Dopisi. Iz Slov. Bistrice. (Z b o r) naše podružnice svetega Cirila in Metoda dne 31. januvarija. Po pozdravu gospoda predsednika, dr. Lemeža, ' je sledilo poročilo tajnikovo in denarničarja. V novi odbor pa so bili voIjeni: č. g. Martin Medved načelnikom, g. M. Kamšek blagajnikom in č. g. E. Trstenjak tajnikom; namestniki pa gg. dr. Lemež in P. Novak. Zborovanje je bilo jako obiskovano; posebno so ljubi sosedje iz Poličan, Studenic, Polskave in v velikem številu vrli kmetje laporski prihiteli, da bi se z nami navduševali za družbo sv. Cirila in Metoda. Posebno nas je navduSil za narodno reč č. g. Trslenjak, ki je govoril o pomenu družbe, pa tudi v naša srca vlival Ijubezen do milega slovenskega jezika. Za razvescljevanje pa je skrbelo pevsko in taraburaško društvo. Radostnim srcem smo poslušali krasne pesmi, kakor tudi tamburanje; kratkočasila nas je tudi vesela igra >Popolna žena«, katera se je prav dobro obnesla. Posebna hvala gre blagi obitelji Polančevi iz Črešnjevca. Naša želja je, da bi novi odbor nam ve^ takih lepih večernv pripravil, da podružnica postnne krepka hei svoje malere — družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. In tebi, »Slovenski Gospodar«, ki se vedno boriš za versko in narodno šolo, kličemo ob tvoji 301etnici: Slava in hvala! Iz Šaleške doline. (Cujmo!) Lepa Šaleška dolina je sedaj popolnoma naša, vendar so razmere take, da treba Sloveneem čuti nad svojo posestjo. Dva sovražnika slov. ljudstva smelo in ponosno vzdigata svojo glavo: nemškutar in socijalni demokrat. Od nekdaj že biva tu slovenski rod in ima tukaj edini domovinsko pravico. Sedaj bi si jo radi pridobili tudi nemourji in socijalni demokrati. Toda: Nobeno ped — Za celi svet — Ne damo preč! — Nemčurji bi radi vse ponemčili, sooijalni demokrati vse spreobrnili in narodnost in vero našo iztrebili. Toda ne udaj se, slov. ljudslvo! Gre se za vero in naš jezik in našo zemljo, zato, Slovenci Šaleške doline, bojujmo se do zadnjega diba za nje katoliški in slovenski značaj. Tu ni mesta nemčurjem, niti soc. demokratom! Delujmo neumorno, da iztrebirao plevelj in očistimo zemljo našo. Zares lepa je ta dolina, ki jo obdajajo na vseh straneh gbre, na dveh zelo visoke in slov. ljudstvu kažejo vedno v nebesa, zato le »V nebesa dvigajmo mi srce in oko, — Slovencetn luč naj sveta vera bo«. Zato pa ludi vi ponosni hribi in gorski velikani »Povzdigajte Slovencem bjstre glave, — Naj bodo vrli sini Slave!« Ohraniti Šaleško dolino zvesto veri in domu, na to gro naš boj, zato ne nehajmo, dokler ne bo popolnoma varno vihrala tu katoliška in slovenska zastava, za kalero se naš »Slov. Gospodar« bori že trideset let. Slava mu! Iz gorenje Savinjske doline. (Trideset let) je javljal naš »Slov. Gospodar« vesele in lužne dogodke iz naše doline. Koliko valov je bidtra Savinja v teku teh lel preobrnila, koliko težkih bremen čvrstega lesa iz naših planin prevozila! Nazaj si želi poslarani Savinjčan one srečne dni, ko je lesna irgovina prinašala svetle tolarje v naše kraje; kedaj se bodo oni easi povrnili? Smehljajočega obličja pripoveduje ti vrli gospodar, kako veselo je nekdaj drčal po valovih v hrvaške nižave, vedoč, da njegov les dobi pošteno plačilo, a čelo se mu grbanči v skrbi, kaj bo, ako bo cena pri lesu tako padala, kakor zadnja leta. — Gozdi po planinah se sveLlijo, ^pravilo lesa v nižavo stane težkega denarja in pride plov na Hrvaško, ali ga prodaj v zgubo židu, ali ga upaj za nedoločeni čas, ali ga pa pusti lelo in dan ob Savi, da najdeš kupca, ako ti ga raorda