske dos movine.. .. »Treba je ukiniti«, zaključuje »Piccolo«, »uspavajoče vplive, ki prihajajo iz zunanjega sveta in mo; tijo mirno zavest onih, ki želijo sa: mo živeii v popolnem priznanju čustev, postav in italijanskih obi: čnjev. Če hi pa do tega ne moglo priti, naj Mussolini izpolni obljubo in privije stiskalnico tudi v teh na: ših pokrajinah, kjer je doprinesla Italiju do dunes širokogruden do: kaz svoje omike.« Tako govori »Piccolo«. Upamo, da so odgovorni činitelji modrejsi od njega. Kaj se godi po svetu? V soboto 3. marca popoldne je italijanski ministrski predsednik Mussolini odgovoril na vprasanje, ki so mu j4a stavili fašistovski po> slanci Pcllizzari, Sansanclli, Starace in dru^i o protiitalijanskih govo? rih v avstrijskem državncm zboru. S svojim j4ovorom ic Mussolini po* sredno od.^ovoril tudi avstrijskemu zvcznemu kanclerju Seiplu. Ker je Mussolinijev govor zelo doltf, La ne moremo objaviti v celoti. Priobču? jemo samo miselni razvoj. Vaznej* še odstavke smo pa dobesedno pre* vedli. »Prihodnjič bodo govorila dejstva«. Ministrski predsednik Mussolini je najprvo povedal, zakaj od#o= varja šele sedaj, nato pa je zaertal veliko zunanjo razliko med Italijo in Avstrijo: »ltalija je danes velika država, ki je politieno edina, narod? nostno enotna, moralno strnjena in sceialno urejena kot nobena dru^a v Kvropi. ltalija je danes velik na- rod, ki ima preko 50 milijonov Iju- di. od katerih jih skoro 42 živi na polotoku. 'li ljudje, kaljeni v faši* zmu, imajo trdne živee, kratko be= sedo in so vztrajni. Avstrija pa je, kar je.« Mussolini je nato poudaril, da ) odgovarja avstrijskim izzivanjem edino zato, ker ie v debato posej4el državni kancler, to je naeelnik av? ' strijske vlade. Kekel je: »Govoril ! born torej z najveejim mirom, toda brez dvoumnosti, torej jasno, «mo* re nostro« (po naši navadi. ur.). Do? da jam takoj, da ^oYorim poslednji* krat o tem predmetu. Prihodnjie bodo govorila dejstva. Pišem po= «lav je zßodovinc, toda ne za Itali* jane, ki to zßodovino poznajo, tem* več za svet, ki je ne pozna ali pa jo je žc pozabil. Nameravam dokaza* ti in born dokazal, da avstrijske iz* jave niso opravieene in da so radi tega izzivalne.« ltalija in koroški plebiscit. Ko je poudaril, da bocenska provinca ne sme zahtevati predpra* vie, temvee da mora nositi ista bre* niena in imeti iste praviee kot vse druge italijanske province, je pre* sei na dobrote, ki jih je Italiia sto* rila Avstriji v desetih letih po sve* tovni vojni. Izvajal je: »Naše pri* jateljstvo nasproti Avstriji se je v desetih letih razvijalo v treh smc reh. Prva je bila socialna in clove* eanska. Potem se je začcla doba de* narnih pomoei, ki so bile omogo* čene samo radi odpovcdi Italije. Ta doba še ni zakljueena. Koneno so bili tudi dogodki eisto politiene* ga znaeaja. Takrat ie nesebiena podpora Italije Avstriji zelo kori* stila. Pri tcj toeki se hočem ustaviti. Na podlagi 49. elana saint*germain* ske pogo-dbe je bil razpisan plebi? seit v celovškem pasu. Plebiscit se je vršil v oktobru 1920. pod pred* sedstvom italijanskega kneza Li* vija Borghese. V nekem trenutku so grožnje vee ali manj rednih ju* goslo'vanskih edinie postale zelo hude. Avstrija je prosila Italijo po- moei. To dokazuje brzojavka, ki jo je poslal markiz della Torretta: »Zunanjc ministrstvo (avstrijsko) mi je nujno sporoeilo, da ve iz ra* ncsljivih virov, da so Juqoslovani poslali nove pehotne bataljone in novo topništvo v bližino Jesenic. Avstrijska vlada radi tega vztraja pri zahtevi, naj sc odloži odhod na* šili eet.« To se je zgedilo. Tzid ple* biseita je bil za A.vstrijo ugoden.« Te besede so za slovensko zgo* dovino zelo važne. Tukaj imamo prvo Liradno izjavo, da je Avstrija zmagala \- koroškem plebiscitu z italiiansko pomoejo. »Nastop fašistovske vlade ni sprcmenil te smernice nesebienega prijateljstva nasproti Avstriji. Zgo* dovinsko naštevanje teh šestih let bi bilo predolgo. Povem samo to, da je še pred dvema tednoma pri* sei k meni avstrijski poslanik in se v imenu msgrja Seipla zahvalil radi skrajno ugodnega stališea, ki ga je Italiia zavzela v dveh vprašanjih, ki Avstrijo posebno zadevajo, namree: vojaško nadzorstvo in no* vo obnovitveno posojilo. > Utegne se zgoditi, da bo ltalija j odložila svoje neizodbno potrebno ; dovoljenje za novo avstrijsko po* ( sojilo.