ilustrirani
glasnik
Letno stane 12 K [ena šteuilka 30 uin.], za nemčijo 14 K, za druge držaue in Ameriko 16 K. — Slike In dopisi se pošiljajo uredništuu „Ilustr. Blasnika" u Ljubljani [Katol. Tiskarna], naročnina, reklamacije in inseratl na uprauništuo.
Izhaja ob četrtkih
Of
23. maja 1918
Dr. Anton Bonaventura Jeglič, dvajset let knez in škof ljubljanski.
GftZfl Ljudska povest iz leta 1911.
Spisal J. Mohorov.	(Dalje )
V.
Škodljivec in osvetnik.
France je šel k pozni maši ze rano ob devetih, ko je znanilo. Ni mu dalo miru. Moral je med ljudi s svojo novo vestjo, da je v gozdovih lubadar. »Logar in Testen sta dva, ki največ lesu premoreta. Povem jima, tako in tako je. Sekajta, da ne bo prepozno. Ograjnica je okužena.« Prvo je srečal Testena, tistega, ki ga Logarjeva Tona ni marala. »No, kaj novega?« je pobaral France. »Moje hlače!« je odgovoril hladnokrvno Testen in premotril stare in oguljene Francetove.
»Že, že,« je menil France. »Meni se novih škoda zdi, ker je hudo obilna rosa.«
»Pa bi bil škornje obul!« je odgovoril Testen in zopet zaničljivo premotril tudi obuvalo neljubega mu bajtarja. France ni premogel par škornjev, zato je rekel: »Jaz nikogar ne zaničujem, ampak kar vem, to vem.«
»Kaj pa veš, kaj, šleva revna!« »Za škodljivca vem!« France je iskal v Testenovem kmečko premetenem obličju iznenadenja in ko ga ni »našel, se mu je obraz še bolj razvnel v ponosu in zanosu in je menil:
»Je le dobro, da je eden v vasi študiral in da ve, kaj je škodljivec, lubadar.
»Lopatar?« je zategnil Testen in oko se mu je zaiskrilo. Imel je ogromne dlani in so mu izmislili ime »lopatar« in so celo govorili, da ga Logarjeva Tona radi »lopat« ni hotela.
»Lu-ba-dar!« je slovkoval važno France in napravil z roko gibljaj, kakor da lovi sitno mušico, Nato je začel govoriti v pridigarskem glasu:
»Lubadar je hrošč valjastega trupla. Pod velikim ovratnikom se skriva majhna glava, ki nosi kratki, kija«ti tipalnici. Lu-badarja spoznamo po zadaj uščipljenih in zobatih pokrovkah. Samica zvrta med le-
»Duša krščanska! Ali si znorel? Kaj pa govoriš ? Prismoda!«
France se ni dal oplašiti. Še bolj vzneseno je predaval, videč, da so se ob njem stisnili radovedni moški. Ker pa je sam dvomil, da morejo umeti njegov književni opis hrošča lubadarja, je dejal v domačem jeziku, vzneseno in skoro jokajoče:
»Tako je, možje! Ob gozde bomo! Nobena kuga ni hujša od lubadarja, ki opustoši najširnejše gozdove. Možje, na
Tako je France tisto nedeljo prikolo-vratil pozno v noč domov pijan in razigran in je prebudil gobovo mater, ko je vriskal mimo njene bajte presunljivo kakor blažen: »Lubadar! Ju-u-uj!«
Gobova mati pa je nesla prav tisto jutro gob Logarjevi Toni. Ko jih je izročila, se je ženica silno razžalostila in viknila:
»Oh, Tona, nič več ti jih ne bom nosila!«
Glavni trg V Odesi^s"prekrasno cerkvijo, zidano v samorastlem rusko - bizantinskem slogu, ki se nazunaj posebno odlikuje z vitkimi, živahnimi kupolami in s čebuljastimi strehami.
beraško palico bomo prišli. Možje, mislite na otroke in otrok otroke!«
Stal je kakor prerok med ljudmi in kar malo smešen v globoki resnosti in ganjen od lepih besed, ki jih je čutil in se jih zavedal. Takrat je zazvonilo k maši... France pa je do večera ves ljubi dan begal vaščane, jim končno dopovedal
Sprejemna soba v bivši ruski vladni palači v Odesi, razkošno opremljena, v pestrem
slogu rokokoja.
som in skorjo navpični samičin rov ter polaga ob stenah jajčeca. Ličinke so žerke —«
Testen je vzkliknil:
bližnje gorje in bil srečen, ko še nikoli. Sam Testen se je zanimal za njegove besede, ko je slišal, da gre za Ograjnico, ki je last Logarjevih.
Tona jo je osuplo pogledala in se nato zasmejala:
»Koga? Vendar ne mislite že umreti, mati ?«
Gobove matere ganjenost je prikipela do vrhunca, objela je Tono in ihtela:
»Nič več, Tona, nič več! Ne gob, ne brusnic, ne črnih jagod, ne malin. Strašno me Bog kaznuje. On že ve, zakaj, saj ne tožim. Bom pa prosjačila, sirota, in stradala in si nebesa služila.«
Tona se je po svoji naravi odločno obrnila in dejala:
»Nebes si ne boste služili, toliko še imam, da eno staro ženico redim.«
Izraz tolike naklonjenosti je odrezal gobovi materi besedo, »Ne,« je mislila, »jaz ji že ne povem, kako je; naj izve, kjer hoče; za njeno srce, ne, jaz ne storim tega.« Zato se je lepo potuhnila, vztrajala v tožljivem glasu, se kojično pri treh čašah kave in pri hlebu kruha in sirovega masla utolažila in kimaje in odobruje še bolj pridobila Tono, ki je kakor vse ženske, rada govorila in je bilo le treba znati, kako ji odpreti zatvornice belih zob. Ko se je gobova mati poslovila, ji je dala Tona še kos gnjati seboj.
