Dežurna opazovalka Anica Polc pri ombrografu; na* prava, ki zapisuje količino padavin: »Prav bi bilo, da bi se pristojni tudi sicer bolj zanimali za postajo na Grmu. že pet let stoji na tem mestu, pa še vedno nima urejenega dostopa.« (Foto: Legan) DOLENJSKI LIST PREDLOG V ZVEZNI SKUPŠČINI 4-urni delavnik za ženske? Zaposlene ženske, ki bi se same odločile za takšno možnost, bi lahko izbrale štiriumi delovni čas. Za to se je nedavno zelo zavzemala v odboru zvezne skupščine poslanka Jovan-ka Karapetrovič. Beseda je tekla o intenziviranju zaposlovanja. Poslanka predlaga takšno možnost za ženske z majhnimi otroki in večjo družino, če bi želele, bi namesto sedem oziroma osem ur delale le štiri ure na dan. Ta okoliščina bi znatno vplivala na povečanje zaposlenosti/ zaposlenim ženskam pa bi bila dobrodošla, ker bi se mogle bolj posvetiti svoji družini, ne da bi zapostavljale poklic. Prepričana je, da je dosti žensk, posebno s strokovnimi kvalifikacijami, ki bi rade uporabile takšno zakonsko možnost. Član ZIS Marko Bulc je ocenil predlog za zelo koristnega in dodal, da ga bo zvezna uprava preučila s potrebno skrbnostjo. PRED NAJVEČJO BELOKRANJSKO PRIREDITVIJO \ >1-- / • ■ 1. in 2. junija bo spet jurjevanje v Črnomlju Za edinstveno turistično prireditev je v Črnomlju vse pripravljeno - Pričakujejo več tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije Trgovsko podjetje »Preskrba« iz Krškega se pripravlja na gradnjo nove sodobne pekarne za Spodnje Posavje. Nova pekama, ki jo bodo začeli graditi v prihodnjem letu, bo na Vidmu. V prihodnjem letu bodo vsi kraji v spodnjeposavskih občinah dobili dober in svež kruh. Do torka je v Novem mestu padlo 45 mm dežja V drugi polovici aprila in v maju smo bili podobni Angležem:'-ob vsaki priložnosti smo se pomenkovali o vremenu in ugibali, če bo kaj dežja, ter se zaskrbljeno ozirali proti nebu. Proti koncu prejšnjega tedna je blagodejni dež prinesel olajšanje; za posevke je ponekod že zadostovalo, za preskrbo ljudi pa ga je bilo še vedno premalo. Na novomeški meteorološki postaji na Grmu smo zbrali nekatere podatke o padavinah. V maju je do predvčerajšnjim padlo 45 mm dežja, ves april pa le 25 mm. Največ dežja je bilo 18. maja — 28 mm. 2al, v najbolj prizadetih krajih ni bilo toliko dežja, saj so v Črnomlju namerili-v maju do torka le 23 mm padavin, v Suhi krajini pa tega nihče ne meri in,ni podatkov. Vremenska opazovalca Tone in Anica Polc sta nam dala še nekatere primerjalne podatke za prejšnja leta. Leta 1966 je bilo v marcu 70 mm padavin, 1967 prav tako 70, letos pa le 21 mm. Predlanskim je bilo aprila 81 mm padavin, lani 145 mm, letos pa le 25 mm. Lanski maj je bil bolj suh od letošnjega, predlanski pa bolj moker. Velika toplota je izsušila zemljo, da bo rodila manj kot prejšnja leta; to pa velja zlasti za trave. Kmetovalci lahko z dognojevanjem, sajenjem neikaterih zgodnejših sort koruze in krmnih rastlin omilijo pomanjkanje krme. Posevki krompirja in žit so se po dežju vidno popravili In vlivajo zaupanje ponekod že obupanim kmetovalcem. M. L. štiriletne izkušnje z organizacijo tradicionalne turistične prireditve v Črnomlju kažejo da je še veliko zanimanja za stare plese in običaje naših prednikov, ki jih je moč videti v pristni izvedbi edinole na kresovanju in jur-jevanju v Črnomlju. Letos bo program še boljši, čeprav nekoliko krajši kot OD 23. V. DO 2. VI. Okrog 24. ali 25. maja padavine, v ostalem bo prevladovalo lepo vreme. Krajevne nevihte okrog 31. maja. Dr. V. M. V PISANEM MOZAIKU slovenskih narodnih noš so v soboto na odru pred ljubljanskim magistratom zapeli in zaplesali svatovsko kolo naši Poljanci iz Starega trga, deset parov pa si je medtem v porodni dvorani obljubilo zvestobo in ljubezen. Izvirna folklorna skupina iz Starega trga bo spet nastopila že čez dober teden dni — v Črnomlju na tradicionalnem jurjevanju. (Foto: M, Moškon) prejšnja leta, prav tako pa si lahko obetamo izboljšano organizacijo turističnih uslug.*1 Prireditev se bo začela v soboto 1. junija, zvečer ob 20.30 v dolini pod hotelom Lahinja. Folklorne skupine iz Dragatuša, Preloke, Vinice, Adleišič in Bojancev bodo pokazale stare kresne običaje, po prireditvi se bodo gostje lahko zabavali na prireditvenem prostoru, kjer bo igrala domača ' godba, ples pa bo tudi v hotelu. Okoli doline, kjer bo program, bo postavljenih več stojnic v belokranjskem stilu. Tu bodo prodajali vse, od raznih pijač in specialitet do sadja in turške kave. Organizatorji zagotavljajo, da bodo cene nižje, kot so običajno v lokalih. Glavna prireditev pa bo v nedeljo, 2. junija dopoldne. Začela se bo ob 9.30. Na jurjevanju bodo nastopile folklorne skupine iz Črnomlja, Metlike, Starega trga, Vinice, Preloke in Semiča. Program bo trajal do 11. ure, nato pa bo spet sledila zabava na prostem in v vseh gostiščih. Ogled te edinstvene turistične prireditve bo veljal za odrasle 2 din, otrokom pa vstopnine ne bodo zaračunavali. Prav tako bodo morali vozniki avtomobilov na posebej določenih parkiriščih plačati 2 din za parkiranje. V soboto bodo vsa črnomaljska gostišča vso noč odprta, v nedeljo pa bo organizirana dežurna služba mehanikov. trgovin in informacijske službe. Zakaj dražji avtobusi? 12. maja so v vse j Sloveniji začele veljati nove cene na avtobusih. Prevozi so se podražili povprečno za 14 %. Po sporazumu pa bodo morali prevozniki dajati 5 % ali dobro tretjino od novih cen za izboljšanje cest tretjega in četrtega reda. Republiški zavod za cene je temeljito proučil zahtevke avtobusnih podjetij, preden jim je ' odobril podražitve. Podjetja so dokazala, da v novih cenah ne iščejo neupravičenih dohodkov in še manj mastne zaslužke. »Nove cene smo zahtevali zaradi povečanja tistih stroškov, na katere nismo imeli vplivaj je povedal direktor podjetja GORJANCI Stefan Galič. Ti stroški so nastali zaradi zunanjih podražitev (gorivo, storitve, gume itd.). V našem podjetju se je to pokazalo tako, da je prišlo na vsak prevožen kilometer v zadnjih štirih letih 85 (leta 1965) do 99% (leta 1967) stroškov, dohodkov pa skoraj ni bilo. Kar smo lahko pri nas napravili, je bilo to, da smo ukinili tretjino sprevodniškAh mest, da bomo ukinili nekaj avtobusnih prog itd. Več pa že nismo mogli naipra-viti.« Od podražitve bodo GORJANCI dali občinam, na območju katerih vzdržujejo avtobusni promet, na leto 140.000 dinarjev (14 milijonov Sdin) za izboljšanje cest tretjega in četrtega reda. del, M bo podjetju ostal, pa bodo porabili za izboljšavo vložnega parka. Trebnje: novosti * za člane AMD Baza službe Pomoč in informacije je že začela za člane AMD opravljati brezplačne tehnične preglede motornih vozil ter testiranje delov motornih vozil, predvsem motorja, koloteka in električnih naprav. Delavnica je opremljena z najsodobnejšimi napravami, ki bo jih postavili s pomočjo avstrijskega avtomobilskega kluba OAMTC, montiral pa jih je njihov tehnik Adolf Riegel. Teh novosti so lahko deležni tudi tisti vozniki, ki niso člani Avto-moto zveze- Slovenije, vendar morajo usluge plačati. Nova pekama bo na Vidmu že drugo leto Dež prinesel olajšanje Vso srečo in vse najboljše, dragi tovariš Tito! iimiiiHiNiiiiHnnnHuai joq I fl E 810 NOVA GORICA I št. 21 (948) L XIX I NOVO MESTO, četrtek, I 23. maja ^ ^ 1968 Doslej ni bilo znano, da pisatelji širijo nalezljive bolezni. Toda predsednik zveze književnikov Bolgarije Dža-garov, ki je dejal, da je imperializem zdaj sprožil »Ideološko bakteriološko vojno«, je opozoril na nekatere književnike v bratskih socialističnih državah, »ki širijo bacile«... Za parado v Jeruzalemu so izraelski organizatorji po trgovinah ponujali arabska pokrivala in jih razdelili med temnopolte Žide. Ti so potem med parado nastopali kakor Arabci, da bi lahko televizijski snemalci posneli dokaze o arabsko-židov-skem sožitju... V Ameriki prihajajo na nove in nove zamisli o tem, kako bi se borili proti bodočim neredom po mestih. Najprej mislijo zavarovati trgovine z jeklenimi roloji,- ki bi nadomestili sedanje jeklene mreže. Nekar teri predlagajo, da bi zazidali zadnja okna na trgovinah, namestili vodne brizgalne in celo cevi za izstreljevanje sol-žilnega plina... Bivši britanski zunanji minister George Broion, ki je še zmeraj namestnik voditelja laburistične stranke, je na nekem zborovanju dejal, da so plače vendarle naraščale z draginjo. »Moja plača se v osemnajstih mesecih ni povečala niti za en peni,« se je oglasila neka gospa. — »Ljubica,« je dejal George, »potem pa si poiščite drugo službo.« — »Hvala,« je odvrnila dama, » v službi sem pri laburistični stranki.