povodenj prej ne odnese. Taka je pri nas lesna trgovina zadnja leta; odkod torej živeža? Polja raalo, in še tega mnogo graščinskega; drobnice, katere je bilo nekdaj po stotine v planinah, je polovico manj; živinoreja res prinaša še nekaj okroglega, a tudi ta že peša vsled nezadostnega križanja v plemenih. Ne smemo torej misliti, da se pri nas le še mleko in med cedi, ker še celo zadnja vravnava denarne vrednosti (valuta) je izvabila težko prislužene tolarje iz tajne škrinjice, v katerej zdaj pajek gospodari. — Da nam zasvetijo še lepši dnevi, Irkati moramo pri vladi, naj ona naši lesni trgovini pripomore s tem, da ustavi sekiro, ki poje po vladinih gozdih v Bosni, da pa tudi ona povzdigne živinorejo s svežim plemenom in s podporo za ustanovo sirarske zadruge. V tej nadi podpiraj nas Bog in naši poslanci! Od nemške meje. (»Slidmarka«.) Da obhaja »Slov. Gospodar« svojo tridesetletnico, tega se posebno mi na meji jako veselimo Saj se je »Slov. Gospodar« celo dobo svojega obstanka tako vrlo bojevai, z nami za nas se potegoval in nam branil naše pravice. Naš boj pa še ni končan. Dozdaj nas je »Sudmarka« iz Maribora napadala, sedaj pa so ustanovili enako društvo ludi v Štrasu, ki je le kake pol ure od naše meje. Da bi tamošnjim nemškim kmetom s tem pomagali, lega gotovo niso imeli takrat v mislih, ko so si izvolili dr. Mescher-ja, svaka Pistorjevega, za načelnika. Zadovoljni sino sicer in nio ne rečemo, ako hoče štraska »Siidmarka« dr. Mescher-ju in njegovemu »dvorcu« na noge pomagali. Kakor slišimo, si je dal la zdravnik sedaj obrniti tisto pobeljeno desko, na kateri je kazala Slovencem velika »roka pot k zdravniku, proti nemški strani. Slovenci so ga že do dobrega spoznali, kak Nemec pa se mogoče sedaj še vlovi, posebno po ustanovitvi »Siidmarke« v Štrasu. Ker pa vemo, da je vendar v prvi vrsti ustanovljena ta »Siidmarka« zoper nas, zato se je sicer ne bojimo pa v skrbch smo. Sedaj bodo od obeh stranij prežali na naša slovenska posestva, katera so obdelovali od pamtiveka naše pradedi, Slovenci. To je velika nevarnost. Da bi se pa ta nevarnost odslranila ali vsaj zmanjšala, moralo bi se začeti v naših bralnih društvih bolj živahno delovanje. Samo gledati in zdihovati, pri tem pa roke križem držati, nič ne pomaga. Dobro bi bilo, ako bi nam tudi družba sv. Girila in Metoda kaj pomagala. Pa z žalostnim in recimo odkritosrčno z nezaupnostjo gledamo v Ljubljano, kjer se naši braije bratijo z onimi, kateri nas tukaj tlačijo in nas iz očelove hiše pregnati hočejo. Nam ne grc v glavo, da bi tam bili Nemci drugači, kakor pri nas. Hvala Bogu, da imamo pri nas vendar veliko pridnih, zavednib, narodnih mož, kakor se je o volitvah v deželni zbor sijajno pokazalo. To pa je sad tvoj, preljubi »Slov. Gospodar«! Z veseljem te čitamo. Bog daj, da bi nas še nadalje 30 let branil, učil in vnemal za mili naš narod! Izpred Celja. (Ob 30-letnici) sprejmi, »Slov. Gospodar«, tudi pozdrave od svojih častilcev in naročnikov v spodnji Savinjski dolini. Saj si ti prvi list, ki se je na spodnjern Šiajarskem potegnil za pravice za teptani naš rod, tvoja je vee ali lnanj zaslnga, da v naših občinah gospodarijo slov. možje, ti si edini list na spodnjem Šlajarrikem, ki si vedno ostal zvest svojemu geslu »Vse za vero, dom, cesarja«, li si edini, ki si možato zastopal koristi vsakega stanu, ti si edini, ki si se potegnil za ubogega kmeta- ti si edini, ki si opelovano povzdignil glas, naj bi rodoljubi Savinjske doline osnovali toli potrebno hmeljarsko zadrugo; ti si edini na