»Lubadar gor, lubadar dol,« je modrovala gobova mati pri povratku, »meni je pomagal do tako lepe svinjine!« Doma je tehtala in je menila: »Cel funt ga je. Pa je Tona tako skopa z mesom. Oh, ta Tona! Kakor jo butne, zdaj z loparjem, zdaj pa še s slamico ne.«
Naslednje dni se je gobova mati sestala z vaščankami. In povsod je slišala govoriti o lubadarju. In nato je menila, da to že davno ve.
Ljudje pa so zopet menili, da če bi Francetu ne bilo verjeti, je vendar oči-vidno nekaj res, če tudi gobova mati isto ve, kar France. In ko je gobova mati
zinila, da je bila pod gozdom, pa da ni mogla in da bi tudi ne hotela za ves denar sveta razodeti Toni, kakšna propast grozi njenim gozdovom, ker se ji sirota preveč smili, tedaj je bilo vsem jasno, da to čudno in novo zlo ni majhno in da ni izmišljeno.
Testen je tiste čase postal presneto čudno vesel, šaljiv in sploh prijeten človek. Bil je lahko prijeten. Prijetne so bile njegove misli, ko je videl, kako se množi govorica o lubadarju v Ograjnici in raste v neskončnost. Ker mu je bil France povedal tudi, kako ugonabljajo lubadarja, je zaključil:
»Tako torej, sekala boš, Tona, Ograj-nico in morda še kaj več. Boš pač pihala od jeze, če nisi jagnje postala in če je v tebi še kaj krvi Logarjevih.«
Tako je bil škodoželjen in se maščeval.	(Dalje.)
Prvi ruševec.
Spisal M.
»Ruševec že poje. Danes zjutraj sem šel gledat na planino, pa sem ga slišal; če ss ne motim, morata biti dva. Jutri greva po enega! O polnoči odrineva, da bova pravočasno na mestu. Le dobro se oble-cite, ker gori je mraz in čakala bova v snegu!«
Kdo je bil bolj vesel tega najemni-kovega vabila kot jaz, ki sem že davno
Gen. maior Alfred pl. Zeidler, ki je kot prvi vkorakal na čelu naših čet v Odeso.
želel udeležiti se lova na ruševca — sedaj se mi pa bo ta želja izpolnila.
Navadno zjutraj težko vstanem, kadar grem pa na lov, se sam čudim, kako da sem hitro pokonci. Najemnik me je že čakal s prižgano svetilko, sem čez Porezen se je slišalo zamolklo streljanje s topovi z Laškega, Črna prst je bila čista, nobene meglice ni bilo na njej!
»Jutro kakor nalašč za petelinji lov, nebo jasno, zvezde migljajo, ruševec bo pel, da bo veselje. Streljali boste gotovo. Če bo sreča, ne prideva prazna nazaj.« S temi besedami me je sprejel najemnik, začela sva iti v klanec, po potu me je zadrževal, češ, nikari ne prehitro, bova preveč potna na vrhu; opozarjal me je na posamezne lovske zanimivosti — na tem
križpotu je dobra postojanka za zajca, kadar ga pes spodi pod gorami, tukaj se rad oglasi, kazal mi je smreko, kjer je v veveričnem gnezdu ustrelil kuno; izsledil je svež kunji sled, ki je držal na
Spominik ruske carice Katarine II. (imenovane Velike), ki so ga naši vojaki našli^zakritega,' ko so vkorakali v Odeso.
smrekoj z nje pa ne. Šel je in ustrelil v veverično gnezdo, odstrelil je gnezdo in kuna "je padla zavita, mrtva na tla.
Pot je kopna in kamenita, na obeh straneh se vzdigujejo navpične stene. Na desni strani je zapazil v novembru, ko so lovili s psi, med skalami divjo kozo, ki bi bila rada bežala, pa ni mogla nikamor.
S kroglo je ustrelil, da se je prekucnila v spodaj ležeži gozd.
Zadnji del kopne poti je najbolj strm, molče sva lezla navkreber. Kolikokrat prehodijo to pot naši ljudje, spomladi drvarijo, gonijo živino past, poleti sečejo in grabijo, pozimi pa, kadar zapade sneg, spravljajo na saneh s planine seno,drva hlode.
Na vrhu poti stoji križ. Dasi nisva hitela, sva se vendar ogrela od hoje. Ura je dve, najemnik mi zatrjuje, da bova še dovolj zgodnja. Pot se zavije na levo, ni več tako strma in pelje izprva skoz. gozd, tukaj leži sneg na debelo, drugačen je kot pozimi, droban je kot kaša in se lahno vdira. Drevje je krivenčasto, bolj pritlikavo in grčasto, nazadnje preide v grmovje in ko še to preneha, se odpre planina. Tukaj je srenj, sneg drži, lučko upihneva in jo spraviva v prvi hlev, veliko jih je,
Avstrijsko-ogrsko vojaštvo straži s strojnicami luko v Odesi.
podobni so kot krajcar krajcarju, stesani z debelih hlodov, s skodlami kriti. Spodaj je planina ravna, potem se vzdiguje ponekod bolj polagoma, drugod bolj hitro proti gorskim grebenom, pobočje je re-brasto, tu in tam stoji kakšen grm, vmes pa večje bukve in smreke.
Sneg je še povsod, le z najbolj strmih obronkov ga je plaz odnesel, hlevi so v
vse kopno, tukaj je pa še toliko snega. Koliko vode bo še iz njega, planine so re-servoarji za naše potoke in reke.