«... Angleži že na debelo stavijo na to, kdo bo prihodnji predsednik ZDA. Za zdaj vodi senator Robert Kennedy pred Humphreyem, Rockefellerjem in McCarthy-jem... V Franciji si ni še nihče na jasnem, kaj se dogaja. Stranke so očitno zamudile vlak, ker so jih dogodki prehiteli, de Gaulle je Glimptir-mimttrir se praskajo za ušesi, šest milijonov flelavcev pa je ohromilo javno življenje v deželi. Vsega so krivi študenti... Sovjetske delegacije na najvišji ravnil si zdaj kar podajajo kljuko na Češkoslovaškem. Za generali je zdaj prišel celo sovjetski premier Kosigin, ki si je po pogovorih s pr. tim sekretarjem KP češkoslovaške Dubčkom v Pragi odšel za deset dni zdravit šolč v Karlove Vare... Davčno slepomišenje Na dve vrsti tekočin je bilo samo lani utajenih 80 milijard starih dinarjev! - V Avstriji odvzamejo oblasti lastniku kamion, če ugotovijo, da ga poganja kurilno olje. Pri nas: »kazen« v obliki desetkratnega zneska davka, ki se mu je lastnik kamiona skušal izmuzniti... Ali obstoji »davčna morala«? Da, ampak sedaj samo Se v učbenikih finančnih znanosti. Ta pojem je opisan kot občutek državljanske obveznosti davčnega zavezanca. V bistvu je beseda o moralni meji, do katere posameznik lahko gre v varanju davčenih organov. Take meje nekateri privatni podjetniki pri nas ne poznajo, zato tudi ne moremo govoriti o njihovi davčni morali. Vprašanje lahko postavimo tudi v docela nasprotnem smislu: kje je meja naivnosti davčnih služb naših občanskih skupščin? Primer Neki privaten gostilničar je v mestu S. odprl gostilno. Kot je v navadi, je davčni organ izračunal bodoče dohodke, izhajajoč iz podat kov, ki jih je v prijavi naštel davčni obveznik. Sporazumeli so se, da kot osnovo za obračun davka vzamejo zaslužek od prodaje tisoč litrov alkoholnih pijač na leto. Torej se je računalo, da gostil TELEGRAMI LAGOS — Iz glavnega mesta Nigerije so sporočili, da so zvezne čete zavzele izredno pomembno pristanišče Biafre, ki se Je lani odcepila, Port Harcourt. 'S tem Je Biafra izgubila zadnji stik z zunanjim svetom po morju. 'WASHINGTON — Neznano letalo je odvrglo bombe na predsedniško palačo diktatorja Duva-liera na Haitiju. Poročajo o številnih mrtvih in ranjenih in o oreoejšnji škodi, ki jo je utrpela palača. -SINGAPUR _ Predsednica indijske vlade Indira Gandhi, ki je na obisku v Singapuru, je izjavila, da Indija nasprotuje vsakemu načrtu, po katerem naj bi kaka druga vojaška sila iaroolnila »praznino« v jugovzhodni Aziji po odhodu britanskih enot. WASHINGTON - Demokrat, Robert Kennedy, brat pokojnega predsednika ZDA Johna Kenne-dyja, je spet zmagal na predhodnih volitvah za določitev predsedniškega kandidata demokratske stranke v zvezni državi Nebraska. Ker je, pustil senatorja Mc Carthyja precej daleč za seboj, je zdaj njegov najresnejši tekmec podpredsednik Humphrey. ^ Takole se je v ponedeljek sprehajal sovjetski premier Aleksej Kosigin po češkem zdravilišču Karlovi Vari, kamor je prišel na zdravljenje v spremstvu hčerke Irene. * (CTK) ničar ne bo prodal niti tri litre na dan. ■ Ali morda nismo naivni, ■ ko omenjamo naivnost ■ davčnih, organov? Morda ■ je gostilničar dosegel ta- ■ ko ugodno ocenitev svoje ■ davčne obveznosti na drug ■ način, na način, ki ga pri ■ nas neradi omenjamo ... Na srečo je v mestu bila tudi posebna služba davčne inšpekcije. Inšpektor je izbral malo neprimeren dan, ko je v mestu bila neka slo vesnost in se je točilo na veliko. Usedel se je za mizo, srkal pivo in na skiricaj zapisoval litre in steklenice. In celo sam je bil presenečen: gostilničar je prodal tri tisoč litrov različnih alkoholnih pijač. V enem dnevu! ■ Uradno je ocenjeno, da ■ je bilo lani od prodaje ■ alkoholnih pijač utajeno ■ 20 milijaird starih dinar- ■ jev. Se huje je bilo z ne- ■ ko drugo tekočino, z nafto ■ (diesel olje). Na promet ■ od te tekočine je bilo ■ lani plačanih 60 milijard ■ starih dinarjev manj, kot g bi moralo hiti... Kurilno olje Za ljudi z majhno »davčno moralo« je nakup nafte, kar zadeva davčno obveznost, res velika skušnjava. Saj je za kamione z diesel motorji prav tako dobro gorivo kurilno olje, namenjeno gospodinjstvu in zato mnogo manj obdavčeno. Liter kurilnega olja stane 46 Sdin, liter nafte za kamion pa stane 110 Sdin. Zakaj bi torej kupoval nafto, če pa je kurilno olje dvain-’ polkrat cenejše. Prometna milica je nekega dne v Zagrebu ustavila vse lastnike privatnih kamionov. Kontrola je bila zelo preprosta, ker je kurilno olje obarvano rdeče, da se razlikuje od nafte za diesel- motorje. Milica je ugotovila, da vsi privatni kamioni uporabljajo za gorivo kurilno olje. ■ V sosednji Avstriji oblasti ■ vzamejo lastniku kamion, ■ če najdejo, da ga poganja ■ kurilno olje. Pri nas mora ■ tak kršitelj zakona plačati ■ le desetkratni znesek ■ davka, ki se mu je skušal ■ izogniti. Kazen je res pre- ■ mila, da bi spametovala ■ tiste, ki varajo. Saj dobro | zaslužijo tudi tedaj, če ■ uporabljajo nafto, ki je ■ namenjena za pogon ka-| tnionov. (Ali pa vzdihnimo — čeprav čisto po tiho — sami sebi:' škoda, da he živimo v Avstriji... Od same ljube demokracije se bomo pri nas kar scedili.) L. D. 2 milijona starih dinarjev za medveda V noči na 8. april je pokalo v loviščih gozdnega gospodarstva Delnice na Hrvaškem — šli so nad medveda. Italijanski lovec Rinaldo Dar-delli iz Miana je knel dober pogled: videl in ranil je velikega kosmatinca, ki pa je po strelu zbežal v gozd. Trije domači lovci so s pomočjo psa medveda . velikana kmalu zasledili in bilo je po rujem. Italijanska lovec * je odštel za medveda 1600 dolarjev oziroma 2 milijona SD. Surovi kožuh so ocenili na 16 točk več kot ga je imel dosedanji uradni »prvak med pokojnima medvedi« v Jugoslaviji, ki pa je bid do pred kratkim svetovni prvak! • f-\ ' Vi tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled • BOJ ZA REFORMO — Pred sednik zvezne skupščine Milentije Popovič je v pogovoru z urednikom Tanjuga poudaril, da smo zdaj na »najbolj kritični točki reforme«! Industrijska proizvodnja se še ne premika dovolj navzgor, vendar pa se. gospodarstvo že preureja na kvalitetno novih temeljih, kar mu bo omogočilo nov polet. V trenutnih razmerah pa se poleg sil, ki so na čelu bitke za reformo, pojavljajo tudi sile, ki širijo nezaupanje v uspeh reforme in žalujejo po prejšnjem, administrativnem sistemu. Napredne sile se morajo torej zelo odločno lotiti odkritega političnega boja za dosledno uveljavljanje reformnih načel. • ZAPOSTAVLJENI UPOKOJENCI — Na ustavnem sodišču Jugoslavije je bila javna razprava o ustavnosti temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. V tej razpravi je predsednik ustavnega sodišča Slovenije Vlado Krivic med drugim poudaril, da sedanji pokojninski sistem ovira samoupravni razvoj na tem področju in krši načela nagrajevanja po delu. Ta zakon povzroča hudo krivico slovenskim upokojencem, ki imajo najnižje pokojnine, čeprav je v Sloveniji najstarejši delavski razred in najvišja produktivnost dela v državi. • VSE RASTE — RAZEN PROIZVODNJE — Industrijska proizvodnja Je v vsej državi v zastoju, zaloge neprodanega blaga pa se večajo. Kljub temu pa se povečujejo osebni in proračunski dohodki. To je čudna uganka. Tudi poslanci v zvezni skupščini, ki so postavili to vprašanje, nanj za zdaj še niso prejeli odgovora. • RES PREVEC MESA? Proda ja dopitanih goved in prašičev je v zastoju. Toda, če bi pojedli doma, „Kritična točka reforme" v državi vsa spitana goveda, bi bili z 9 kg pojedenega govejega mesa na prebivalca še vedno na spodnjem koncu glede porabe mesa v posameznih državah. Živine torej ne redimo preveč. Vzroki težav so drugje. Izvoz se je zmanjšal, cene pri mesarjih in v gostilnah pa kljub obilni ponudbi živine celo naraščajo. 2e tako prevelike razlike med odkupnimi cenami živine in prodajnimi mesa se torej še večajo — seveda v škodo živinorejcev in potrošnikov. Najnižje odkupne cene so na Dolenjskem, najvišje v Sloveniji pa na Koprskem, kar kaže na to, da so živinski lokalni trgi vse preveč zaprti. • PREVEC DELOVNIH MOČI IN PREMALO — Republiški izvršni svet je obravnaval nezaposlenost. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji kakih 15.000 nezaposlenih. Toda večina med njimi ni pripravljena sprejeti zaposlitev izven Ljubljane in drugih večjih krajev. y. • OMEJITEV ZAPOSLOVANJA V AVSTRIJI — Avstrijska vlada je sklenila omejiti zaposlovanje tujih delavcev, da bi zaščitila domačo delovno silo. • NEURJE V MAKEDONIJI — Prejšnjo sredo je bilo v zahodnih krajih Makedonije, zlasti okrog Tetova (kjer gojijo znameniti beli fižol za »srbski pasulj«) strahovito neurje. Voda je poplavila številne vasi, med prebivalstvom pa je neurje terjalo 7 smrtnih žrtev. • STAVKA V TOMOSU — Prejšnji teden so v koprski tovarni motornih vozil »Tomos« stavkali zaradi nekaterih notranjih pomanjkljivosti. Zlasti je neurejena notranja delitev po delu, nekateri vodilni ljudje pa niso dovolj odgovorno prisluhnili kritiki. Delavski svet se je zato lotil odločnih ukrepov za ureditev razmer in izvolil tudi novega direktorja. • NEUREJENA TRGOVINA S ČEŠNJAMI — Vipavski kmetje se letos spet, kot že prejšnja leta, pritožujejo nad neurejeno trgovino s sadjem. Razlika med odkupno in prodajno ceno je — kot pri mesu — prevelika, poleg tega pa kmetje češenj niti ne morejo prodati, čeprav z Iztržkom pogosto krijejo le stroške za obiranje. Kaj se dogaja v Franciji? Ko to pišemo, stavka v tej deželi pet do šest milijonov delavcev. Vlaki po vsej Franciji mirujejo. V Parizu in drugih večjih mestih je promet zastal. Delavci zasedajo tovarne. Rafinerije nafte v več krajih so prenehale delati. Predsednik de Gaulle je moral nekoliko . skrajšati obisk v Romuniji, da je čim-prej odhitel nazaj v svojo razrvano domovino. Ni dvoma, da je sedanji stavkovni val v Franciji sprožil upor pariških študentov, ki so se teden dni divje bojevali s policijo na barikadah. »Od druge svetovne vojne Pariz ni videl takih prizorov,« je zapisal neki dopisnik. In zdaj se je vsa Francija zdramila: razgalila je pred svetom vse svoje težave in tegobe. Kriza je prikipela do vrha in zdaj Francozi z zadržanim dihom čakajo, kaj bo sledilo. Ni težko opisovati dogodkov, toda kaj pomenijo ti dogodki? Kakšna stvarnost se skrita za njimi? Nezadovoljstvo študentov, ki se borijo proti zastarelim »napoleonskim« ustanovam in načinu študija na univerzah in jih žene protest proti svetu odraslih. Nezadovoljstvo delavskega razreda, ki čuti, da ne dobiva pravičnega deleža 'od narodnega dohodka. Nezadovoljstvo kmetov, ki ne dobijo za svoje pridelke zadostnega plačila in protestirajo s tem, da odmetavajo na ceste na tone krompirja, jabolk, artičok. Upor študentov je bila tista zažigalna vrvica, ki je hkrati vnela ves nakopičeni smodnik. Kaže, da se je strnilo v enem trenutku nezadovoljstvo vseh razredov in vseh slojev prebivalstva, Ne gre samo za usodo de Gaulla in dego lizina, ampak za verjeten spopad med dvema silama, ki sta stari, kakor je stara republika. Spopad med levico in desnico. Toda kdo je na levi in kdo na desni? Glasilo KP Francije na pri- RIM — Parlamentarne volitve niso povzročile posebno velikih premikov v strukturi italijanskih strank. Po delnih poročilih Je jasno, da bo novo vlado spet sestavljala koalicija levega centra. PARIZ — Razširili so se glasovi, da utegnejo zaradi napetega stanja v Parizu in v Franciji prenesti ameriSko-vietnamska pogajanja v Ženevo. V VVashingtonu so te glasove odločno zanikali SAIGON — Južnovietnamska vlada Je dobila novega predsednika Huonga, ki naj bi bil protiutež podpredsedniku Kyju ih generalom. Trdijo, da Je novi premier naklonjen pogajanjem v Parizu, medtem ko Jim lužnovietnamski generali nasprotujejo. NEW YORK — Dr. Christian Barnard, ki Je opravil prvo presaditev človeSkega srca v Cape Townu r Južni Afriki, Je dobil številne ponudbe iz Amerike, da bi presedlal tja s svojimi sodelavci, kjer bi dobil popolnoma nove laboratorije. Dr. Barnard je vse ponudbe odklonil, ker hoče ostati dotna. mer opozarja delavstvo, naj se ne sptišča v kake »pustolovščine«, ker skuša velekapital in z njim vsa desnica diskreditirati delavski razred. Ali tiči za tem strah vodstva KP pred neznanim? Samo prerok bi lahko trdil, da ve, kaj se bo zgodilo v 'Franciji v prihodnjih tednih in mesecih, še bolj negotovo Kam Francija? pa je, kaj se bo še vse zgodilo v drugih delih Evrope, kjer je tudi razvoj tako nagel in buren kakor v Franciji. Rezultati občinskih volitev v Veliki Britaniji so bili več kot samo mrzla prha za laburistično stranko: bili so katastrofa. Laburisti so izgubili celo tiste mestne občine, kakor na primer v Sheffieldu, kjer so imeli nadzorstvo štirideset let. Dobesedno jih je pokopal plaz in dobitniki so konservativci. Hkrati z najnovejšim popolnim porazom na občinskih volitvah so se okrepili glasovi, ki zahtevajo odstop premiera Harolda Wilsona, češ da si laburistična stranka ne bo opomogla, dokler bo ta vodil vlado in stranko. Lastnik dnevnika »Daily Mirror«, ki ima nad pet milijonov dnevne naklade, je v svojem časniku objavil poziv laburističnim poslancem, naj itisona kratko malo odstranijo — »čim prej, tem bolje«. Wilson je na to odgovoril, da vlada v Britaniji demokracija in da Cecil King lahko piie, kar hoče. Brez dvoma, posebno če je časopisni magnat. Toda v resnici je WiIsonov položaj močno omajan, čeprav je videti, da je Kingov poziv prej strnil laburistične vrste za Wilsonom kakor jih razredčil. - ^ Da bi bil udarec $e hujši, so škotski nacionalisti, ki za* htevajo neodvisnost škotske in svoj parlament, dobili na teh volitvah sto občinskih mest. Vzeli so jih laburistom. Toda problem škotskih nacionalistov ni samo Wilsonov problem, o čemer dokazuje najnovejša obljuba konservativnega voditelja Edwarda Heatha, da bi priznal Skotom parlament, če bi na prihodnjih splošnih parlamentarnih volitvah zmagala konservativna stranka. VVilson še ni nič obljubil, najbrž zato, ker je zelo dvomljivo, če bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah zmagala laburistična stranka. DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK•’ vsak četrtek 60.000 izvodov ! Kmetijski nasveti V aprilu je bilo že precej bolje! V marcu nismo bili zadovoljni z Jugoslovansko industrijsko proizvodnjo, saj je bila za 0,4 odst. pod lansko ravnijo, v prvem letošnjem četrtletju pa komaj za 1,3 odst. večja kot lani. V aprilu so se stvari naglo izboljšale. Industrija v državi je presegla lansko aprilsko proizvodnjo za 7,6 odsa. in s tem zvišala stopnjo letošnjega 4-me-sečnega povišanja na 2,7 odstotka. V Sloveniji smo dosegli še lepše uspehe: aprila je slovenska industrija izdelala za 8,2 odst. več kot lani v tem mesecu, povečanje za prve 4 letošnje mesece pa znaša 3,6 odst. Razen usnjarstva so vse slovenske industrijske veje aprila naredile več kot lani v istem mesecu. Stik z občinskimi skupščinami pobuda za zdravniško Takih posvetovanj je bilo 11 in so zajela vse slovenske občine. Vodili so jih funkcionarji republiške skupščine. Letos februarja je že bil sestanek predsednika republiške skupščine s predsedniki vseh občinskih skupščin in so bila področna posvetovanja pravzaprav le nadaljevanje tega sestanka. Za kaj je šlo? Republiška skupščina je lani sprejela svoj poslovnik, ‘ v katerem so tudi določila o sodelovanju z občinskimi skupščinami. Zdaj je bilo treba videti, kaj od tistega je že uresničeno in kaj medsebojno sodelovanje še ovira. Po tem, kar so povedali na področnih posvetovanjih, lahko rečemo, da je stik zdaj še vedno enostranski, to se pravi, da je pobuda še vedno le na republiški skupščini, vtem ko je iz občinskih takih pobud še sorazmerno malo. Toda ob tem velja reči, da še tiste skromne pobude v republiški skupščini niso upoštevali. Takšen občutek imajo namreč predsedniki občinskih skupščin, ki so dali svoje pripombe, predloge in mnenja na gradivo, ki so ga bili poslali iz republiške skupščine. Stvar pa je v tem, da so o teh predlogih v republiški skupščini sicer razpravljali, občinskim pa nanje niso odgovorili niti povedali, zakaj določenih predlogov ali mnenj niso sprejeli. Odtod sklep, da bo treba v prihodnje predvsem odgovoriti na vsako mnenje in na vsak predlog, ki bo prišel iz občinske skupščine, če naj se medsebojno sodelovanje razvije. Tolminci na primer so se zavzeli, naj bi občinskim skupščinam prepustili v celoti politiko obdavčevanja kmetov. Menijo namreč, da hribovskih kmetij ne bi sa >li obdavčiti, če hočemo, da bodo ljudje ostali na njih in videli vsaj nekaj perspektive za življenje na njih. Toda s svojim predlogom niso prodrli, ker je tu še federacija, ki je soudeležena na prispevku iz katastrskega dohodka, pa republiška skupščina ni uspela s svojim predlogam v zvezni skupščini. Veliko pripomb je bilo na račun položaja občinske skupščine, ki da je zdaj nekakšen podaljšek federacije in repubildke, ne pa temeljna družbenopolitična skupnost, kar bi morala po ustavi biti. Tak je položaj tudi glede financiranja, ki je tako, da dobi občina ostanek, potem ko sl federacija in republika odrežeta svoje. Predvsem so bila ta posvetovanja koristna zaradi tega, ker je vzpostavljen osebni stik med skupščinami na različnih ravneh, po svoje pa Je prispevala tudi k temu, da so se funkcionarji republiške skupščine seznanili s konkretnimi težavami, s katerimi se ubadajo v občinah. Spoznali so namreč, da bo treba v prihodnje bolj upoštevati to, kar pravijo v občinah, saj je to življenje in ne tisto, kar si kdo izmisli v pisarni. V. J. Področna posvetovanja republiške skupščine z občinskimi skupščinami in tamkajšnjimi poslanci Osrednja stvar, okrog katere se je vrtelo življenje v prvi polovici maja v repub-iški skupščini, so bila področna posvetovanja, ki jih je le-ta priredila s predstav-ninki občinskih skupščin, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in tamkajšnjimi zveznimi in republiškimi poslanci. »PRAVKAR POROČENI!