Spod. Štajarskem, ki si svaril pred najnovejšimi osrečevalci ljudstva, socijaldemokrati, ter njihova neizpeljiva načela raztolmačil Ijudstvu. Ker si torej 30 let tako zvesto držal se svojega programa, trdno upamo, da še zanaprej ostaneš tak! Le nekaj nas teži, da je še Št. Peter v nemškutarskih rokah; pa upamo, da se tudi lam polagoma razmere spremenijo. V Petrovčah vrlo deluje novi občinski odbor. Ker so tukaj prejšnji odborniki preveč grešili, bo trajalo nekaj let, da se zopet ti grehi poravnajo. Res, iz srca kličemo: Slava tebi, slava vsem tvojim zvestim sotrudnikom! Iz Srednjega Gasteraja v Slov. goricah. (Družba sv. Mohorja) je zaros duhovna krušna mati vernih Slovencev, ki leto za letom dona.^a toliko dušnih in lelesnih dobrot. Zakaj to omenjam? Prvič raiii tega, ker je sedaj zopet čas, da se ognjevito po.primemo za pridobitev prav mnogo novih udov. Slovenci, ne zabimo tega! In drugič omenjam to, ako človek tu in tam malo pokuka tudi v kak majhen koledarček, bi si nikakor poprej ne mislil, da je mogoe v slavnem 19. stoletju tak kozol! Pregledal sem namreč znani nemški koledarček, ki se tiska leto za letom v Levkamovi tiskarni v Gradou. Ta.n uvidimo, da ima v septembru: »Neuer Bauern-Kalender 1897« eden teden 7 delavnikov, a nastopni sarao 5. Vendar tega »trepasti« Slovenci ne smemo zameriti; ker ravno v oni tiskarni izhajajo nain nasprotni časopisi; in ravno v zadnjem času, ko je bilo toliko hrupa o celjskem vprašanju, bavili so se stavci v oni tiskarni na Ijubo drugih s strupenimi članki proti nam Slovencem. Zatorej je že raogoče tak kozel v sramoto onih Slovencev, ki to umazano sodrgo kupujejo. Ali je pa la koletlarček za naše stoletje kaj lepega? Nikakor ne! Le poglejLe svetnike, kako so — naslikani! Ali bi ne bilo raogoče Levkamovi tiskarni priskrbeti bolj snažnih slik? Svetujem vsem Slovencem to-le: Bodite zadovoljni z Mohorjevim koledarjem, ki je prekrasno delo in zadosiuje vsem potrebam, bolje kakor vsak tak umazan koledarček, ki je še po vrhu nemški »Svoji ksvojim!« Tako tndi ti, dragi »Slov. Gospodar«, kličeš že trideset !et. Bog nam te še mnogo, mnogo let ohrani! —k— Iz Slov. goric. (Vitiogradarstvo.) Zopet korak k zboljšanju vinoreje! Pred kratkim je sl. c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru na občinske urade poslalo knjižice z naslovom: »NajcenejSa in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov.« Namen te knjige je, da jo občani pridno prebirajo in se podučijo, kako je treba ravnati z amerikanskimi trtami. Knjiga je res namenjena, da se Ijudstvo iz nje poduči, pa vendar nekaleri občinski predstojniki niso besedice omenili svojim občanom, da si jo smejo brežplačno posoditi. Menda zato ne, ker je pisana v lepi slovenski besedi, in bi torej ljudje vedeli, da znajo na c. kr. okrajnem glavarstvu, da smo mi Slovenci. Komur je kaj za prihodnjost mar in noče zaostajati s kislim obrazom in če ima glavo na pravem mestu, pa še mu ni znana ona knjiga, naj odločno gre k svojemu predstojniku in zahteva, naj se mu knjiga posodi. Tudi pisatelj teh vrstic je bil primoran to storiti. Knjiga je lahko umljiva, ker je v berilo vtisnjenih 28 podob. Pisatelj te knjige dostavlja: »Kdor se bo marljivo učil in tako ravnal, ta se nikoli ne bo kesal; in da bodo se zopet vrnili nekdanji zlati časi, ko se bode zopet razlegalo milo \n veselo petje po vinskih goricah«. Pristavhn še le, da bi bilo dobro, ko bi bilo teh knjig večje števiio med našim ljudstvom, naj bi jo vsak vinogradnik imel takoj pri roki. Za vso občino je torej dosti premalo eden iztis. — 0 tridesetletnici »Slov. Gosp.