Sneg bo izginil, planina bo ozelenela, travica je sicer majhna, po večini sivka, toda tečna veliko bolj kot dolinska piča. Kako pisane rože poganjajo na planini, vse je živo barvano, zato tudi kosci in grabljevke ljubijo ravno take barve, ko
nenadoma potegne veter in raznese posušeno seno, vendar kadar so svisli polne, ima kmet zavest: živini ne bo treba pozimi stradati. Ni čuda, da ima to ljudstvo tako ljubezen do planine. Vprašaj otroka, ali je že bil na planini, pa ti odgovori 6—7 letno otroče: Jaz sem že bil gori, in oči se mu zaiskre. Kar je Dolenjcu in Vipavcu vinograd, ogljarju gozd, dolincu njiva, to je gorjancu planina. Ujetniki iz hribovskih krajev v enolični Rusiji pišejo, kako se jim toži po planinah.
Po košnji pride živina na planino, da pomuli še ostale bilke. Kmalu začne v jeseni po planini pihati mrzel veter. Paša preneha. Krog gorskih vrhov se začne vlačiti megla in siveti. V dolinah dežuje, po planinah sneži. In kako sneži po planini! Včasih zapade toliko snega, da se komaj vidijo hlevne strehe iz njega, v posebno hudih zimah so pa hlevi popolnoma pod snegom.
Ptice se preselijo na jug ali vsaj v nižino, srne gredo k vodam v doline, še divja koza se pomakne v nižje ležeči les, planinski zajec postane bel in ostane, planinski jereb ostane, ostane pa tudi ru-ševec. Vzdrži v snegu in mrazu, ko drevje poka — ko pa odbobne spomladi plazovi s strmin, ko se pokažejo prve prekopnine, začne peti. Ali bo danes pel ? Ali bo morda pot zastonj?	(Dalje.)
Naši vojaki V Ukrajini so zaplenili veliki top, ki so ga Francozi vzeli z bojne ladje in ga
poslali Rusom na pomoč.
giiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 Doma in po svetu.
iiiiiiiuiiiinnniiiiiiiiinnns vetu.
snegu, le pred vrati je kopno, ker so morali odmetati sneg, da so mogli seno spraviti v nižino, okoli grmov je tudi že skopnel. Molče in počasi greva višje po planini, dokler ne obstane najemnik pred velikim grmom, na sredi sta rastli dve smreki, z roko mi da znamenje, da bova tukaj ostala. Nato vzame nož in začne rezati smrekove veje in jih zasajati v polkrogu po snegu, da napravi za naju skrivališče, »širm«. Ni še končal, se zaslišijo po planini hre-ščeči glasovi kot raglja velikega petka.
»Kaj pa je to ?«
»Snežnega jereba sva prepodila, zato se zdaj huduje. Je že moral biti kje tukaj blizu.«
Zavijem se v zimsko suknjo, nabijem dvocevko, skupno sedeva na kopno v grm, le noge so predolge, zato pridejo na sneg — čevlji. Topel veter vleče sem z Goriškega. Pred nama leži planina, dozdeva se mi kot belo pregrnjena miza, grmi so pa kot šopki rož na nji, spodaj jih obrobljajo črni gozdovi Jelovice, v ozadju se pa vzdigu-jejo bohinjski in gorenjski hribi s Triglavom, na drugi strani se vleče skalnati hrbet Ratitovca, zadaj se kažejo snežne Karavanke.
Kroginkrog je bil mir in svečana ti-hota, le spodaj v jelovških gozdih se je oglašala uharica z žalostnim bu, buj, bu, buj in vedno bolj daleč v črnem lesu je tonil njen tužni glas. Včasih so se tod skrivali medvedje in volkovi. Stari ljudje še pripovedujejo, da so hodili »črtit« smreke in jelke ; po čevelj na visoko so zasekali deblo, da se je posušilo, potem so vzeli najlepši kos, ostalo pa so pustili, da je strohnelo. Ko so šli domov, so vlekli veje za seboj, da so zabrisali sled volkovom. Še sedaj je veliko lesa po teh razsežnih prostorib, toda spravek do bohinjske železnice veliko stane, divje zveri so iztrebljene, pač pa so se pojavile srne in divje koze.
Pozno je vse na planini. Spodaj je že
pridejo proti koncu julija in začetkom avgusta gori »seč«.
Patriarhalne razmere vladajo takrat, gospodar sam kuha; pri hlevih (senikih) je zabita v tla palica, kamor pritrdi držaj ponve, da cvre zabelo, jedo pa najraje bob, domači sir in kislo mleko, kruh je po večini ovsenjak. Kosci zatikajo za klobuk rododendron, marsikdo si utrga povrh še planike, dekleta imajo živopisane robce, predpasnike in krila. Koliko je pa tudi smeha, petja in vriskanja na planini!
Doma je najzanimivejši dogodek ta, da je nekdo, ki ga nam niso imenovali, pa če bi ga tudi bili, bi njegovo ime raje zamolčali, tožil ljubljanskega škofa naravnost v Rim papežu. Tak človek mora biti s popolno slepoto udarjen, če ne vidi nad vsako sumnjo vzvišenega škofovega delovanja, ki se použiva v delu za Boga in ljudstvo, ki vse žrtvuje, da bi svoji čredi pridobil srečno domovino tostran in onstran. In blagor tožniku, če je slep; zakaj če z odprtimi očmi take reči poizkuša, kdo naj pravilno označi njegovo početje? —
Seveda je Rim to ukrenil, kar se je edino moglo pričakovati: tožba se mu toliko pomembna zdi, da se mu niti preiskovati ne zdi potrebno, ali ima sploh vsaj videz upravičenosti, to se pravi: tožnik je na celi črti pogorel.
Izza pohoda V Ukranjino: Kakšne tiče je naša vojska ujela proti Odesi: Japonci (ki so začetkom tega stoletja Ruse tako neusmiljeno nabili) so Rusom na pomoč prišli, za plačilo jim pa
velik kos zemlje odvzeli in zasedli.