« J Južnotirolskega vprašania ni. j Nato se je Mussolini dotaknil j stvari same, to je spornega vpra.ša* i nja. Izvajal je: »Po desetih letih te nolitike, ki se je včasih izoblikova* la v resniene sporazume, stojimo pred izjavo. ki so jo velecenjeni in* terpelantje pravilno označili »kot ncdopustno vmešavanje v notranjo i zakonodajo naše države.« V resni* i ei pa ni nikakega mednarodnega ! vprasanja radi majhne tujerodne manj sine na iužnem Tirolskem. Ta manišina je brczpomembna v pri* meri s strnjeno množico 42 milijo* ! nov Ttalijanov v kraljesrvu. Je pa ' brezpomembna tudi v primeri z mnogimi milijoni Nemcev, ki so prisli pod druge države. Ako bi ta^ ko vprašanje obstojalo, bi bilo o* menjeno v kaki mirovni pogodbi ali v kakem diplomatskem dogo* voru. Nobenega sledu ni o tem. Brezuspešni in neumni so torej vsi napori, da se ustvari to, česar ni. Avstrijski govorniki trdijo, da so vlade, ki so bile pred fašizmom, dale neke obljube in zagotovitve. Tega ne tajim. Mogoee pa jet da so se tisti, ki so jih dali, potem kesali radi pretiranega tolmaeenja nekih obljub. Naj bo kakorkoli, vendar se tašistovska vlada. ki je dokazas la, da sDoštuje in nataneno izvršuje PiOgodbe, ne euti vezane od boli ali manj nejasnih zagotovil vlad, ki jih je fašistovska revolucija nepreklic» no premagala.« Usoda tujerodnih časnikov in uradnikov. Mussolini je nadaljeval: »Faši^ stovska grozodejstva so iznajdbe hudobne domišl.jije. üd edinih dveh tujerodcev, ki sta bila konfis nirana, je bil eden takoj oprožeen, drugemu pa se je kazen znižala. ludi ta bi bil oproščen, ako bi ne biio gonje v inozemstvu. Država, ki se spoštuje, ne doyoljuje takega tujega ^mešavanja. Cloveka, o ka^ terih govorim, nista bila konfinira* na, ker sta Nemca, temvee ker sta protiiašista. torej protirevolucio* narja. Fašistovsko nasilje se skrči na to dejstvo. Nie drugega. Sam Kolb je ne jasno govoril o nekem. »pritisku«, ne da bi stvar natanč* neje oznaeil. Dejstvo je, da se danes, po šestih letih fasistovske vlade, v bocenski pokrajini tiska 15 politicnih, gospo* darskiJi, verskih, leposlovnih, sol* skih listov v nemškem jeziku. Ker so našo velikodušnost slabo tolma« eili, opozarjam zadnjie: ako se bo protiitahjanska gonja onkraj Bren* nerja nadaljevala, bo usoda vseh teh listov v tu jem jeziku odlocena. Zatrti bodo. Kar zadeva pritisk na tujerodee je dobro, ako vemo, da je v Bocnu še 376 tujerodnih uradnikov, v bo« censki pokrajini pa 664. Ker se vse to ne vpošteva, bonio prihodnjič vse te ljudi postavili na razpotje: ali premestitev v stare pokrajine kraljestva, ali odpustitev.« Šolstvo na južnem Tirolskem. Mussolini ie zlasti poudaril, koli* ko je fašistovska vlada storila za italijansko solo med nemško manj* šino na iužnem Tirolskem. »Da ni fašistovska vlada prav nie pritiska* la, dokazujejo sijajno sledeee šte* vilke: Italijanskih otroških vrtcev je 55. Obiskujc jih 3500 otrok. Ita* lijanske ljudske sole imajo 780 raz* redov. übiskuje jih okoli 15.200 otrok. Italijanskih srednjih in vi* šjih šol je 19 (12 javnih, 7 zaseb* nih). Obiskuje jih 1800 dijakov. Je pa še neka druga pomembnejša šte* vilka. Teeajev za italijanšeino za odrasle je 193 z nad 3835 obisko* valci.« V malo letih. »Na drugi strani Brenner ja euj tijo, da bodo v malo letih ostanki nemškega izvora ponosni, da so dr* žavljani velike fašistovske domovi* ne. Spoznali se bodo samo po kone* nicah imen, ako jih bodo ohranili.« Družba narodov! Ženeva! Prazni upi! Ako bi se ženevski ztor spustil v zavite hodnike tako imenovanih manjšin, bi se ne reSil več. Tisti, ki Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« danes obtožujejo, bi lahko bili — in opravičeno — posajeni na zatož* no klop. Kaj tedaj? Oas jc, da po* vemo, in to bo najbrž zadnjič, da je vsako razburjenje na oni strani Brenner ja nepotrebno in skodljivo. Čas ie, da izjavimo, da imajo pre* drzni govori, sovražno sumničenje in nizkotni napadi samo en uspeh, namreč, da pospešijo obrate faši* stovskega vijaka in da odpirajo brezno med sosednimi narodi. V kolikor je v naši moči hoeemo biti prijatelji germanskega sveta, čigar lastnosti priznavamo in čigar doncskc k človeški omiki cenimo, toda pod pogojcm, da se ne ograža naše varnosti, to je varnosti 42 mi* lijonov Italijanov.