« so takole pozdravili množico narodnih noš in gledalcev, ki se je zbrala pred ljubljanskim magistratom, ko je 4. KMEČKA OHCET, naša največja folklorna prireditev, dosegla svoj vrh v soboto okrog pol dveh, popoldne-Za tiste bralce naših treh časnikov, ki niso mogli v Ljubljano, pa se je vseh deset parov še takole podpisalo. (Foto: M. Moškon) Nova zavarovanje Ko je nekaj pred lanskim letom domala v vseh blagajnah komunalnih zavodov za socialno zavarovanje zma. njkalo denarja za zdraviliško zdravljenje, smo se skušali v prvem trenutku tolažiti z dvema izgovoroma. Na sestankih, konferencah in posvetovanjih so rekli: Saj so itak v~ glavnem hodili v zdravilišča, vsaj v poletnem času, bolj zdravi kot bolni ljudje, takole po zvezah in znanstvih! In drugo pojasnilo: Zakaj in čemu bi imelo pri nas vse zdraviliško zdravljenje na grbi socialno zavarovanje, vredno bi bilo razmahniti zdraviliški turizem, pa bi prihajali naši ljudje v zdravilišča kot v druga letovišča, za dopust tudi na svoje stroške ter bi jim bilo tekmovanje še koristno po vrhu. Hudih zapletov se ne da navadno urejati na pretirano preprost način. Zdraviliško zdravljenje v okviru socialnega zavarovanja si je v dvajsetih letih ustvarilo tradicijo, iz katere ni bilo mogoče zlesti čez noč. Na slabo vest marsikoga je lahko trkal položaj, ki smo mu bili priče lani. Pred in v sezoni so bila zdravilišča v glavnem prazna, le posamezne zavarovance je zaradi hudih bolezni Še poslalo na zdravljenje socialno zavarovanje, hotelski prostori so bili nezasedeni, dragocena zdravstvena oprema domala neizkoriščena, veliko ljudi, bolnih in takih, ki bi jim pri okrevanju pomagalo zdravljenje v zdravilišču, pa ni uspelo dobiti napotnice za zdravljenje. Za letos so nekateri fcojnu-nalni zavodi, med njimi Ljubljana, v sploSnih sporazumih predvideli nekaj Prazna zdravilišča pomenijo dvakratno škodo: skupnosti in bolnim ljudem — Letos nekaj več denarja za zdraviliščno zdravljenje — Tako zdravljenje bi lahko plačali tudi kolektivi — Na podlagi priporočila bolnišnice bi kolektivi laže kontrolirali upravičenost zdravljenja na njihove stroške več denarja za zdraviliško zdravljenje. Tako naj bi poslali na zdravljenje vsaj najbolj nujne primere in še posebej na zdravljenje v bolniške oddelke, kjer imajo zdravilišča možnost povsem vpeljati strog zdravstveni režim, nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Vendar pa tudi s tem za letos ne bo vse rešeno. Zelo spodbudni so prav zaradi tega tisti konkretni primeri, ki nam kažejo, kako so se nekatere gospodarske organizacije vključile v to, da dedno s svojim denarjem pomagajo bolnim Članom kolektiva do zdraviliškega zdravljenja. Takole so ponekod storili: član kolektiva, ki je bil bolan in se je tudi zdravil v bolnišnici, pa so mu zdravniki pred odhodom priporočili še dodatno zdravljenje v določenem zdravilišču, niso mu pa mogli izdati napotnice na račun socialnega zavarovanja, torej v tem primeru se je bolnik obrnil s prošnjo na podjetje. In za več primerov vemo, da so organi samoupravljanja z razumevanjem pomogli, dali iz skupnih skladov nekaj denarja za plačilo zdraviliškega zdravljenja, nekaj, manjši del, pa je član kolektiva plačal sam. V takih podobnih okvirih Je bilo prvotno zamišljeno tako imenovano razširjeno zavarovanje, ki naj bi zajelo tudi zdraviliško zdravljenje. Ker pa tako .razširjeno zavarovanje, ki bi terjalo dodatne prispevke, pa nudilo tudi dodatne pravice, ni bilo nikjer vpeljano .so si, kot vidimo, v gospodarskih organizacijah pomagali ljudje sami med seboj. Sama ideja ni slaba, če bi jo razširili, bi to predstav- ljalo znatno pomoč bolnim aktivnim zavarovancem, in še ena stvar je nedvomna. Namreč družbena kontrola. Samoupravni organi bi se dvakrat premislili pošiljati na stroške skupnih skladov zdrave ljudi v zdravilišča, če pa so njihovi Jjudje bolni, če so morali iskati pomoč v bolnišnicah in če bolnišnice priporočijo zdravljenje v zdravilišču — potom je lahko presoditi, kdaj pomagajo s skupnim denarjem, da njihov član kolektiva odide v zdravilišče in se tako čimprej ozdravljen vrne na delovno mesto, MARIJA NAMORS Obolenja vimena Žlezno vnetje vimena, volčič, mastitis ali tudi sajevec, so različna imena za vnetje vimena, ki povzroča našim živinorejcem še vedno veliko škode. Predvsem v večjih hlevih se bolezen prenaša s krave na kravo z nehigiensko molžo, pa tudi sesna teleta jo prenašajo na zdrave živali. ■ Volčič je v kmečkih hlevih pogosten gost. Skozi odprtine sesnih kanalov ali skozi poškodovano kožo zaidejo bolezenske klice v vime, še pogostejši vzroki bolezni pa so: zaostajanje mleka v vimenu, prehlad; posebno težko obUko bolezni — gnojni volčič — pa povzročata nečistoča vimena in nesnažna stelja. žlezno vnetje vimena ali mastitis pogosto nastane zaradi neredne ali nepravilne molže. Mleko tako obolele živali je rumenkasto, večkrat tudi neprijetnega vonja in gnojno. Živah z vnetim vimenom slabše jedo in rade po-legajo. | Obolenje preprečimo, če poskrbimo za čistočo hleva in živali. Kravo, ki je zbolela, je najbolje osamiti, da ne zbolijo še druge, njeno mleko pa je potrebno zavreči. Poudariti je treba, da pozna danes živinozdravstvo že zelo učinkovita zdravila in pri tej bolezni velja iskati pomoč pri veterinarju. | Izmed nevarnejših bolezni vimena poznamo tudi tuberkulozo vimena in bramor na vimenu. Po predpisih o zatiranju živalskih bolezni je treba dati tako obolele živali v zakol. Mleko iz tuberkuloznega vimena je voden-kasto, z rumenkasto sivimi krpicami in neuporabno za prehrano. . ' H Naj omenimo še izcejanje vimena, ki nastane zaradi oslabelosti mišic na koncu sesnega kanala. To ni bolezen, marveč samo hiba, ki največkrat nastane zaradi velikih vremenskih sprememb. Proti tem uporabljamo kolodij, s katerim po vsaki molži premažemo sesno odprtino, še bolj učinkovito pa je natikanje gumijastih obročev na seske, vendar tako, da kože preveč ne stiskajo. Inž. M. L. Brez novih ekonomskih ukrepov ne bodo uresničeni temeljni cilji ekonomske politike za leto 1968 Gibanje temeljnih tokov gospodarstva v prvem letošnjem tromesečju kaže, da se ne uresničujejo temeljne postavke in nameni resolucije zvezne skupščine o temeljih ekonomske politike za leto 1968. Prav letošnje leto bi moralo potekati v znamenju oživljenega razvoja gospodarstva, posebno naraščanja industrijske proizvodnje, obenem z ustalitvijo tržišča, cen in dinarja. Prav tako je v načrtu, da se poveča zaposlenost, izvoz in produktivnost, na tej osnovi pa tudi življenjska raven, da se pospeši razvoj slabo razvitih področij in krajev. V številkah je to videti takole: porast skupne družbene in industrijske proizvodnje za 3—4 %, porast zaposlovanja 1 %, izvoza 6 do 7 %, nominalnih osebnih dohodkov za 6 %, investicij za 10 »/o. Tromesečje Industrijska proizvodnja v prvem tromesečju je ostala skoraj na isti ravni kot v pr. vem četrtletju lani. V zadnjih štirih letih je proizvodnja bila zmeraj največja v prvem tromesečju in se je nato v naslednjih četrtletjih zmanjšala, tako da verjetno to tudi letos ne bo izjema. Predvidevanja o porastu industrijske proizvodnje za 3—4 °/o je bila zasnovana na povečanju izvoza in povečanem plasmaju blaga na domačem tržišču. Vendar se ni uresničilo ne prvo ne drugo. Izvoz se je v prvih treh mesecih znižal za 6 °/o, ker je izvoz kmetijskih proizvodov padel za 27 %, medtem ko je bil izvoz industrijskega blaga večji samo 1 %. Vzroki Veliko industrijskih podjetij poudarja, da so vzroki slabega izvoza na začetku leta v visokih carinskih zaprekah dežel zahodne Evrope, v nizki konkurenčni sposobnosti naših proizvajalcev, v pomankanju sredstev za kreditiranje izvoza in neorganiziranem nastopu naših podjetij na tujem trgu. Pomanjkanje sredstev za kreditiranje domačih kupcev in ostra konkurenca uvoznega blaga — to pa sta glavna vzroka slabe prodaje blaga na domačem trgu. Zaključek Razen odmika od utrjenih smernic in ciljev je gospodarstvo v prvem tromesečju pokazalo, da je reforma naredila še en kakovosten korak v delovnih kolektivih. Kot še nikoh je bilo čutiti letošnjo pomlad procese prilagajanja gospodarstva potrebam tržišča, zatem poslovno povezavo in samoorganiziranje posameznih skupin in razvrščanje v skupine. Iz vsega tega izhaja jasen zaključek: poživitev gospo- darstva v prihodnjih mesecih nujno terja dodatne ekonomske ukrepe. To terjajo tudi sklepi zvezne skupščine o ekonomski politiki za letos. Upata je, da bo nekaj teh dodatnih ukrepov kmalu izdanih. B. L. TRETJE LETO REFORME *’ ’' so tudi dodatni ukrepi DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov ! TOVARIŠ TITO NA LOVU V SLOVENIJI Iz zapisov Ceneta Kranjca, objavljenih ob 70-letnici predsednika Tita v »Delu« 25. maja 1962 V redkih prostih uricah predsednik republike rad pride na oddih v Slovenijo- Pri enem izmed lovov na medveda v prastarih kočevskih gozdovih so ga prebivalci Kočevja pred leti takole prisrčno pozdravili. pel,« je pripomnil tisto Jutro, a se je takoj potolažil: »Morda bo pa veterle ponehal, pa bomo dobili črnega trubadurja.