Dohod je težak, delo je težko, naseče se malo, še to je treba na glavi in na ramah znositi v hleve, večkrat nagaja dalj časa vreme, da o sv. Jakobu zebe, včasih
Reza. Kot dež praviš? kot grom, kot toča so moje besede za grešne duše, za take, ki nimajo nič vesti, kakor ve in Klančevka. Le pride naj še blizu. Dolgo sem jo čakala, kdaj jo bom dobila. (Pa je prišla priložnost, čeprav se tišči kar naprej svoje samote in ne gre med ljudi.) Pa sem jo pričakala in vse sem ji povedala, vse sem ji
in besedi. Fej te bodi! Najmanj pa ti, Maruša! Bog te je sam kaznoval, suho roko nosiš po svetu, jaz imam pa obe zdravi in ni mi treba beračiti od hiše do hiše kot tebi. Taka prevzetnost, tak koš napuha! Namesto, da bi bila hvaležna, da iz sploh zemlja nosi, pa mene, mene zmerjaš za prešuštnico. Le jezik za zobe; samo še
OB VOJSKI.
Igrokaz v štirih slikah. Spisal dr. Janez Evangelist Krek.
Kraj: Vsakatera slovenska vas.
Čas: Vsak majnik te strašne morije.
OSEBE:
Mati.	Laški ujetnik.
Klančevka, posestnica	Prvo dekle.
na Klancu.	Drugo dekle.
Maruša, beračica.	Tretje dekle.
Reza, klepetulja.	Ančka, \
Agata, dekla na Klancu.	Ivanka, ! sirotke.
Žena.	Marica, J
Ruska mati.	Procesija, bandero, de-
Ruski ujetnik.	kleta, žene, otroci.
Prva slik^.
Pozorišče: gozd, sredi trate ob potu kapelica Matere božje.
Dekleta krase znamenje.
Prvo dekle. Ali bomo do sedmih gotove? Skoraj, da smo prepozno začele.
Drugo dekle. Začele smo že o pravem času, pa saj nas vse moti, da Reza tako v enomer s svojim jezikom miga.
Reza. Kaj, kaj? jaz migam, pa jaz z jezikom migam, pa jaz, ko ni bolj krotke in potrpežljive ženske, kakor sem jaz. Ali veš, kako je bilo z Gričarjevo Katro oni dan? Z vodo me je oblila, da je voda kar brizgala od rokavov.
Prvo dekle drugi. Pa vendar ne tako, kakor njene sline.
Reza. Kaj govoriš o slinah, o mojih slinah? Ali so ti kaj na poti? Bog te bo kaznoval in sveti Jošt s Kuma, da ti bo še slin zmanjkalo, ki jih poštenim ljudem ne privoščiš. Kje sem že bila s Katro? Aha, oblila me je in mokra sem bila vsa, da je teklo od mene. Pa kaj sem naredila? Vsaka druga bi bila skočila Katri v tiste suhe koščene statve in ji skrempljala tisto žabjo podobico njenega iškarjotskega obraza. In kaj sem jaz naredila, jaz Anže-tova Reza? Nič, — potrpela sem kakor jagnje, ki ga zakoljejo, samo za zgled mladini in vam, ki ne umete, kaj se pravi krščanska čednost.
Drugo dekle. O seveda Reza; tvoj zgled je bil res neizrečeno lep, vreden, da ga gospod s prižnice povedo. Samo to bo treba pridejati, da je bila Katra v hiši in je okno zaprla za seboj, in vrata.
Prvo dekle. In Reza je rjula pod oknom, dokler je ni sosedov Jaka izgrda proč zvlekel.
Tretje dekle. Sicer bi bila skoraj gotovo še danes pod oknom.
Reza. Hinavke, svetohlinke, vse se spravljate name, ker vam resnico povem v lice, vam in vsakomur. Na, pa povej, kdo si upa kaj reči tisti trdovratni neje-vernici tam s Klanca? Grešnika je treba posvariti, seveda, vam pa to še na misel ne pride; pa če vam pride, vas pa prevzame tisti strah pred ljudmi, ki so gospod že tolikrat o njem pridigovali.
Prvo dekle. Ne moreš ji blizu.
Drugo dekle. Kot dež!
Pri italijanskem vodnjaku: Naša patrulja poizveduje pri Benečankah in se razgovarja.
Reza. Punica, take nauke le zase spravi. Če me ujeziš, ti bom take povedala, da boš gori v svoje zmršene kodre zardela. Le nikar ne misli, da te ne poznam, tebe in tvojih pohujšljivih pogledov
Do lepega opominjevanja imate otrplo srce; to je pa greh zoper Sv, Duha. Med tako pogubljeno sodrgo se Reza ne meša.
Prvo dekle. Zdaj bodi konec. Reza pojdi, če ne, te bom sama vlekla proč, če
rekla. Vest sem ji izprašala, da je dosti imela: luterajnarka, bogotajka, peklensko seme sem ji rekla, pa ji naštela, da ne gre ne v cerkev, ne drži ne postov, ne moli nič, samo čmerno se drži, pa v samoti o peklenščkih premišljuje.
Maruša. Kako je že rekel Gospod, ko so mu prešuštnico pripeljali: Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen, (Jan. 8, 7).
Drugo dekle. Pa o opravljanju in obrekovanju se tudi bere in sliši marsikaj, kar bi bilo morda še za Rezo prav.
enkrat zini, pa te grem tožit in sedela boš, da boš črna. Boš potlej vedela stare, pozabljene reči na dan vlačiti.
Tretje dekle. Kdo je kaj vlačil na dan? Marušo pri miru pusti; kar je rekla, je bilo še vse premalo zate. Ne bomo te več poslušale. Me pripravljamo znamenje Materi božji za molitev in pobožno petje, da bi se nas majnikova Kraljica usmilila in nam izprosila miru pri Bogu, ti pa klepetaš in cel svet mažeš s svojim umazanim govorjenjem.
Reza. Z vami še govoriti več nečem.
Naši fantje na Beneškem. Vojaki se zabavajo z deco, ki jo uče v zboru peti in taktirati.
bo treba. Saj menda še veš, da sem te že enkrat vrgla iz naše hiše, ko nisi miru dala.