« pa se razlega po lepih Slov. goricah od Slovencev le eden glas: Slava tebi, naš list! Po sedanji poti le vedno naprej! Od Mislinje. (Vinarske zadruge, kje ste?) Nedavno si nam, »Slovenski Gospodar«, naznanil med raznimi stvarmi, koliko se stoči po naših gostilnieah ničvredne ogerske brozge ter si vskliknil; »Slovenci, izogibajte se tacih gostilnic! Škoda za glavo in denar!« Kaj pa je treba storiti, da se gostilničarjem ne bode več po židovskih agentih vsiljevalo narejeno ogersko vino ? Rodoljubi v Mariboru, v Slovenskih goricah, Ljutomerskih goricah, na Ptuju, v Halozah, šmarijskem, kozjanskem, brežiškem okraju in v Celju! Ustanovite vendar enkrat vinarske zadruge, kakoršno imajo naši bratje v Istri! Potem bodo vedeli naši krčmarji, kje se dobi pošteno slovensko blago. Tudi bi zadruge lahko pošiljale poštene agente k nam, na Koroško, Kranjsko in Gornje Štajarsko in še drugam ter tako v denar spravljale žlahtno kapljico. — Dragi »Slov. Gospodar«, ob slavni 301etnici pa ti želimo : Bog te še ohrani in obvaruj, »Dokler slovenski rod — Ima po zemlji hod!« Iz Celja. (XV. letno poročilo.) [Konec.] Č. g. Fr. Gernenšek, kaplan, 2 fl., č. g. Martin Gaberc, župnik, 5 fl., g Juro Dimpc, posestnik, 1 fl., g. M. Pišek, oštarica, 2 fl., č. g. Pav. Hrovat, župnik, 5 fl., Neimenovan 1 fl. 40 kr. vlč. g. Mat. Stoklas, dekan, 2 fl., č. g. Gregor Presečnik, župnil;, 2 fl., č. g. Fr. Višnar, kap., 2 fl., čč. gg. pri pogrebu raj. g. Bl. Rotnika, 34 fl., g. Antonija Cerjak, veleposestnica, 2 fl., č. g. Fr. Kolarič, župnik, 5 fl., č. g. Fr. Zdolšek, župnik, 5 fl., č. g. Jož. Dekorti, župnik, 8 fl. 32 kr., g. Jož. Stuler, hiš., 2 fl., slav. okrajni zastop v Celju 200 fl., slavna posojilnica v (4ornjeragradu 5 fl., slavna posojilnica v Vitanju 15 fl., č. g. ,Iož. Žičkar, župnik, 2 fl., č. g. Anton Rančigaj, kaplan, 5 fl., Neimenovana 2 fl. 50 kr.. slavna posojilnica v Konjicah 25 fl., slavna posojilnica v Celju 250 fl., č. g. V. Kolar, provisor, 8 fl., g. Ter. .Tezernik 5 fl., g. Fr. Lipovšek, posestnik, 3 fl., Liza Marot 2 fl., Neža Pfeifer, Iiiš., 2 fl., Neimenovana 5 fl., polletni obresti od obligacije 42 fl., obresti 30 fl. 19 kr., č. g. Jakob Hribernik, spiritual, 2 fl., g. Ferd. Gologranc, zid. moj. 9 fl. 40 kr., č. g. Mih. Lendovšek, župnik, 2 fl., g. Lemež, gostilničar, 3 fl., č. g. Jakob Krušič, župnik, 5 fl, č. g. Fr. Walther, župnik v pok., 2 fl., g. dr. Anton Žižek 3 fl., g. Ivanka Žižek 2 fl., č. g. Anton Ribar, župnik 5 fl., č. g. Ant, Veternik, kaplan, 5 fl., č. g. Fr. Simonič, korvikar, 10 fl., Neža, Marija in Antonija Šah 1 fl. 56 kr., g. dr. Jos. Sernec, odvetnik, 20 fl., g. Apolonija Jazbec, posest., 10 fl., slavna posojilnica v Šoštanju 10 fl., č. g. M. Lah, kaplan, 1 fl., g. Mat. Murn 3 fl., g. Karl Šah 2 fl., g. Konrad Vašič, in. svetnik, 24 fl., g. M. Glinšek, posestnik, 2 fl., Lueija Glinšek 1 fl., g. Steian Strašek, čevlj. moj., 2 fl., g. Hel. Murko 3 fl., g. Jožef Pfeifer 52 kr., g. Mih. Gobec 2 fl., g. Jos. Hočevar, velep. 50 fl., g. Hel. Lipovšek, posest., 1 fl., Ana Lipovšek 55 kr., preč. g. dr. Iv. Mlakar, kanonik, 10 fl., č. g. Fr. Bratkovič, kaplan, 1 fl., g. M. Kač 55 kr., g. Ivan Supanc 5 fl., g. Matevž Kmecl 5 fl., slavna občina okolice celj. 300 fl., preč. g. Jernej Voh, nadžupnik, 2 fl. 10 kr., g. Josefa Lipovšek 2 fl. — Iskreno se zahvaljujemo vsem blagim članom in dobrotnikom za podporo ter prosimo vse prijatelje našega zavoda za njihovo naklonjenost in krepko pomoč.