« Mussolini je še omenil nekatera protestna zborovanja v Avstriji. Nato pa je zakliučil svoj govor. Skoro vsi navzoei so mu živahno ploskali. Odmev govora po svetu. Mussolinijev govor je takoi od* jeknil po svetu. Vse evropsko ča* sopisje ga živahno razlaga. Razla* ge so najrazličnejše. Nekateri hva* lijo, drugi pa pravijo, da je slabo govoril. Za danes se bomo ustavili samo pri vtisu, ki ga je govor nare* dil na avstrijsko javno mnenje. Ta vtis je dobro oznaeil poročevalec tržaškega »Piccola« Mario Nordio, ki je sedaj slučajno na Dunaju. Nordio navaja sodbe vodilnih av* strijskih listov o Mussolini jevem govoru. Važno je mnenje dunajske »Reichspost«, ki je glasilo kanclerja Seipla. »Reichspost« pravi med drugim: »Enostransko pojmovanje, da je južnotirolsko vprašanje v vsakem pogledu izključno notranjat politic* na zadeva Italije, je bilo dejansko že zavrnjeno takoi po govorih v avstrijskem državnem zboru in si* cer z odmevom, ki so ga ti govori imeli v svetovnem tisku. Duhovne in prosvetne koristi narodov so da* nes prcveč tesno zapletene med sa* bo in preveč moeno vplivajo na po* litična vprašanja. da bi se evropsko javno mnenje nc moglo zanimati za usodo rodu, ki naj bo uničen na zemlji, v kateri ie zakoreninjen že več kot tisoč let. Izjave avstrijskega kanclerja in govori avstrijskih po* slancev so zato našli razumevanje v skoro vsem svetu. Lahko torej z mirnim srcem pričakujemo sodbo svcta o Mussolini jevem odgovoru.« Tako »Reichspost«. O mnenju drugih listov bomo poročali pri« hodnjič. Okno v svet. Sporazum glede Tangerja podpisan. V soboto 3. marca so zastopniki Španije in Francije podpisali v Pa* rizu dogovor glede znanega maro* kanskega mesta Tanger. Sedai si bosta ta dogovor ogledali menda še angleška in italijanska vlada. Dr. Korošec v Macedoniji. Jugcslovanska vlada namerava menda zopet poskusiti zbližanje z Bolgarijo. Zato pojde, tako zatrju* jejo v Beogradu, notranji minister dr. Koro.šcc v Maccdonijo, da bo sam pregledal upravo in razmcre in ugotovil, kaj je treba sto'riti, da se nedostatki popravijo. Nekateri celo trdijo, da je bil Korošec prav radi tega imenovan za notranjcga ministra, ker vživa zaupanje bol* garskih vodilnih krogov. Zanimivo je, da je drja Korošca obiskal jugo* slovanski poslanik v Sofiji Nešič. • Volitve na Poljskem. V nedeljo 4. marca so se vršile na Poljskem volitve v državni zbor. Volitev se je udeležilo zelo veliko število volilcev. Političnih strank je bilo 28. V glavnem pa se ie volilni boj bil v znamenju Pilsudskega. Za njega, ali proti njemu. Zdi se, da je blök Pilsudskega zmagal. Na* tančnejših poročil še nimamo. Proti socialistom. lzvrševalni odbor tretje interna* cionale je poudaril potrebo najo* strejšega boja proti socialnim de* mokratom. V vseh državah na sve* tu naj komunisti najodločneje na* stopijo proti socialistom. To navo* dilo velja v prvi vrsti za Anglijo. Angleška del^vska stranka da seje pokazala preveč koristolovska in premalo načelna. Anglcški komuni* sti so že postavili lastne kandidate za volitve v državni zbor. Kriza egiptovske vlade. Egiptovski ministrski predsednik Sarwat paša je podal ostavko svoje vlade. To se je zgodilo radi seda* njega napetega razmeria med An* glijo in Egiptom. Egiptovska vlada ne more sprejeti angleških zahtcv, kojih izpolnitev bi spravila Egipt v popolno odvisnost od Angliie. Kriza bolgarske vlade. Med člani bolgarske vlade so se pojavila nesoglasja, ki jih ie po* vzročilo zunanje posojilo. Radi te* ga je odstopil prometni minister Georgiev, ki je pristaš Cankova. Ministrski predsednik je ostavko sprejel. Ko se bosta vrnila iz 2e* neve ministra Molov in Burov, se bo vlada posvetovala, ali naj od* stopi, ali nai imenuje novega pro* metnega ministra. Jugoslovanska opozieija je sklenila, da bo zapustila narodno skupščino. Ta sklep bo izvršila. ka- kor hitro bo političen položaj to dovolil. Za enkrat pa se ne bo ude* leževala proračunske razprave. Jugoslavija in Bolgarija. Jugoslovansko * bolgarska meja, ki je bila radi znanega atentata na štipskcga generala Kovačcviča lan* sko leto zaprta, se bo najbrž v kratkem zopet odprla. Jugoslovanska skupščina o slovanski manjšini v Italiji. V cetrtek 1. marca ie v narodni skupščini govoril slovenski socia* listični poslanec Peteian o slovan* ski narodni manjšini v Italiii. Skup* ščina ga je pazljivo poslušala in mu na koncu živahno pritrjevala. DNEVNE VESTI. Dr. Matko Trinajstič umrL V Voloskem v Istri je v sredo 29. februarja nenadoma umrl voditelj istrskih Hrvatov in bivši državni poslanec na Dunaju dr. Matko Tri* najstič. Bil je tudi podpredsednik istrskega deželnega zbora. Zgodo* vina istrskih Hrvatov zadnjih 30 let je tesno zvezana z njegovim ime* nom. Dr. Matko Trinajstič se je ro* dil 1. 