Reza. Kjer je ena hudobija, je tudi druga. Pregrehe se drže pri vas, kot raki v čajni, vse so na kupu. Zdaj me hočete še pobiti. Zverine, pa ne dekleta, divjaki! — Saj grem sama, pa vas pustim v vaši nespokornosti in zakrknjenosti. Zato, ker je svet tak, ne nehajo šibe. Kuga, lakota in vojska je pri vas, ostudnice. Zdaj grem, pa boste še gledale za menoj in iskale, kdo vas bo svaril in vam delil potrebnih naukov ---(odide).
Drugo dekle. Prav ušesa me bole od te babe. Hujšega pa ni, kot tak škrat, ki ga Bog pusti menda samo za sorto, 'za pokoro na svetu.
Maruša. Nikar ne hodimo za -njo. Opravljanje je grda reč pri nji in pri nas. Pometajmo pa najprej pred svojim pragom. Pustimo jo pri miru in ne sodimo, da ne bomo sojene, — Raje o delu, ki nam je zastalo, Tamle gori bo treba trakove "malo popraviti. — Tako bo prav! — Pa rože v teh velikih rožnicah malo bolj na vun!
Prvo dekle. Maruša ima prav. Vence-tudi v dve vrsti, bo lepše!
Drugo dekle. Lahko se bo molilo tu-
kaj; lepo v samoti, sredi gozdička, pa vendar tako blizu vasi.
Maruša. Marija naj usliši vse, ki se ji bodo tu priporočali. Včasih sem mislila, da sem reva. Zdaj pa vem, da nisem. Koliko žen, ki jim možje v vedni smrtni nevarnosti daleč proč prenašajo bojni vihar, trpi voljno, zvesto in vrlo in gara v uda-nosti v božjo voljo. Pa matere, za sinove. Mislim si večkrat, kdo več prenese in pretrpi, ali sinovi v jarkih, ali matere, ki vsako minuto podnevi in ponoči v strahu zanje koprne in neprenehoma brez ran preživljajo vso smrtno grozo.
Mati (je prišla med tem): Prav praviš, Maruša. Meni se že tako godi. Dva imam tam, pa ga nimam glasu od njih. Sam Bog ve, koliko sem prestala. Čudno, da se že nisem zmešala. Slišala sem od drugih, da sta ujeta, eden na Ruskem, drugi na Laškem, pa gotovega nič. Da bi ju bila vsaj še enkrat videla, vsaj še enkrat! Da bi jima bila ob zadnji uri v pomoč in jima za-tisnila oči, koliko ložje bi vse prenašala.
Maruša. Žalostna Mati božja naj te potolaži. Človeška beseda, ta nič ne zmore.
Mati. Dela črez glavo, pa sama. Ne vem, kam bi se dela. Od ranega jutra do pozne noči na nogah, s tujimi ljudmi pri delu; ko pa ležem, pa brž prideta moja fanta, krvava, umazana, zdaj sredi polja, zdaj v jarku, časih živa, časih umirajoča, časih mrtva. Bog se me usmili!
Prvo dekle. Maruša, resnična je tvoja; matere več trpe doma, kot vojaki v vojski. Hudo je tam, pa jih je vse polno in drug drugemu delajo korajžo. Krogle lete in granate padajo, pa vsaka ne zadene. In če prileti, pa za smrt zadene, je hitro končano. Smrtni boj je kratek; pri materah pa nikoli ne jenja.
Žena, Pri ženah tudi ne. Moj je tam že 20 mesecev, cel čas v vojski, v ognju, jaz pa doma in petero drobiža krog mene. Kje dobivam moči, da vse obdelam, sama ne vem.
Maruša. Bog pomagaj!
Žena. Prav res, samo Bog me podpira.
Drugo dekle. Otročiči so še na najboljšem, ker nič ne vedo. Igrajo se vojake in vojsko, kot bi bilo vse sama igrača.
Maruša. Zdaj ne vedo, in vendar bo
ravno otroke vojska najbolj zadela. Od-rastli prebole najhujše prej ali slej, vsaka rana se zaraste. Očeta pa otroku nihče ne more več dati in če zraste sirota kot kopriva v plotu v telesnem pomanjkanju in dušno zapuščena, se ji to nikoli ne zaraste, (Smilijo se mi vdove in matere, ki jokajo za padlimi sinovi, najbolj se mi pa smilijo uboge sirote.)
Tretje dekle. Praviš, da se vsaka rana zaraste. Ne bo vse tako. Poglej Klan-čevko! V prvih bojih v Galiciji — že četrto leto mineva — ji je padel mož; par mesecev kesneje ji je umrl fantek, pa ji je danes hujše, kot ji je bilo.
Maruša. Oj, ko bi ji mogla pomagati! Žalost jo je domala ubila in spravila na rob obupa. Bog ve, ali jih je kaj mnogo takih. Da bi jih ne bilo! V primeri s Klan-čevko sem jaz kraljica.
Prvo dekle. Kraljice z malho po hišah menda ni druge razen tebe!
Drugo dekle. Pa z zakrpanim krilom tudi ne!
Maruša. Kaj mi kdo more? Srce imam mirno in vedro; moje skrbi so take, da mi ne belijo las in ne motijo spanja. Dobrih rok ne bo nikoli zmanjkalo in zato tudi meni ne kruha in strehe. Klančevka je bogata in se šteje, da ima vsega dosti, pa ji teža srce mori, da je tisočkrat večja reva kot jaz.
Prvo dekle. Jaz tudi lahko rečem, da bi bila rajši Maruša kot Klančevka. — No, zdaj smo gotove. (čuje se petje:) »Za-pojte jeziki« (ali:) »Kar giblje se«.
Drugo dekle. Ravno prav! Že gre procesija! Petje se že sliši.
Tretje dekle. Letošnji majnik bo lep. Naša kapelica je kot majhen raj.
Maruša, Bog daj, da bi izprosile vsem tolažbe in skorajšnji mir!