« ** Dobil ga je peto jutro. »Zjutraj bo bolj etično!« Tovariš maršal pride na Pokljuko in v Triglavsko pogorje zelo rad, zelo rad na lov, prav tako rad pa v gorski svet. »Kako je mogla taka bukev zrast: v tej višini, taka bukev s takim listjem? V dolini so bukve šibkejše, pravi, ko pride v pokljuški gozd. čudi se trideset metrov visokim smrekam ter pohvali gozdarje, ki skrbe za gozd, za pota in za to, . da hudourniki ne trgajo zemlje. »Gozd je naše največje premoženje,« je rekel ob neki priložnosti. »Varujte te predele Trente in gojite divjad! To je najlepši kraj, kar sem jih kdaj videl,« Je rekel ob drugi priložnosti na Vršiču. Ko je začel hoditi na Pokljuko, je nosil škornje, ki pa mu niso bili všeč.. Žulili so ga. Lovci, ki so hodili z njim, in goadarji, ki jih je srečeval, niso imeli teta težav. Lahko so hodili, a bili so drugače obuti. Zato je rekel tovarišu Matiji, zvestemu lovskemu tovarišu: »Bodi kot ljudje, ki imajo izkušnje! Poglej lovce in gozdarje!« Od tedaj Maršal na lovu nima več škornjev, obut je v goj>Dolenjskem listu« vsak mesec, če se le da. Hodim v 4. c razred. Imam dobro učiteljico tovarišico Kristo Černič, ki nam prav zdaj pripoveduje mnogo lepega o Dolenjski. V Dolenjskem listu je mnogo slik, ki jih jaz prav rad izrezujem in levim v album.Doslej seni zbral več kot dvesto ilik. Mamica in atek se včasih jezita name, ker v prehudi vnemi izrežem slike, še prej ko prebereta časopis. Tovarišica pa me je pohvalila, ker imam tako bogat album. V I. polletju sem imel iz spoznavanja druž be odlično. Lepo vas pozdravlja JOŽE AŠIČ, učenec 4. c razreda To stran ste hapM/i sam// — To stran ste napisali sami! -* To stran ste napisali samim Lepota pesmi nas je očarala Skrbno izbrano besedilo je povezovalo petje otrok in nastop harmonikarskega kvarteta — Razen umetne so mladi pevci predstavili tudi belokranjsko narodno, polno domačnosti in svežine 11. meja je pevski zbor osnovne šole ob sodelovanju harmonikarskega kvarteta nižje glasbene šole priredil koncert, ki ga je pripravil in vodil tov. Franc Zupančič, učitelj glasbe na šoli. »Misli in besede Otona Zupančiča so bile uvod v prireditev. Naj današnji in pozni rodovi znova in znova gojijo in oživljajo spomin na svojega pesnika! Pevski zbor na osnovni šoli naj ne bo samo točka za proslave, ampak predvsem dopolnilo glasbenemu pouku. To je pokazal tudi nastop zbora. S skrbno izbranim in za poslušalca zanimivim besedilom nas je napovedovalka vodila skozi stilna obdobja od renesanse do danes, zbor, solisti in harmonikarski kvartet pa so nam pesem ali skladbo predstavili. Začutiti si moral preprostost in lepoto, okrasje in čisto obliko v prelepih pesmih, kot so Pergolesijeva Zlata roža, Backova če kaplja rose jutranje, Mozartova Uspavanka, Beethovnova Ptička je žalostna in še druge. Po pesmih iz preteklih dob smo še bolj zaživeli ob Ada- Mali kulturni barometer REVIJA PEVSKIH ZBOROV. 26. maja bo v Novem mestu revija pionirskih in mladinskih pev-skih zborov občine Novo mesto Revija pevskih zborov bo zanimiv glasbeni dogodek. Udeleženci re vije se bodo lahko seznanili z delom in uspehi posameznih zborov. Za moto revije so prireditelji izbrali del teksta iz pesmi M. Kozine: »Naša zemlja, zemlja draga, vsi smo tebi vdani.. .« LETOŠNJA ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA. 3. junija se bo z gostovanjem drame Slovenskega narodnega gledališča končala gledališka sezona 1967-68. Ljubljančani bodo gostovali z Goldonijevimi' Primorskimi zdrahami. Zavod za kulturno dejavnost, ki je letos prvič razpisal abonma za gledališke predstave, že pripravlja program za prihodnjo gledališko sezono. Čeprav se v tej ustanovi borijo s finančnimi težavami, ki nastajajo prav zaradi gostovanj gledališč iz Ljubljane, Ce- Zbornik v pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Staršem duševno nezadostno razvitih otrok in vzgojiteljem bo gotovo v veliko pomoč pred kratkim izišli ZBORNIK, ki ga je izdalo Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam SR Slovenije. V knjižici, ki obsega 55 strani, je več strokovnih napotkov uglednih pedagogov, zdravnikov in družbeno- ol ki obravnavajo kategorizacijo otrok, delovno in strokovno usposabljanje duševno nezadostno razvite mladine. Razen tega je več sestavkov, s katerimi bi morali biti seznanjeni vsd, ki se kakorkoli ukvarjajo s to problematiko. Zbornik, ki ga toplo priporočamo, je naprodaj v Posebni Sola v Šmihelu pri Na vem me6tu, stane pa samo 2,50 dinarjev. lja in od drugod, bodo kljub tamu skušali gledališče obdržati. V program za prihodnjo gledališko sezono nameravajo uvrstiti tudi nekaj del, ki jih bodo naštudirali Novomeščani. DOLENJSKO POLETJE 68. S pomočjo izkušenj iz lanskega leta, ko je Turistično društvo Otočec —Šmarješke Toplice skupaj z Zavodom • za kulturno dejavnost v Novem mestu organiziralo prireditve Dolenjskega poletja 67, bodo tudi letos pripravili v nekaterih turističnih centrih v dolini Krke vrsto prireditev, ki naj bi bile prispevek k živahnejšemu turističnemu in kulturnemu življenju na tem področju; Zavod za kulturno dejavnost Je že izdelal program, v katerega so vključene razne kulturne skupine iz Slovenije in od drugod. KOST A N JE VISKI KIPARSKI SIMPOZIJ. Kiparskega simpozija Forme vive v Kostanjevici na Krki se bo letos udeležilo šest kiparjev. Med prijavami za letošnji simpOBij — ta bo samo v Kostanjevici — sta tudi dva Jugoslovana, ki ju je posebna strokovna komisija uvrstila v ožji izbor udeležencev. OGLEDALI SO SI CANKARJEVE HLAPCE. Dijaki novomeške eimnazije so si preteklo sredo v 'iubljanski Drami ogledali Cankarjeve Hlapce. DELA STARIH MOJSTROV BODO ZNOVA RAZSTAVLJENA< V Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo po daljšem času znova razstavili dela starih mojstrov. Ta razstava iz zbirke Dolenjskega muzeja bo vse do jeseni oziroma do časa, ko bodo postavili razstavo del Vladimirja Lamuta, vendar v Dolenjskem muzeju ne izključujejo možnosti, da bo medtem razstavljal še kakšen slikar, s katerim so že v dogovoru. V Dolenjskem muzeju hkrati poudarjajo. da bi nujno potrebovali prostore, kot je Dolenjska galerija, za svoje etnografske in arheološke zbirke. Upajmo, da ustanovi za to ne bo treba čakati 700-letni-ce Novega mesta. ZANIMIVA METLIŠKA RAZSTAVA. V Belokranjskem muzeju v Metliki je razstava grafičnih listov starih mojstrov Iz zbirke Pokrajinskega muzeja iz Celja. Pred časom je bila ta zbirka razstavljena v krški galeriji, kjer Je vzbudila veliko zanimanje, saj je tovrstna dela mogoče videti le redko kje. P. B. mičevih pesmih, ob naši narodni pesmi, ob ljudski pesmi tujih narodov, posebno pa ob belokranjskih v priredbi zborovodje Fr. Zupančiča, ki sta prinesli v spored domačnost, svežino in lepoto Bele krajine. Da so člani harmonikarskega kvarteta, ki so zaigrali tudi nekaj samostojnih skladb, še bolj raztegnili harmoniko ob obeh partizanskih pesmih, bi bil zaključek uspele prireditve še bolj veličasten. Tako pripravljen program mora poslušalca zadovoljiti. Seznani ga z bogastvom glasbene literature, ponuja pa tudi vprašanje, koliko ur in truda so vložili mladi pevci in zborovodja v priprave za samostojen koncert. Ker so na šoli dani pogoji in razumevanje za delo z zborom in je tov. Zupančič sposoben in prizadeven zborovodja, je pripeljal zbor do višine, da bo lahko nastopil na republiški reviji konec maja v Zagorju. še to: Ali ni sodelovanje v pevskem zboru najlepša prilika, da otroka vključimo v dejavnost, ki ga etično in estetsko vzgaja in izobražuje in tako odteguje kvarnim vplivom? Mladim pevcem in zborovodji želimo še nadaljnji uspeh! JELKA KASTELIC Mestno gledališče ljubljansko bo drevi v novomeškem Domu kulture uprizorilo Petra Ustinova komedijo v treh dejanjih »Komaj do srednjih vej«. To bo redna abonmajska predstava za novomeško gledališko občinstvo. V glavnih vlogah bodo nastopili: T. Leonova, A. Cigoj, F. Presetnik, N. Goršič, T. Kuntner, IVI- Šugman, J. škof, V. Skrbinšek in I. Jezernik. Komedijo je prevedel Gril Kosmač režiral pa jo je Igor Pretnar. Ameriški dramatik ruskega porekla Peter Ustinov je ob neki priložnosti o svojem delu zapisal med drugim tole: »Predvsem gre v moji igri za duhovno zmedo, ki nastane, ko mora narod, ki je bil svetovna sila, raziskovati svojo dušo in na novo odkrivati vrline, zaradi katerih je bil velik in za katere je treba zdaj poiskati drugačna, bolj omejena področja.