1856. v Vrbniku na otoku Kr* ku. Po poklicu ie bil odvetnik. Prof. Adolf Robida umrl. V sredo 29. februarja zvečer je v Ljubljani neprieakovano umrl prof. Adolf Robida, znani dramatski kri* tik in prireievatelj tuiih iger za na* še odre. Priredil je za slovenske odre igre: Krivoprisežnik, Revček Andreiček, Mlinar in njegova hči, Zapravljivec itd. Niegova smrt po* meni veliko izgubo za slovenske liudske odre. Osebna vest. G. Avgust Čuk iz Solkana ie pre* tekli teden napravil na filozofski fa* kulteti ljubljanskc univerze profe* sorski izpit. Vrlemu roiaku iskreno čestitamo. Gorica izraža sožalje. Goriški občinski načclnik sena* tor Bombig je poslal ministrskemu predsedniku Mussoliniju sožalno brzojavko radi smrti maršala Ar* manda Diaza. Tajna slovenska šola v Gorici. Tržaški »Piccolo« poroča, da je goriška kvestura odkrila taino slo* vensko zasebno šolo v Gorici in da je voditelie ovadila sodišču. Isto se ie zgodilo z neko tajno slovensko šolo v Solkanu. O prehodnicah (Carta di frontiera) Kakor je znano, izdaja prefektu* ra prcbivalccm obmcjnc conc pre* hodnice (carta di frontiera), s kate* rinii lahko prekoračijo mejo brez potnih listov. Za prehodnice mo* rajo prebivalci obmejne cone pro- siti potom županstva in /upan* stvo izroči prehodnico prizadetemu osebno. Prehodnico mora prizadcta stranka podpisati in občinski načel* nik (podesta) mora overoviti sliko in podpis prizadetcga. Brez tega overovljenja je prehodnica neve* ljavna. Zato naj prizadeti sami pa* zijo, da so prehodnice v redn, da ne bodo imeli brczpotrebnih sitnosti. Posebno morajo paziti na to, da je občinski načelnik overovil sliko in podpis osebe, za katero je name* njena prehodnica. Nemška duhovščina na južnem Tirolskem Mario Nordio poroea v »Piccolu«, da je nemška duhovščina na Juž. Ti? rolskem prosila tridentinskega škof a Endrizzija, naj izposluje, dabo Va? tikan poslal na južno Tirolsko vizi* tatorja, ki mora biti politično nev* tralen, mora znati nemško in mora biti pripadnik kake neprizadete dr* žave, da si bo pridobil zaupanje pri ljudstvu. Nemški dekani tridentin* ske škofije so pa sporočili škofu, da noben duhovnik ne bo poueeval ve* ronauka v italijanščini. Duhovšči* na dekanata Mals je pa sklenila, da bo poučcvala verouk še naprej v nemščini. Iz slovenske politike. Načelstvo slovenske Narodno* socialistične stranke ie v ljubljan* skem »Jutru« objavilo proglas, v katerem izjavlia, da se je Narodno* socialistična stranka spojila s Sa? mostojno demokratsko stranko. Proglas sta podpisala Rudolf Juvan in Franc Rupnik. Narodno*sociali* stična stranka je bila ustanovljena v razruvanih političnih razmerah po vojni. Program je bil zmes sociali* stienih in nacionalističnih naukov. To stranko je zlasti podpiralo u* radništvo in narodno zavedno de* lavstvo. V prvi voljeni narodni skupščini (konstituanta) je stranka imela dva poslanca. Pozneje se nikdar več ni povzpela do take vi* sine. Volilci so jo zaeeli zapuščati. Sedaj je načelstvo prostovoljno končalo njeno življenje. Finančni intendanci v Gorici. Naše uredništvo prejema veliko dopisov iz vinorodnih krajev, v ka= terih dopisniki tarnajo radi izterje* van ja vinskega davka. Tem potom napro«amo pristojno oblastvo, da je pri izterjevanju vinskega davka obzirno in da upošteva slabe letine in težak gospodarski položaj našega kmečkega ljudstva. Saj kmetje ko* maj zmagujejo tekočc davkc in iz* ključeno je, da bi mogli plačati na enkrat ves dolg na vinskem davku. Zato je pri izterjevanju vinskega davka obzirnost zelo na mestu in v korist ljudstva, kakor tudi države. Vojakom, ki imajo pravico do skrajšane vojaške službe. Opozarjamo vojake letnika 1908, ki imajo pravico do skrajšane vo? jaške službe, da morajo predložiti pristojnemu uradu (to je, Consiglio di Leva) do 15. marca 1928 vse dos kumente, ki dokazujejo njihovo pravico do skrajšane vojaške službe. Javna varnost v idrijskem okraju. Urad javne varnosti v ldriji, ki je bil do sedaj pristojen samo. za mesto Idrija, bo odslej opravljal službo javne varnosti v vsem idrijs*= kem sodnem okraju. Sovjetski državni proračun je v ravnotežju. Stroški znašajo 6.035,387.000 rubljev. Primanjkljaj, ki je znašal 525 milijonov, ic po^ krit z notranjim posojilom. Sneg. Ob koncu minulega tedna je pri* vihrala v deželo zopet zima. Po dol* gih solnčnih dnevih, ki smo jih imeli zadnje tedne, nas je precej iznenadila. Zadnji četrtek ponoči je začelo snežiti po naših hribih in je snežilo potem v petek in soboto. Sneg je pobelil doline do Sv. Lucije in je obiskal tudi zgornjo Vipavsko dolino do Ajdovščine. Ker je bil pa zelo vlažen, ni imel obstanka kjub tcmu, da ga je padlo precej. V Gorici in okolici smo imeli in še imamo mesto snega dež. Zanimiv poskus, kako priti do vojne odškodnine, se je te dni dogodil v nemškcm vojno* odškodninskem uradu v Berlinu. V urad je prišel neki Langkopp in je zahteval od glavnega tajnika, naj mu takoj nakaže 120.000 mark od* škodnine za posestvo, ki ga je imel v nemški koloniji v južni Afriki in ga po vojni izgubil. Svojo zahtevo je podprl z revolverjem in peklen* skim strojem, češ, ako mi ne ugo* dite, poženem v zrak vse poslopje. Glavni tajnik dr. Bach ga je pogo* varjal in mu pojasnjeval, da ne mo* re zahtevati tako velike odskodni* ne. Pomagalo ni nič. Mož je gonil svojo. Končno se je Bachu posre* čilo, da je moža prevaril in ga dal prijeti. Padlo je nekaj strelov. Ra^ njen ni bil nihče. Ko so peklenski stroj pregledali, so našli v njem to* liko razstrelilnih snovi, da bi res šlo v zrak veliko poslopje. Sedaj se mož pokori v berlinskih zaporih. Ako še vedno nisi poskusil testenin PEKATETE (makaronov, spagetov in dr.), kupi jih sedaj. Za* nesljivo prave dobiš v Mj kg zavo* jih z gornjo znamko. So izvrstna nedosežna jed. CERKVENA GLASBA. Za velikonočne praznike pripo* ročamo cerkvenim zborom sledeče skladbe, ki jih ima v zalogi Kato* liška knjigarna v Gorici. Slovenske skladbe. Adamič Karlo, 12 velikonočnih (lahke); Hribar, Postni in velikonočni nape* vi (13 velikonočnih — lahki); Sicherl*Premrl, 15 velikonočnih pe^ smi (naša najlepša velikonočna zbirka); 2eleznik, 9 velikonočnih pesmi (za boljše zbore); Bervar Karol, 6 blagoslovnih (lepe in lahke); Mav, 11 blagoslovnih (v značilnem Železnikovem slogu); V. Vodopivec, Litanije M. B., št. 3., (najnovejše delo našega priljub* ljenega skladatelja, katero izide koncem prihodnjega tedna). Latinske maše za mešani zbor. Hladnik, Missa S. Familiae (za so* pran, alt in bariton); Hladnik, Missa solemnis (4*glasna); Kimovec, Missa S. Caeciliae; Pogačnik, Missa S. Josephi; Filke, Missa in G; Filke, Missa B. Mariae Virginis; Gollcr, Missa S. Aloisii; Griesbacher, Missa »Stella maris«; Gruber, Missa dominicalis secunda; Gruber, Jubiläumsfestmesse; Gruber, Herz*Jesu Festmesse; Gruber, Missa »Salus infirmorum«; Kaim, Missa S. Caeciliae; Lipp, Missa S. Familiae; Mitterer, Missa Nominis Jesu; Perosi. Missa pontificalis (za so* pran, tenor, bariton); Rihovsky, Missa Loretta. Razne lat skladbe. St. Premrl, Miserere za moški zbor (kratek, lep in lahek, sega v I. ten. Ie do f); Filke, Regina coeli za meš. zbor in orgle; Gruber, 13 ofertorijev za največje praznike v letu (za žen. glasove); Ebner, 22 ofertorijev za vse večje praznike v letu (za meš. zbor). Dachs, Responsorien zum Hocham* te (za organiste). »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Pričetek duhovne pomladi. Vse nam že veselo oznanja pri* četek pomladi. V naravi so pronik* nile prve cvetke pomladi: zvonček, trobentica in vijolica. Ravnokar se je pričelo razcvitati mandeljnovo drevo s svojimi snežno belimi ča* šami. Pomlad nam oznanja delo v vrtovih, vinogradih in na njivah. V tem času nam pa tudi Cerkev raz* glaša postni čas kot nadnaravno pomlad naših duš. Vidi v tem pra* vo duhovno pomlad, v kateri mo* ramo obnoviti svojo dušo. Odstra* niti jc treba trnje, osat in plcvel iz naših duš in pustiti, da posije božje solnce milosti v naše srce, ter ga prebudi k novcmu vstajcnju in živ* ljenju. Razveseljivo znamenje je. da se