(Procesija, bandero, dekleta, žene, otroci.)
Ena (poje po napevu: »K Tebi, Marija, o Mati pre-mila«):
K Tebi, Marija, o Mati premila, prišli smo svete tolažbe iskat, duše je črna nam tema zakrila, žalost nam sestra, obup nam je brat. — Majnik nam s cvetjem žemljico potresa, nam pa so v mislih potoki krvi; grom je v ušesih, ki griče pretresa, v srčnih se vzdihih nam pesem duši.
Duet: Žalostna Mati pod križem si stala Sin je na'križu ti visel krvav, v tistih molitvah si ga darovala, z vencem povila ga smrtnih težav. Mati, ti veš, kak' skele bolečine, kakšno je žalosti strto srce, prva trpinka, ti ljubiš trpine, veš, kako dušne se rane hlade.
(Vsi; »Marija, v Tebe upam ...«)
Ena: O Marija, naša ljuba mati, sprejmi v milostno srce vse vdove, reve, zapuščene, ki jim krije grob može. O Marija, naša ljuba mati, sprejmi v milostno srce vse žene, skrbi in truda polne, vojska iz misli jim ne gre.
Vsi: O Marija, o Marija, milostno imaš srce, k Tebi, k Tebi koprnijo naše misli in želje.
(Ena: O Marija, naša ljuba Mati, sprejmi v milostno srce matere, ki v daljnih jim grobovih sini smrtno spanje spe. O Marija, naša ljuba mati, sprejmi v milostno srce vse sestre in brate, ki za "brati, grenke točijo solze.) O Marija, naša ljuba mati, sprejmi v milostno srce vse preljube, ki v krvavi vihri smrti v lice koprne. O Marija, naša ljuba mati, sprejmi v milostno srce vse, ki glad jih, mraz, nevihta tare, v krvi rane jih skele. O Marija, naša ljuba mati, sprejmi v milostno srce vse, ki smrt je kruto pokosila in zdaj spe, sam Bog ve, kje . ..
Ena (otrok):
Ti, o Marija, naša kraljica, ti besednica revnih sirot...
(Vsi; »Marija, v tebe upam ...«)
(Ena) Vsi:
Deca nešteta, nima več ata mamica zlata, meč ga je vzel, bodi jim sama ata in mama, zbor naš zahvalo ti bo zapel,
(Vsi: O upanje mi lepo,
vse moje si življenje ...
Sklepna pesem:
Marija božja mati kam hočem pribežati...)
Zastor.
(Če se prireditev vrši za begunce, se lahko
prejšnji pesmi dostavijo sledeče kitice, zgoraj se
pa katera izpusti.)
Pogled z aeroplana na poveljniški most naše bojne ladje.
(Po melodiji: O Marija, naša ljuba mati.)
1.	Še za vas, begunske
sestre, brate, dom je vzel vam tuji meč,
išče duša vam domače trate,
ki oko ne zre je več, O Marija, o Marija, milostno imaš srce, k Tebi, k Tebi koprnijo
njihne misli in želje.
2.	O Marija, ti begunka
mila,
bilo je hudo takrat, ko v Egipt si z doma
se selila. Pojdi, Mati, jih iskat. O Marija, o Marija! Milostno imaš srce; prosi Sina, naj usliši njih molitve in prošnje.
3.	Najdeš jih v tujini
razkropljene, najdeš solzne sred barak,
v srcih vzdihe v strahu zadušene,
kak je tuji kruh grenak.
O filarija, o Marija, materno imaš srce, Tvoji so sinovi, hčere, k Tebi srca hrepene.
4,	Čaka težko jih zelena
Soča;
toži Krasu se po njih: Kdaj izpolni se jim želja vroča, kdaj sprši se srčni
vzdih? O Marija, o Marija, milostno imaš srce, prosi Sina, naj usliši njih molitve in prošnje.
5,	Mati, črne sence,
dvomi črni se paso jim sred srca, Sočo, Brda, Kras jim
njihov vrni, pa ti zapojč doma: O Marija, o Marija, vedno Tebe hvalil bom. Mati, Ti si nam vrnila dom, naš dom, naš mili dom!
v ljubezni do najvišjih dobrin, ki gori iz njegovega srca, tudi naša srca objema.
In ni objel in prekvasil le nekaterih src, ampak prenovil in ogrel je celo svojo škofijo in v mogočnem valu segel čez njene meje, da je cela Slovenija, cela Jugoslavija čudoma zrla ta požar, zaneten v njegovem srcu, in se grela ob njegovi dobrodejni toploti.
Res da je imel pri svojem nenavadno vsestranskem, za duhovno in duševno korist našega naroda tako pomembnem delovanju skoro ves čas svojega plodonos-nega pastirovanja neprestano polno naj-
nasprotniki ne upajo niti ob strani stati, ampak jih je hočeš nočeš mogočni val velikega narodnega gibanja tudi za seboj potegnil.
Samo to želimo: naj mu božja Previdnost, ki ga je v ljubezni do Slovencev posadila na stolico sv. Nikolaja, da, da tudi še to tolažbo doživi, da bodo vsi, ki gredo za njim, ko nam kaže pot do časnega blagra našega rodu, šli za njim, ki nam kaže pot do večnih, neminljivih dobrin.
Domače stvari.
iiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
(O pomanjkanju masti.)
Illllllllllllni
(Konec prve slike.)
Dvajsetletnica
ljubljanskega kneza in škofa dr. Antona Bonaventura Jegliča.
Na uvodnem mestu prinašamo dobro uspelo sliko ljubljanskega kneza in škofa dr. Antona Bonaventura Jegliča, ki mu je ves slovanski svet zadnje leto radostno podelil nad vse časten naslov »največjega Jugoslovana«.