« — Na sliki: Niko Goršič, Franci Presetnik in Tina Leonova v vlogah v Ustinovi igri. (Foto: Vlast ja) MINUTA ZA SLOVENŠČINO NI VSTOPA Kljub raznim priporočilom republiških organov, Slavističnega društva Slovenije Ui stališč, ki jih ljudje zavzemajo do rabe naSega jezika, dostikrat opažamo prav malomaren odnos Slovencev do slovenskega jezika. Saj gre pogosto za malenkosti, ki bi jih lahko včasih samo s trohico dobre volje odpravili. V Novem mestu se z lokalnim avtobusom lahko pripelješ od žabje vasi do Glavnega trga. Izstopaš pri Kettejevem vodnja• ku ... tudi o enem naših najboljših oblikovalcev slovenske besede lahko misliš, ko izstopaš. Beseda nad izhodnimi vrati te pouči, da je tu IZLAZ. Tudi vsi ostali napisi v avtobusu so neslovenski. Potem lahko premišljuješ o sodobnejših stvareh, ne več o Ketteju. In o tem, kako preprosto bi bilo iz tovarne dobiti slovenske napise, pa se tega nihče ne spomni. DANE DAGAN IVAN NAPOTNIK V KRŠKI GALERIJI Kadar les zapoje Ivan Napotnik: MATERINSTVO V'krški galeriji so v petek, 17. maja, odprli razstavo kiparskih del pokojnega Ivana Napotnika (1888—1960). V prijetnem razstavnem prostoru, ki je hkrati eden kulturnih spomenikov tega mesteca ob Savi, so razpostavili 22 Na-potnikovih kipov, ki so z izjemo dveh Napotnikova zapuščina iz doma, kjer je ustvarjal. Že število izbranih ded nam pove, da so v Krškem hoteli postaviti intimno raastavo Napohnikovih del, to pa potrjuje tudi dejstvo, da so razstavljena nekatera nedokončana dela, ki nas popeljejo v skrivnost Napot-mkovega odkrivanja pesmi v lesu. . Otvoritve razstave v krški galeriji se je tistega deževnega petka, ki so ga prebivalci krškega polja blagrovali, saj je pomenil konec suše, ude-•3BI : V r. ■ Umetniku izpod koroških gora V soboto Divji lovec V soboto, 25. maja, bodo v Kostanjevici na Krki uprizorili člani kultumoprosvet-nega društva »Lo^ee Košak« znano Finžgarjev© delo »Divji lovec«. S to predstavo se bodo Kostanjevičani oddolžili lOOletnici slovenskega gledališča znani kostanj eviški igralec Ivan Mlakar pa bo hkrati praznoval 30-letnico svojega gledališkega udejstvovanja. Uprizoritev dela, ki ga je zrežiral Lado Smrekar, sceno zanj pa izdelal slikar Maksim Gaspari, bo za Kostanjevico pravi ljudski praznik. Premiera, o kateri bomo obširneje poročali prihodnjič, se bo začela ob 20. uri. Slovenski kipar Ivan Napotnik je doma v gorski vasi Zavodnje nad Šoštanjem, kjer se je rodil na samotni kmetiji »pri Zdovcu« 12. decembra 1888. Pri Fr. Repiču na ljubljanski obrtni šoli je prejel prve nauke in šel nato na Dunaj, kjer* je študiral celih sedem let. Prva svetovna vojska tudi njemu ni prizanesla in ga je na tirolski fronti zaznamovala za vse življenje z invalidnostjo. Po vojski se je vrnil v rodno vas in tam — s kratkim iresledkom enega leta — živel vse Jo usodnega 1941. leta. Tedaj se je za stalno preselil v Šoštanj in tam 19. junija 1960 umrl. Mladega in zdravega kmečkega fanta je takratni Dunaj prevzel s svojo secesijo in v njem zapustil trajne sledove. Oblikoval je v glini, bronu in kamnu, posebno pa mu je pel les, ki je zrelemu ust-. varjalcu Napotniku postalo domala edini material, v katerem se izraža. V tišini svojega kmečkega doma, daleč stran od mestnega vrveža in kulturnih središč si izoblikuje svoj slog. ki je tako značilen za »zavodenjskega rapsoda«. Ideal lepote mu je bilo človeško telo, ki se mu je zmeraj znova posvečal s svojim realističnim oblikovanjem, pristnostjo In zdravjem, pri čemer pa je našel še zmeraj dovolj možnosti za poetično izpo-ved, ki se mu mestoma izčisti do pravih liričnih izpovedr trajne in neponovljene vrednosti, V ostalini tega zanimivega ustvarjalca je zato ostala celo plejada bohotnih in razgibani fr ženskih aktov (Zanjice, Matere, Eva, Hrepenenje itn.) krepkih, delavnih postav (Usnjar), otroških figuric, fantov in pultov. Izvrstni poznavalec Napotnikovega ustvarjanja dr. Karel Dobida pa šteje za umetnikova najboljša dela Egipčanko, Evo, Dušico, Plesalko, Prebujenje, SUo, Poljub ... Napotnik je mojstrsko obvladal tehniko kiparske umetnosti in zlasti v lesu postal pravi mojster ln ljudski umetnik v najpristnejšem pomenu te besede, zaka( malo je ustvarjalcev, ki bi bili tako tesno in vse življenje povezani z ljudmi in aemljo, iz katere so izšli. Se eno bi radi povedali ob tej razstavi. V obsežnem Napotniko-vem opusu je tudi cela vrsta stvaritev, ki niso do konca izdelane, ki jim je sam kipar rekel skice in ki dajo le slutiti končno podobo, ki je lebdela umetniku pred očmi, ko je ustvarjal. Značilno je, da so tudi ta polna neke očarljive privlačnosti ln da mestoma človeka te boli vznemirjajo in prevzamejo kot dokončane umetnine. Med njimi je več variant Zavodenjske Venere, Matere z otroki, Plesalke itd. Smatrali smo za potrebno, da jih prikažemo, ker Je to bistvena dopolnitev podobe tega največjega Denarja le za životarjenje Porabniki sklada za kulturo pri občanska skupščini v Brežicah so letos zaprosili za 350.000 dinarjev, v sklad pa se bo nateklo komaj nekaj nad 160.000 dinarjev. Lani obnovljeni sklad financira osnoivno dejavnost ’' Zavoda za kulturo, Posavski muzej, občinski Svet ZKPOS tbr Se nekatere manjše porabnike. Upravni odbor sklada je na zadnji seji sprejel finančni plan. 2e vnaprej Je vsem Jasno, da bodo kulturne institucije životarile. Znova bodo iskale pomoč pri delovnih organizacijah, ker se z ustanovitvijo sklada vprašanja kulture niso uredila. slovenskega izpovedoval ca v lesu, ljudskega umetnika in samotnega rapsoda izpod koroških gori. LADO SMREKAR ležilo precejšnje število obiskovalcev iz Krškega, Novega mesta, Kostanjevice na Krki, Brežic in Zagreba. Prišli so tudi politični delavci obr činske skupščine Krško, da bi bili priča uresničevanju prizadevanj njihovih kulturnikov. Besede Lada Smrekarja — govoril je o kiparju — pa so nas popeljale v Napotnikov svet in nam ga z izbrano besedo odkrivale. Govor Lada Smrekarja je vseboval besede poznavalca Napotnikovega dela, tu in tam pa so bile bodj pesem kot govor. Kako naj ne bi bile, saj je tudi kiparjevo delo pesem, ki se mu je iz duše izlila v les. Razstava bo odprta do 29. maja. Vodstvo galerije je izdalo prijeten razstavni katalog z uvodno besedo Lada Smrekarja. Kaže, da je krška galerija, ki jo vodi tov. UršiČeva, izpol-nika vsa pričakovanja in potrdila, da je napredek v kul* turnem delu le tam, kjer so zavzeti ljudje. Pet^j Breščak Arheološki vestnik XVIII (1967) Komaj pet mesecev je minilo in pred nami je spet nova številka osrednje slovenske revije za arheologijo, 18. številka Arheološkega vestnika. S to številko je časopis nadoknadil zamudo in postal spet ažuren, kar je stroki samo v prid, saj bralce hitro in redno obvešča o novih dognanjih s področja arheologije in njenih pomožnih ved v Sloveniji in drugod. Osemnajsta številka obsega 500 strani in prinaša poleg uvodnih razprav, kjer prevladuje paleolitska vsebina, še gradivo in prispevke iz dveh tematskih kolokvijev, ki jih je pripravilo Arheološko društvo Slovenije. Prvi, o starejši kameni dobi — paleolitiku v Sloveniji, je bil oktobra 1965 v Ljubljani. Naslednji kolokvij pa je bil posvečen zgodnjemu srecjnjemu veku v Sloveniji. Na tem kolokviju, ki je trajal dva dni. so referenti oktobra 1966 poročali največ o problemih in interpretaciji najdb na naših tleh. Na obeh kolokvijih je bilo prebranih, precej referatov, ki so obe temi osvetlili z raznih vidikov in prinesli več novih dognanj ter predstavili novo arheološko gradivo. Posebno privlačnost teh tematskih kolokvijev so poučne strokovne ekskurzije, ki vodijo udeležence po končanem kolokviju na tista slovenska arheološka najdišča, o katerih Je bilo v referatih največ govora. Dolenjska je tudi v tej številki Arheološkega vestnika dobro zastopana. Tone Knez je v njej objavil dva krajša prispevka. V prvem poroča o najdbi žarnih grobov, ki so jih našli leta 1963 ob gradnji steklarne INIS v Bršli-nu. To je najstarejša arheološka najdba (10. stoletje pred našim štejem!) na področju Novega mesta. V drugem članku (Staroslovenske najdbe na Dolenjskem in v Beli krajini) pa je zajel in na kratko označil vse doslej znane slovanske ostaline v južni Sloveniji, ki so v primerjavi s prazgodovinskimi in rimskimi najdbami zaenkrat še zelo redke. Paola Korošec je (*javila drobno staroslovensko (?) najdbo iz halštatske gomile (1) v Pavli vasi pri Tržišču, Sonja Petrujeva pa je predstavila nekaL«zelo zanimivih zgodnjesred-njeveskih najdb iz Gorjancev (Vra-tolom. Pendirjevtoa, Orehek pil Stopičah), ki časovno segajo od pozne antike prek langobardskih najdb iz sredine 6. stoletja do roslovenSkih najdb zgodnjega njega veka. Najdbe iz Gorja opozarjajo na pomembnost krajev, posebej še področja okrog Mihovega, na meji (še izza prazgodovinskih časov), nad plodnim šentjernejskim poljem. Razveseljivo je dejstvo, da je v vsaki številki Arheološkega vestnika vse več prispevkov, ki obravnavajo bogate arheološke najdbe iz Dolenjske in Bele krajine. T. K. RAZPIS KAJUHOVIH NAGRAD ZA LETO 1968 Da bi narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek in da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zainteresirali za ustvarjanje del s tematiko narodnoosvobodilne vojne, razpisuje zavod »Borec« Kajuhove nagrade za leto 1968. N Kajuhove nagrade se podeljujejo za