opaža pri vseh narodih zani* manje za duhovne in nadnaravne dobrine človeškega življenja. Vsi spoznavajo, tudi najhujši socialisti, da človeku ni pomagano le z gmotno obnovo, temveč da je jcdro prave obnove v novem verskem življenju. Jubilej sv. Antona čudodelnika. Meseca junija letošnjega leta se öbhaja 700 letnica smrti sv. Antona čudodelnika. Sestavil se je med* narodni odbor za proslavo tega ju* bileja. Začel je v Padovi izhajati list pod imcnom »II Santo«. List bo zbiral vse zgodovinske, umetniške in književne podatke, ki bodo po* jasnjevali življenje, apostolat in čudeže sv. Antona in spise o njem. Razpravljalo se bo o krajih in sve* tiščih, ki jih je sv. Anton v Italiji, Franciji in na Portugalskem s svo* jim osebnim obiskom posvetil. List bo pisan znanstveno, ker bodo so* delovali razni strokovnjaki iz vsega sveta. Namerava se tudi odpreti muzej sv. Antona v Padovi. Tako se bo pred vsem svetom dokumcn* tiralo, koliko so storili naši svetni* ki za splošno človeško izobrazbo in pravo versko življenje posamez* nih narodov. Papeževo sporočilo kat. časopisju. Kardinal Gasparri je ncdavno v papežcvem imenu izročil uredniku največjega amerikanskega katoliš* kega časopisa »The Commonweal« v Neuyorku, gospodu Mihkaelu Williamsu naslednjo pritožbo: »Opetovano je papež v slovesnih nagovorih in okrožnicah povzdig* nil svoj glas, da pove svctu resnico o Meksiki. Toda zviti načrti cer* kvenih preganjalcev, ki so vse po* prej spretno premislili, so prepre* čili, da bi se ta glas slišal. Da, več* krat so njegovo vest popolnoma spačili, in sicer tedaj, ko bi bilo najbolj potrebno, jo popolnoma ra* zumeti. Tisk Združenih držav je vrlo v položaju, da odpomore temu zlu. Sv. Oče bi živo pozdravil, če bi se mu pomagalo razglasiti resnico ci* viliziranim narodom, in tako olaj* šati zlo velike dežele, da, celega ljudstva, ki se po najbolj krivičnih verskih preganjanjih zatira. Zgodovina ni še videla, kar bi bilo temu preganjanju podobno, niti ne v prvih časih Cerkve, ker so celo v dobi Nerona, Kaligule in Do* micijana vero pustili pri miru v pri* vatnih stanovanjih, v katakom* bah in na pokopališčih. Toda v Meksiki se sedaj ničesar ne trpi, kar bi bilo koliekaj katoliškega, celo ne privatno darovanje sv. ma* še in delitcv svetih zakramentov. Vse to se je v številnih slučajih kaznovalo s smrtjo, vsakikrat pa z denarnimi globami, z jeoo in kr* vavo sramoto. Usmrtitve so na dnevnem redu. Brutalni atentati proti katoličanom se dogajajo vsake vrste, popolno* ma brez kazni. Najbolj zločinska nasilja se uporabljajo, da bi prisi* lili katoličane k odpadu od vere in jih tako pahnili v državno in mo* ralno korupcijo. Junaški odpor tega ljudstva vzbu* ja ne le v nas, temveč v vsem civi* liziranem svetu veliko občudova? nje. In kljub temu ne najde niti ene duše ta narod verskih spoznavak cev in mučenikov, duše, ki bi se odzvala temu klicu na pomoc, ki bi ga rešila pred poginom in oprostila obenem ves civilizirani svet pred sramoto, da se trpi tako divje pre* ganjanje sredi 20. stoletja, stoletja, ki se tako hvalisa radi svojega na* predka v omiki. Če bi tisk Združenih držav, če bi vse ljudstvo moglo dobiti ucinko* vito zdravilo proti takemu social* ncmu zlu, bi zaslužilo res neumrlji* vo slave v zgodovini kulture in vere.« — f Kard. Gasparri, drž. tajnik Njega Svetosti. Grozote v Meksiki in organizi* rano mednarodno molčiinje o njih v vsem brezverskemu časopisju, od^ pirajo polagoma oči vsem dobro misiečim. Tako čitamo, da se vrše yelika protestna zborovanja proti temu kulturnemu škandalu v Nem* čiji,, Angliji in Združenih državah itd. Po drugi strani se je organizi* rala v katoliški Cerkvi skupna mo litev vernikov, da se nudi pomoc preganjanim katolicanom. Za vsak narod poseben zavod v Rimu. Na papeževo željo se ima za vsak večji narod otvoriti v Rimu pose* ben zavod za bogoslovoe. Tako do* bi te dni Švica na Janikulu svoje lastno semenišče. Iz tega dejstva razvidimo, da ima katoliška Cer* kev res srce za vse narode. Učenjak p. Angel Secchi. 