Dne 20. maja 1. 1898. smo tedanji osmošolci napeto čakali novega ljubljanskega kneza, ki ga je pozdravljal topovski strel z Gradu, ki mu je polno src nasproti hitelo, zakaj razširil se je glas po domovini, da ima novi škof poleg drugih izredno odličnih lastnosti : dušno pastirske gorečnosti, nenavadne dobrotljivosti, popolne, takorekoč bajne nesebičnosti še eno lastnost, ki vsakemu idealnemu dijaku polni srce: velik Slovan je.
In če si ga je naša bujna domišljija naslikala kar moč idealno, vendar nas je resničnost njegove osebnosti le še presenetila. Njegova vitka, koščena postava, prav kakor smo si jo zamislili o možu, ki pride iz kamenite Bosne, mladostni zanos, prožne kretnje, živo sokolje oko, ki se je iskrilo v prijaznem prikupnem nasmehu in nam v dno srca prodiralo: kdo bi se ne vnel?
In ko nam je kmalu nato govoril svojim gojencem o lepoti čistega življenja in nam poizkušal poglobiti versko zavest, smo vsi čutili, kako ta gorki plamen, vnet
Josip Makuc
iz Gorice-Grčne, ^adel za domovino in cesarja
dne 4. aprila 1918. Živiš v trajnem spominu svoje matere, svojih bratov in sester.
Ivan Goreč
iz Ljubljane, padei 12. avgusta 1917 v boju pri Clipi-cesti (?), okraj Putna na Rumunskem, kot črnovojnik 27. pp., pokopan istotam.
različnejših ovir, ne le od izrazitih nasprotnikov, ampak tudi od njih, ki bi bil po človeško moral pomoči pričakovati; toda vse to strupeno nasprotovanje, besni napadi, krivično podtikanje nizkotnih namenov se je uneslo in danes lahko gleda kot sad neupogljive volje^ kot plačilo ne-omajane vztrajnosti na dejstvo, da ga je izvolil cel narod, če že ne v nezmanjšani celoti za vodnika v vprašanju svetovnega naziranja, pa gotovo odločno za idealni zgled in neustrašenega voditelja našega narodnega vstajenja, plemenitega glasnika jugoslovanskega zedinjenja, tako da si tudi
Turška polenta. Na oslajenem slanem mleku skuhaj rahlo polento. Namazi kolačnico, otresi polento vanjo in obloži vrh s kuhanim sadjem ali z mezgo, na vrh zlij še stepen beljak. Postavi v pečico, da beljak zarumeni.
Bukovinska polenta. V pol litra oslaje-nega in osoljenega mleka vmešaj četrt kile fine koruzne moke, mešaj, in ko je gostljato, odstavi od ognja in mešaj naprej, dokler ni čisto trdo. Nato vmešaj 6 dekagramov sirovega masla, Tačas ko se hladi, stolci na drobno 6 dekagramov mandljev ali lešnikov (med mandlji mora biti 5 grenkih, in 5 dekagramov suhega grozdja. Raztepi 3 rumenjake in 8 dkg sladkorja, vmešaj mandlje in zamešaj v polento, nazadnje vmešaj še raztepene beljake. Namaži kolačnico za sopar in napraši jo, stresi polento v njo, pokrij in kuhaj pol ure v so-paru. Stresi v skledo in oblij z omako (paradižnikovo ali smetanasto). V vojnem času devljemo namesto mandljev lahko breskvina ali češpljeva jedrca, mesto suhega grozdja devljemo vkuhane'črešnje ali kosce kutinine žolice.
Penasta omaka. Raztepi malo sladkorja v četrt litru soka sladke pese, vtepi žličko krompirjeve moke ali pudingovega prahu, dva rumenjaka. Beljak stolci posebej. Stepeno postavi na ognjišče in mešaj, da bo gostljato, primešaj hitro beljake in zlij na pripravljeno jed.
- i
Izkopavanje padlih vojakov na bojiščih in njih prepeljavanje v domovino.
Polenta. V pol litru kropa vmešaj četrt litra zdroba, mešaj dobre pol ure, razdrobi z vilicami, potrosi s starim sirom in postavi za par minut v peč.
Polentina pogača. Zakuhaj četrt litra koruznega zdroba v pol litru zmetke ali mleka, ko se zgosti, osladi in posoli in skuhaj do kraja.
zgrajena v prvi vrsti kot jadrnica, parnemu stroju je bila odkazana le pomožna vloga. V maju 1819 je nastopila »Savannah« vožnjo proti Liverpoolu (na Angleškem) ; potrebovala je 26 dni, pri čemer je vozila 8 dni z jadri, 18 dni pa s paro.
»Mrtvega« moža spoznala po sliki. Leta
Izročitev srebrnega rogu domačemu gorsko-strelskemu pešpolku št. 2 na italijanskem bojišču,
1. brigadir generalni major Kranz, 2. divizijonar general Schonauer, 3. podžupan dr. Triller, 4. župan dr. Tavčar, 5. magistratni prezidij. svetnik vitez Bleiweis-Trsteniški, 6. polkovnik polka Pour.
1915. je dobila žena Franca Pospišila, livarja Škodovih topovnic v Doubravcu pri Plznu, uradno sporočilo, da je njen mož, ki se je udeležil bojnega pohoda proti Srbiji, dne 22. aprila 1915 padel v Užicah v Srbiji. Pred nekoliko dnevi je dobila v roke sliko naših vojnih ujetnikov, interniranih na otoku Sa-matoru, in je k svojemu prevelikemu strahu pa tudi nepopisni radosti spoznala med ujetniki svojega že dolgo objokovanega moža. — Bog daj, da bi veliko žena videlo in zopet dobilo svoje na tak način »mrtve« može!