izvirna in še neobjavljena dela, napisana v slovenščini? za roman, povest, pesniško zbirko, zbirko novel, dramo, dokumentarno delo, spomine ter za Ilustracije in opremo knjig, ki Jih izda zavod »Borec«. Za Kajuhove nagrade pridejo v poštev le dela, ki obravnavajo partizanstvo, ilegalo, predvojno partijsko delo in razredno borbo, koncentracijska taborišča ter znanstvena zgodovinska dela s tega področja. Po potrebi žirija lahko odloči, da se nagrade podelijo posebej za beletristiko in posebej za dokumentarna dela. Nagrade za književna dela: I. nagrada v znesku 4.000 NđSn II. nagrada v znesku 3.000 Ndin III. nagrada v znesku 2.000 Ndin Nagradi za opremo knjig: I. nagrada v znesku 1.000 Ndin II. nagrada v znesku 500 Ndin Dela za nagrade naj avtorji pošljejo zavodu' »Borec«, Ljubljana, Bethovnova 10/111, do 30. septembra 1968. Poslana dela bo ocenila žirija, ki Jo bo imenoval zavod »Borec«. Vsa nagrajena dela bo s posebno pogodbo odkupil zavod »Borec« in jih uvrstil v svoj redni knjižni program. Kajuhove nagrade bodo podeljene ob obletnici Kajuhove smrti 21. februarja 1969. UPRAVNI ODBOR ZAVODA »BOREC« ttNOVO Cateške Toplice MIIN8I GOLF vstopnina 3 din ••••••••••••••• CESTNO PODJETJE v CELJU IZVAJA VSA DELA S PODROČJA NIZKIH GRADENJ KVALITETNO IN POCENI KEGUANJE Prvenstvo kegljačev V Ljubljani je bilo končano državno ekipno prvenstvo. Udeležila se ga je tudi Pionirjeva ekipa, ki je nastopila najprej na avtomatskem kegljišču Maksa Perca in dosegla povpreček 802. Hren je dose gel 870 kegljev, solidna pa sta bila Krusič z 826 in Le-giša z 818 keglji. Na rezultat je vplivalo popolnoma novo okolje avtomatskega kegljišča, na katerega tekmovalci niso bili vajeni. V drugem nastopu je Pionir nastopil na težkem Slovanovem kegljišču in dosegel za to kegljišče ze lo dober rezultat s povprečno 797 keglji. Ponovno je bil najboljši Hren z 837, sledili pa so Mrzlak z 823, Legiša 808, Krušič 780, Romih 777 in Barbič 759 keglji. Med najboljšimi 24 ekipami je Pionir zasedel zadovoljivo 16. mesto in prehitel vse bosanske in srbske ekipe. (en) Šentjernej : Iskra (Novo mesto) 372:369 V prvenstveni tekmi druge lige je v razburljivem srečanju Šentjernej premagal Iskro iz Novega mesta z rezultatom 372:369. B. A. — Gledam, kam bova šla na letni dopust! — In denar, ljubi možek? — Privarčevala ga bova v Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali v njenih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! NE POZABITE: m—mmmmmmmmom+mmmm Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! NOGOMET Dve neodigrani tekmi Pretekli teden sta bili neodigrani dve nogometni tekmi, Celulozar se je v svoji ligi še bolj utrdil v vodstvu, Novomeščani pa _so krepko izgubili v srečanju s Tolminom in jim gre spevna slabše. Belokranjski nogometaši se niso udeležili srečanja * Ilirijo v Ljubljani in tekma bo najbrž razsojena i rezultatom 3:0 za Ilirijo. črno-maljčani so zdaj na 10. mestu s 15 točkami in močno visijo. Odigrana ni bila še ena tekma, in to med Brežicami in Ljubnom, ker je vodstvo Ljubna poldrugo uro pred pričetkom telefonsko odpovedalo srečanje zaradi okvare na avtomobilu. Novo mesto : Tolmin 8:0 Srečanje v Tolminu se je končalo za Novomeščane s poraznim rezultatom 8:0 (3:0). Okoli 400 gledalcev je bilo priča izraziti premoči domačinov. Novomeščani so v drugem polčasu v začetnih osmih minutah dobili kar tri gole. S tem je po dveh remijih upanje, da se bo stanje spet izboljšalo, propadlo in Novomeščanom se obeta, da bodo s sedmimi točkami pristali na zadnjem mestu. ATLETIKA Vojnik : Celulozar 0:4 Krčani so gostovali v Vojniku in zmagali z rezultatom 0:4. Igrišče je bilo zelo blatno, pa tudi premajhno, zato je nerazumljivo, kako je tekmovalna komisija CNP mogla dovoliti prvenstveno srečanje na tem igrišču. Gole za Celulozar so dosegli: Stanojevič, Božič, Rabič in Klinar. Celulozar bo imel 26. maja v gosteh moštvo s Polzele. V. N. Odlični atletski rezultati Na stadionu Matije Gubca v Krškem je bilo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol Spodnjega posavja za atletski šolski pokal. Sodelovalo je 13 ekip oziroma 221 pionirjev. Pri pionirjih je bil vrstni red ekip naslednji: 1. Brežice, 2. Krško, 3. Boštanj, 4. Senovo in 5. Sevnica. Pri pionirkah so bile najuspešnejše Senovčanke, sledijo Krško, Brežice, Sevnica in Boštanj. Prireditev je bila eno najbolj množičnih atletskih- srečanj doslej v Krškem, lepi rezultati, ki so jih dosegli mladi tekmovalci in tekmovalke, pa dokazujejo, da naše šole posvečajo veliko pozornost atletiki, čeprav zanjo ni primernih objektov. V. P. Novo mesto: medobčinsko prvenstvo srednjih in poklicnih šol Letošnjega medobčinskega prvenstva v atletiki so se udeležili učenci iz vseh 6 srednjih in, poklicnih šol Novega mesta, Črnomelj so zastopali razen gimnazijcev še učenci PKŠ, prvič pa so so se udeležile tudi učenke iz poklicne šole BETI Metlika. Slednje so v skupnem plasmaju v atletiki zasedle odlično četrto mesto. Ženske ekipe so se razvrstile tako: 1. gimnazija N.' m. 4.933 točk, 2. ESS N. m. 4.799 točk, 3. šola za zdravstvene delavce N. m. 4.162 točk, 4. poklicna šola BETI Metlika 2.667 točk. Vrstni red moških ekip: 1. gimnazija N. m. 8.314 točk, 2. ESS N. m. 6.350 točk, 3. gimnazija Črnomelj 4.500 točk, 4. PKž Črnomelj 4.220 točk, 5. SKS Grm N. m. 4.181 točk. Najboljši posamezniki v atletiki so prejeli diplome, moške in ženske ekipe Novo mesto pa so si v rokometu prisvojile v trajno last prehodna pokala MZPPS Novo mesto. J. G. Speedway dirke preložene Za v nedeljo napovedane speedway dirke y Krškem so bile zaradi slabega vremena in zato, ker je dež preveč razmočil dirkališče, odgođene. Kot smo izvedeli, bodo dirke v juniju, vendar točen datum še ni znan. Vrh waterpola v Krškem 27. maja bo prišla v Krško na desetdnevni trening državna waterpo!o reprezentanca. L. HARTMAN SGP »PIONIR« Novo mesto s svojimi poslovnimi enotami gradi vse vrste objektov visoke in nizke gradnje, najsodobnejše stanovanjske stavbe, turistične, industrijske in kmetijske objekte, mostove, ceste in drugo, po sodobnih metodah s priznano kvaliteto in v dogovorjenih rokih. Z lastnimi obrtnimi obrati izvršuje gradbeno-obrtniške in avtomehanične usluge. Razpolaga tudi z lastnim tehničnim birojem. □ INVESTITORJI, POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG, KI JIH PRIPOROČAMO! Najhitrejši pionir Slovenije Kočevska pionirja Mirko Hvala in Mojca Briški sta se na ljubljanskem tekmovalnem področju z odličnim rezultatom v teku uvrstila na prvo mesto in si s tem zagotovila sodelovanje na republiškem prvenstvu za določitev najhitrejšega pionirja in pionirke Slovenije v letu 1968. Mirko Hvala je v teku na 60 metrov dosegel čas 7,3 sekunde in dobil naslov najhitrejšega pionirja Slovenije. Pionirka Mojca Briški se je v zelo zahtevni konkurenci uvrstila na častno osmo mesto.. A. A. ROKOMET Grosuplje : Krmelj 24:18 Tekma je potekala v Grosupljem v deževnem vremenu, Grosupeljčani pa so si zagotovili zmago že v prvem polčasu. Krmeljčani so se v drugem polčasu po nepotrebnem razburjali nad sojenjem sodnika Rusa iz Ljubljane. Partizan Krško : Šentvid (Ljubljana) 11:13 Dež, spolzka žoga in ne-doigrana domača ekipa so bli vzroki za poraz krškega Partizana. Čeprav je bila krška ekipa okrepljena z Gancem, ki se je vrnil iz JLA, ni bilo v igri prave borbenosti, pa tudi precej strelov čez gol ali mimo njega je bilo. Za Krčane je uspešno branil vratar Arh, zadetke za Krško pa so dosegli: Iskra 5, Mlakar 3, Koman 2 in Gane 1. V. N. Brežice : Storžič 10:6 V nedeljskem kolu so Bre-žičanke igrale z ekipo Storžiča na njihovem terenu. Čeprav je bilo pričakovati zmago domačink, so se Brežičan-ke v drugem delu srečanja dobro znašle in zasluženo osvojile obe točki. Za Breži-čanke so dale zadetke: Buža-nčič 4, Molan 3, Kolar 1, Mišič I 2. V nedeljo bodo Brežičanke v gosteh pri ljubljanski Olimpiji. V. P. Novo mesto : Slovan (Ljubljana) 21:11 Brežice : Rudar (Vele* nje) 13:11 ODBOJKA Trebnje : Jelšane 3:2 V nedeljo je odbojkarska ekipa Trebnjega gostovala v Jelšanah pri Ilirski Bistrici in zmagala s tesnim izidom 3:2 (15:9, 15:7, 5:15, 9:15 15:10). Gostje so v pnrih dveh nizih zaigrali zelo dobro in povedli z 2:0, vendar so kasneje močno popustili in dovolili, da so domačini izenačili. Odločilni niz je bil dolg in težak; zmagalo je moštvo z več rutine, posebno pa se je tokrat odlikoval inž. P. štor. Sodnik Debevc iz Postojne ni sodil najbolje. M. L. Od tu in tam ČRNOMELJ — V polfinalnih tekmah mladinskega turnirja v počasitev dneva mladosti se je moral favorit ZORA sprijazniti s porazom proti osnovni šoli. Osnovna šola je zmagala 6:3 (6:1). V drugi tekmi je gimnazija A premagala gimnazijo B s 4:2 (0:1). V tekmi za prvo mesto se bosta srečali ekipi osnovne šole in gimnazije A, v borbi za tretje mesto pa ZORA in gimnazija B. A. L. ČRNOMELJ — V nadaljevanju