28. febr. bo 50 let, odkar je v Ri* mu umrl velik učenjak in zvezdo* znanec p. Angel Secchi. Bil ie di? rektor zvezdarne in prof, astrono? mije na gregorijanski univerzi v Rimu. Ves svet je občudoval nje^ govo temeliito znanje v zvezdo* slovju in v fiziki. Secchi ie obeloda* nil razne znanstvene diskusije in raziskovanja. Položil je tudi temelj moderni fiziki, in sicer v kniigi: »Enotnost fizičnih sil«. Pokojni p. Secchi je podal tudi dokaz, da yera ne nasprotuje vedi, temveč io pod? pira in poglablja. Zveza katoliških zdravnikov. Kakor poroča »Osservatore Ro* mano« z dne 21. 1. t. 1. sc je v Flo* renci v navzočnosti ondotnega kar* dinala Mistrangelo, direktorja mi* lanske univerze ter florentinskih katoliških zdravnikov, ustanovila posebna zveza katoliških zdravni* kov, ki bo vršila versko*moralni apostolat zlasti med zdravniki. Iz te pobude se ima ustanoviti v ka* toliški akciji posebna komisija zdravnikov, ki bo izdaiala svoj lastni časopis. Ta ima nalogo pre* motrivati razne medicinske proble* me s stališča verskih in moralnih načel. Sv. oče je to novo pobudo pozdravil in blagoslovil. Kaj je novega na deželi? Sovodnje. G. Željko Vižintin, ki je več let pridno vodil našo »Zadrugo vojnih oškodovancev«, bi bil postal kmalu žrtev grdih obrekovanj in natolce* vanj. Naznanjen jc bil državnemu pravdništvu, da je za svoje delo zahreval od strank previsoko pla* čilo, da si je tedaj skušal na nedo* pusten način prilastiti tuj denar. Po dolgih zasliševanjih in predpri* pravah se je zadnji teden vršila pred goriškim tribunalom končna obravnava proti Vižintinu. Trajala je dva dni. Zaslišanih je bilo mno* go prič, ki jih je predlagala obtož* nica in tudi več razbremenilnih prič. Zadnjo soboto proti večeru jc sodni dvor končno izrekel svojo razsodbo, s katero je bil g. Vižintin popolnoma oproščen. Grgar. Dne 23. nov. 1927 je bil na okrož* ni sodniji v Gorici tiikajšnji poštar g. Milost Franc radi malenko'Stnega primanjkljaja pH poštnem uradu obsojen na 10 mesecev zapora in 250 lir globe. Sivi starček ni hotel sprejeti težke, neopravičene kazni in je vložil utok na prizivno sodiš* če, ki je te dni izreklo svojo končno besedo. G. Milost je bil spoznan za popolnoma nedolžnega in oproš* čen vsake kazni. Branil ga je tržaš* ki odvetnik dr. Zennaro, ki je pre* pricevalno dokazoval, da bi bila obsodba za g. Milosta po njegovem 34 lctnem službovanju res povsem nerazumljiva in preveč občutna. Trnvo pri Gorici. Due 27. febr. 1928 sta obhajala zlato poroko bivši mnogoletni žu* pan g. Franc Persic in njegova so* proga Jožefa Peršič. Pri tej priliki so nabrali gostje 110 L. za semeni* šče in mi si j one. Črni vrh. Za komisarja naše občine je hnenovaii dr. Marussi, prefekturni svetnik v Gorici. Fojana. Dne 28. m. m. je zapustil to do* lino solz 86 letni Ivan Sturm, po domače »Tinču«. Opravljal je 26 let službo cerkovnika v naši duhovniji. Kako je bil med vaščani spoštovan, je pokazal njegov pogreb, ki se je ob obilni udeležbi vršil 1. t. m. — Letošnjo zimo imamo prav lepo in ugodno vreme. Zato pridno delamo na polju in zlasti po vinogradih. Ustvariti si pač skušamo lepšo bo^ dočnost, po kateri hrepenimo. Pa še driigič kaj. Sv. Lucija ob SočL V nedeljo 4. t. m. smo imeli pri nas zanimivo predavanje, in sicer o praktični vzgoji sadnega drevja. Gospod dr. Peter Valig nam je prav lepo razložil korist sadjereje, za kar smo mu zelo hvaležni. Šte* vilno navzoče občinstvo je sledilo predavanju z velikim zanimanjem. Čuli so se glasovi, da bi se morala taka predavanja in praktične vaje večkrat vršiti, ker danes uvideva naš kmet, kakega veli'kega pomena je razumna sadjereja za naše go* spodarstvo. V sredo 7. t. m. se je zopet otvo* rila znana gostilna g. Antona Mi* kuža, ki je bila zacasno zaprta. Iz tujsko promctnih in drugih ozirov moramo zopetno otvoritev le odo* bravati. Pretekli teden nas je zopet obis* kala zima in nas odela s svojo mrzlo belo odejo. Upamo pa, da le za kratek čas in v tem upanju ji želimo srečno pot. Dolenja Tribuša. V nedeljo 26. febr. se je vršila tukaj lepa corkvena slovesnost — blagoslovitev novih zvonov, katero je vodil naš prcvzvišeni nadškof, za kar se mu vsi farani iskreno zahva* ljujemo. Hvala tudi vladi, ki nam je za v vojni rekvirirane zvonove dala sedaj dva nova v nadomestilo. Ob tej priliki se spominjamo tudi g. Podbrščeka, žup. v Kalu, bivšega našega župnega upravitelja, ki se je trudil v tem oziru ter pospešil re* šitev s prošnjo in predložitvijo na* črta. Deloval je tudi, da se jc na* brala precejšna