Napačno zdravljen. Vodja reservne bolnice dobi šesttedenski dopust in prepusti bolnike svojemu namestniku. Vodi ga od postelje do postelje in mu vsakaterega podrobno opiše. Mimo postelje št. 55 gre naprej in pravi namestniku:
»Tu je tako vse zastonj, mož noči ne bo preživel.«
Po končanem šesttedenskem dopustu zopet prevzame bolnico. Postelja št. 55 je prazna. »Kakopak,« pravi, »saj sem vedel. Ubogi siromak!«
»Nikakor ne,« mu namestnik odvrne, »moža smo pred tedni zdravega odpustili.«
Razdraženo odvrne vodja: »Potem ste ga pa napačno zdravili!«
»Ti potep ti, ciganski, pijanec smrdljivi, ali se ob štirih zjutraj domov hodi ?«
»Kaj ti vendar na misel pride,« jo Jona tolaži, »celo uro že tule sedim pa najinega malega Simončka zibljem!«
»Simončka,« strupeno zapiha žena iz postelje, »ta je že celo noč pri meni v p ost elji.«
Zelo vesten. Oče zasači sina, ki leži na svojem tovarišu in ga trdno drži. »Joško, zakaj pa ležiš na dečku?«
»V oko me je udaril.« »Tako! Ali ti nisem rekel, da mora človek najprej do sto šteti, preden se jezi uda?«
»Seveda, oče. Saj ga tudi samo zato trdo držim, da mi ne uide, dokler do sto ne naštejem.«
Premalo izbire. Aron sedi v kavarni, Abraham vstopi.
»Dober dan, Abraham, kako je kaj ? Zakaj ne zahajaš več v kavarno Albanijo ?«
»Veš, tam se težko kaj izbere!«
»Med časniki?« »N-a-a,« pravi Abraham, »ampak med suknjami.«
Prijateljski pouk. Jaka: »Kaj se to pravi, da je prijateljstvo med nami in zavezniki vedno bolj poglobljeno?«
Tomaž: »To se pravi, da smo mi pri tem vedno bolj globoko spodaj...«
Nekoliko neprevidno.
Gospod nadporočnik pride domov pa mu strežnik pove, da je gospod major po gospodu nadporočniku popraševal. — »Zakaj me pa nisi šel iskat?« je zarentačil nadporočnik, »ali ti nisem pravil . . .«
»Pokorno prosim,« javlja sluga, »saj sem gospoda nadporočnika iskal v kavarni, gostilni, pri menaži in povsod, pa nisem mogel najti.« —
»Prav zares,« je renčal njegov gospod, »tak osel si, da sebi enakega nikoli ne najdeš.«
Oholi napuh je sin slepe nevednosti.
Srebrni rog, podarjen od ljubljanske občine.
Ob robu ima kot geslo napis: „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane."
Polovico kuhane polente stresi v globoko skledo, naloži nanjo skuhanih češpelj ali. jabolk, potrosi s sladko skorjo in pokrij z drugo polovico. Postavi za par minut v pečico in zraven daj sladke mezgine omake. — Polenta je jako okusna, če vržeš v krop košček masla.
Razno.
IIIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIll
H W J
5 S
-3
O >
<
m o Q
C
IZ
>o w os
V)
aiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,
Prvi oceanski parnik je bil pred sto leti
22. aprila v New-Yorku spuščen v morje. Ko se je bila obnesla paroplovba Fultonove parne ladjice z imenom Clermont, ki je pa vozila le po jezerih, rekah in obrežnih vodah, je dozorel načrt, ki mu nihče ni hotel verjeti: s parnikom prepluti Atlantski ocean. Prva je bila ladja »Savannah«, ki je bila
>u	*
CJ	
>	>o
o	»N
u 0.	O
u	a
	rt
3 -o	13
U	
C	Id
	»
u m	>•
	
'c	C
'o	1
o (H	-C
	3
O	JS
	. H
	"3
	-D
	>
NAŠE SLIKE.
Odesa je glavno pomorsko mesto Ukrajine. Leži ob izlivu Dnjestra ob Črnem morju ter ima globoko in varno pristanišče, dočim se mesto amfiteatralično dviga do višine 47 m. Pred vojsko je imelo nčkaj nad 600.000 prebivalcev, med njimi okrog 150.000 judov in veliko inozemcev. Mesto je ustanovila carica Katarina II. leta 1794. s pismom dne 27. maja. 27. avgusta istega leta so položili temeljni kamen. Najznamenitejši spominik je spominik ustanoviteljice carice Katarine II., najlepša cerkev stolnica Izpremenjenja Kristusovega (104 m dolga, 42 m široka, 50 m visoka; zvonik meri 81 m). Mesto ima popolnoma modern značaj. V bližini je več zdravilnih limanov, jezer, ki so nastala na ta način, da je pesek zasul izliv rek, reke zajezil in od morja ločil, da so nastala jezera. Iz Odese nam bodo po Črnem morju in dalje po Donavi dovažali ukrajinsko žito, če ga bodo kaj dobili.
Sliko ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča smo dali posebej odtisniti, da si jo-vsaka slovenska hiša nabavi. Cena izvodu 2 K.
Tiska in izdaja Katoliška tiskarna, Ljubljana. Odgovorni urednik JOSIP KLOVAR.
Ženska ima vedno zadnjo besedo. Jona Rožnicvet pride nekoliko pozno, pravzaprav zelo zgodaj domov. Ker pozna svojo ženo in njen pridigarski talent, si pred vrati sezuje čevlje in tiho stopa po temni sobi. Nenadoma prekucne stol. Pa se ne da oplašiti, ampak takoj skoči k zibelki in jo resnobno ziblje semintja. Žena se zbudi in zavpije:
Frami vel! lasje in barvo. Ena st po po	,J_1 je sn dstvo, ki po-UOl mlaja rast las, tako da rdeči, svetli in osi-brada dobijo trajno temno eklenica s poštnino vred K 3-25, vzetju stane 45 vin. veC.	f
Jž^	RUdUOl voda? kfble naredi nežnn učinkuje Čudovito 1 - Ena stek poštnino K 2-45, povzetje 55	da lica rdeča, enica s rin. veC.
Naroča se pri: JRN GROLICH, drogerija „Engelu, BRNO St. 365, Moravsko.