svota za tretji zvon, katerega smo mi kupili. Ne sme* mo pa pozabiti tudi vseh drugih, ki so na en ali drug način pomagali k lepemu izidu nedcljskc slavnosti. Zlasti se moramo spomniti fantov in deklet, ki so skrbeli za okrasitev. Hvala vsem! — Občani. Vrtojba. (Zakasnelo). Malokdai se ogla^ simo v naši »Goriški Straži«. Zato mogoče mnogi mislijo, da je pri nas vse lepo in vsega v obilici, ker smo blizu mesta. Toda tudi pri nas vidiš kmeta potrtega, saj mu vedno roji po glavi prašanje: Kai bo? Z letošc njimi pridelki ie komaj poplačal davke, nikakor pa se ni mogel rešiti iz gospodarske krize. Tudi delavec maje z glavo, ko ne dobi ne na de* želi ne v mestu zaslužka, da bi se pošteno preživljal. Kljub temu pa naša mladina nič ne vidi težav, v katerih živimo. Lahkomiselno se vdaja plesnim norostim, ki iih pri* rejajo tudi za vzgojo mladine odgo* vorni ljudje. Kaj nai rečemo, če vi* dimo na plešiščih celo šoloobvczne otroke, ki se sučejo pozno v noč. Starši, f ant je in dekleta, poglejmo in pomislimo na bodočnost, da ne bo naše zdihovanje prepozno. Tolmin. Zadnje case smo čitali v »Edino* sti«, da se je Tolmin, kar se plesne* ga norenja tiče, dokaj poboljšal, češ, da se tolminska mladina, ra«= zen nekaterih izjem, ne udeležuje običajnih plesov. ŽaJl, da ne more* mo pritrditi temu poročilu. KaT se tiče običajnih plesov, Tolmin ni letos nič zaostajal za drugimi kraji. In teh plesov se je tolminska mladina, razen nekaterih izjem, pridno udcleževala. Da je stvar še sijajnejše uspela, so se zadnjih plesnih večerov udeležile tudi ose* be, ki jih do sedaj pri sličnih »za* bavah« ni bilo, češ, drugega tako ni, pa dajmo. Ni zadostoval Tolmin. Pohiteti ie bilo treba tudi v okolico, zlasti v Voice, kjer se je baje vse trio tako, da je marsikatera gdč. opozorila soseda na svoje ere* vcljckc. To jc drčalo in ropotalo z auti tja in sem, po dnevi in po no» či, ob vsaki uri in ob vsakem VTe^ menu. Obogateli smo na »režines tali«. Jim bo baje nekaj neslo. — Lal, da se je dopisnik »Edinosti« pred časom pohvalil ter uštel v tem oziru. — O bedi in pomanjkanju ne bomo govorili, ker je splošno zna* na. Obžalovanja vredna si ti, mla* dina, ki ne vidiš druge zabave kot v rajanju, ki je za dana&nje case v vsakem oziru mnogo prcdraga. Veliko več koristi bi imeli, če bi se malo bolj pobrigali za cerkveno petje, ki se nahaja sedaj v veliki krizi. Če greš v nedeljo k zadnji sv. maši, čuješ v začetku le kakšen so* pran in alt, po povzdigovanju ti pri«= jadra tenor in nekaj basov, ko pri* de na vrsto »Tanturn ergo«, že poje za silo skrpucani zbor. Več zani* manja za petje imajo okoliški fan* tjc in dekleta, ki pojcjo pri drugi maši. So to šcle začetniki, novinci, ki pa bodo Tormince, če se ne bodo bolj pobrigali, kaj kmalu nadkri* lili. Naš msgr. dekan je bil več časa resno bolan. Sedaj mu gre na bolje. Upamo in mu iz srea želimo popol* ncga okrevanja, da bi še mnoga leta ostal čil in vesel med nami! Občni zbor Goriške Mohorjeve družbe. Občni zbor cerkvene bratovščine Goriške Mohorjeve družbe se bo vršil v četrtek dne 15 marca ob 10. uri predpoldne v nadškofijskem dvorcu v Gorici. Gg. dekanijski in krajni poverjeniki so vljudno vab* Ijeni! Odbor. Zahvala zavarovalnici L'UNION ter g. Av* gustu Ravniku v Gorici, Via Bars zellini 2, za hitro cenitev in izpla» čilo odškodnine za moje pogorelo poslopje in premičnine. Priporocati moram vsakemu to zavarovalnico. Danijel Cij?oj, Vel. Žablje 54. Stran 4.______________________________________________»GORIŽKA STRAZA« Gospodarstvo. Mlekarne v videmski pokrajini. V videmski pokrajini je danes 482 mlekarn, od katerih je 164 pra* vih zadrug, ostalih 318 pa so vrstik ne. Zadnje vrste pri nas niso zna* ne. Njihovo bistvo tiči v tem. da so vsi mlcčni izdelki gotove^a dne last le enega člana, ki isti dan v mlekarni robota, pripravi drva in tudi lah'ko ukaže, da mu napmvijo vcc masla in rnanj sira ali pa na* robe. Seveda mora porem tudi clan sam skrbeti za prodaja izdelkov do* tičnega dne, lahko pa jih tudi doma porabi. Večina vrsrilnih zadrug izdeluje polnornasten sir, iz sirotke pa po* snamejo smetano in napravijo na vsakih 100 litrov sirotke šc približ* no 1 kg masla. Prepiri v takih mle* karnah so skoraj izkljueeni, a ima? jo predvsem to slabo stran, da pri