delavskih športnih iger je BELT premagal Kovinarja s 6:1, Iskra ZORO s 7:3, BELT pa Iskro A. L. BREŽICE — Za dan letalstva sta ObSS Brežice in garnizon Cerklje priredila že tradicionalno srečanje sindikalnih reprezentanc s starešinami domačega garnizona. V namiznem tenisu (5:2) in v streljanju z zračno pušico (735:547) sta zmagali sindikalni reprezentanci, v šahu (4:2) in kegljanju (303:289) pa pripadniki garnizije. V. P. BREŽICE — V počastitev dneva mladosti bo 24. maja tek po ulicah mesta s sodelovanjem študentskih in hrvatskih ekip, 25. maja bo na športnem igrišču pri gimnaziji nogometni turnir gimnazij, istega dne popoldne pa parada mladosti. V. P. ŠENTJERNEJ — Na atletskem mitingu Šentjernej sike šole so bili 19. maja doseženi naslednji rezultati: pionirji 60 m — 1. Pucelj 8,6; daljina — Pucelj 4.51; višina — Škrbec 130; tek na 400 m — 1. Pucelj 66; mladinci 60 m — 1. Gomizelj 8,4; 400 m — Bučar 65,5; daljina — 1. Gomizelj 4,87; višina — 1. Bučar 145; pionirke 60 m — 1. Žabkar 8,8; višina — 1. Likar 115. B. A. ČRNOMELJ — Povratni tekmi v rokometu med osnovnimi šolami Metlike in Črnomlja so se končali pri dekletih z zmago Metličank 9:3 in pri fantih z zmago Cmomalj-čanov s 24:14. Najboljši strelec je bil štajdohar (Črnomelj), ki je dosegel 9 zadetkov. Učenci in predavatelji PKŠ Črnomelj so z neodločenim rezultatom 10:10 odigrali tekmo v rokometu. V odbojki so zmagali predavatelji, medtem ko so se srečanja v nogometu in rokometu končala neodločeno. A. L. KOČEVJE — Na predtekmovanju za uvrstitev na republiško tekmovanje v gimnastiki so se mladinci TVD Partizan iz Kočevja v Ljubljani zelo dobro uvrstili. V disciplinah parter, konj z ročaji, preskok, bradlja, drog in krogi so zbrali 258,3 točk in se uvrstili na prvo mesto. Najboljša sta bila Stane Kenda s 53,8 točke in Bojan Cig-lič z 52,8 točke. A. A, KOČEVJE — V kočevskem Partizanu so se marljivo pripravljali na republiško tekmovanje v partizanskem mnogoboju. Na tekmovanje bodo poslali po eno vrsto mladincev in mladink, dve vrsti pionirjev in tri vrste pionirk. Na društvenih tekmah,so vse vrste dosegle več kot 80 odst. možnih točk. Med mladinci sta bila najboljša Ciglič in Kenda, med mladinkami Kalabotan in Kavčič, med pionirkami Knav-sova in Kočevarjeva in med pionirji Konte in Hrovat. A. A. BREŽICE — Na zaključnem tekmovanju pionirjev za rokometni pokal mladosti so nastopile ekipe, ki so dosegle na občinski tekmi prvo mesto. Pionirji osnovne šole bratov Ribarjev iz Brežic so med ekipami • Hrastnika, šmartna pri Litiji, Zagorja in Sevnice zasluženo zasedli prvo mesto in prejeli čudovit pokal, darilo steklarne iz Hrastnika. Finale za pionirke je bil v Šmartnem pri Litiji, kjer so se pionirke iz Pišec uvrstile na častno drugo mesto. V. P. ■ NOVO MESTO — Komisija za letovanje otrok pri občinskem odboru Rdečega križa je 17. maja odločila, da bo nekaj predšolskih otrok odšlo na letovanje na Debeli rtič že 27. maja. Sporočeno je bilo, da so za letovanje otrok zbrali 15.000 dinarjev (1,5 milijona S din), člani komisije bodo te dni obiskali delovne organizacije. Medtem se je Center za socialno delo že odločil, da bo plačal letovanje za 80 šolskih otrok. ■ BRUSNICE — Upravni odbor lovske družine je 16. maja razpravljal o 5-letnem gospodarskem načrtu na loviščih in o popravilu lovske koče na Gorjancih. ■ NOVO MESTO — Komisija za vagojo in varnost prometa je 15. maja določila, da bo 9. junija na novomeških ulicah veliko tekmovanje pionirjev v pravilni in spretnostni vožnji s kolesi. 17. junija, na dan varstva otrok v prometu, pa bo komisija podelila pionirjem in pionirkam, ki so člani družjn pionirjev prometnikov, značke in legitimacije. Na zadnji seji je komisija potrdila tudi predloge za podelitev plakete »vzorni voznik«. ■ NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bodo jutri zvečer odprli razstavo 80 do 100 likovnih izdelkov, ki so jih napravili učenci osnovnih šol iz trebanjske, črnomaljske, metliške in novomeške občine. Razstavo je organiziral Medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo. ■ NOVO MESTO — V nedeljo, 26. maja dopoldne, se bo ob 9. uri v Domu kulture na Prešernovem trgu pričela revija šolskih pevskih zborov. Nastopili bodo pevski zbori iz Otočca, Novega mesta, Stopič, Šentjerneja, Škocjana, Šmarjete, Šmihela pri Novem mestu, Vavte vasi, Žužemberka in z Mirne. Buldožer in občani Cesto Brusnice—Gabrje so že toliko razširili, da lahko avtobusi in druga večja motorna vozila vozijo po njej. Krajevna skupnost Gabrje je za dela najela buldožer, prebivalstvo pa je delalo brezplačno. Dela na cesti še niso končana. Dopolnjena muzejska zbirka Profesor Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzega iz Novega mesta, je pred dnevi v Dolenjskih Toplicah preuredil muzejsko zbirko NOV in jo dopolnil z novim slikovnim gradivom. D. G. Do oktobra razprodano Opekarna v Zalogu je že ▼ začetku leta vnaprej prodala vse, kar bo izdelala do oktobra. Kupci so večinoma zasebniki. Opekama je šele pred nedavnim podražila izdelke za 7 odstotkov, do tedaj pa so veljale cene izpred reforme. Tudi letos bodo izdelali največ votlakov (60 odstotkov), 25 odstotkov bo zidakov, 15 odstotkov pa stropnikov. * ZA DAN MLADOSTI V NOVOMEŠKI OBČINI V vojašnici bodo postali mladinci Osrednja proslava bo v vojašnici »Milan Majcen« — 400 pionirjev bo dobilo v soboto mladinske izkaznice — Partizanski miting v Podturnu Osrednja občinska proslava v počastitev dneva mladosti bo v soboto, 25. maja, v novomešk vojašnici »Milan Majcen«, ki bo. odprla vrata vsej šolski mladini Novega mesta in še posebej pionirjem osnovne šole »Katja Rupena« in šmihelske osnovne šole, ki bodo tega dne v vojašnici postali mladinci. Razen slavnostnega sprejema pionirjev v Zvezo mladine bo v vojašnici kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali gimnazijci, učenci osnovne šole »Katja Rupena« in glasbene šole ter vojaški orkester. Zatem bodo športna tekmovanja, na katerih se bo mladina pomerila s pripadniki JLA, zvečer pa mladinski ples. Z obiskom in prireditvami v vojašnici bo mladina še bolj utrdila že tradicionalno prijateljstvo s pripadniki JLA. To prijateljstvo bo nedvomno potrjeno tudd nar slednji dan, 26. maja, ko bo novomeška mladina, predvsem mladina iz delovnih organizacij, šla s pripadniki JLA na skupen pohod na Bazo 20. Po ogledu partizanskih spomenikov na Rogu bo v Podturnu partizanski miting. Računajo, da bo na pohodu 150 do 200 udeležencev. Na dan mladosti bodo v osnovnih šolah sprejeli v mladinsko organizacijo okoli 400 pionirjev. Sprejemi bodo povsod slavnostni. Pred tem je več šol obiskal predsednik občinskega komiteja ZMS Andrej Repinc in predaval o mladinski orgnizaciji. V počastitev dneva mladosti je bilo v Noverrt mestu Za novo šolo v Mirni peči, ki se že dviguje od temeljev, so občani prispevali okoli 45.000 dinarjev. Računajo, da bodo do konca leta dali še 25.000 dinarjev. Samoprispevka od kmetov še niso pričeli zbirati (Foto: Ivan Zoran) Kanalizacijo pred cesto! Inž. Slobodan Novakqyič, referent za komunalne in gradbene zadeve pri občinski skupščini v Novem me sfcu, je 14. maja zvečer v Vidičevi gostilni v žabji vasi obrazložil izpeljavo kanalizacije na Kodeljevem hribu in v žabji vasi na podlagi načrtov, ki jih je naredilo podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij iz Novega mesta. Med drugim je inž. Novakovič povedal, da bo glavni kanal, dolg več kot 900 metrov, izpeljan tako, da se bo nanj lahko priključilo več kot 120 zasebnih hiš. ČUatu komisije za ureditev kanalizacije, so nato razpravljali o deležu prebivalstva za kanalizacijo, ki bo predvidoma veljala 220.000 dinarjev (22 milijonov starih dinarjev).. Dokončno besedo o tem bodo slišali na množičnem sestanku prebivalcev Žabje vasi in Kodeljevega hribe. Pripomnili so, da bo urejena kanalizacija pogoj za asfaltiranje ceste skoa Žabjo vas. Za urejeno Novo mesto Na razširjeni seji novomeškega hortikulturnega društva 17. aprila so razpravljali o urejevanju okolij stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in drugih javnih poslopij, o tekmovanju v urejanju krajev, šolskih vrtov in gostišč ter o organizaciji potujoče hortikulturne razstave v Novem mestu. Poudarili so, da bodo to uresničili le s skupnim delom vseh prizadetih družbeno-političnih in delovnih organizacij, zlasti če bosta sodelovala krajevna skupnost in Podjetje za stanovanjsko izgradnjo in urejanje nase lij. Vsaka skupna akcija naj bi ne trajala le nekaj dni ali tednov, marveč vse leto. V Žužemberku zamenjali komandirja Občinska skupščina v Novem mestu je 23. aprila imenovala Jožeta Vranešiča za novega komandirja postaje milice v Žužemberku. Dosedanji komandir Anton Kranjc je na tej seji razrešen ko-mandirskih dolžnosti. in drugih krajih več športnih tekmovanj, ki jih je razpisal občinski komite ZMS. Učenci osnovnih šol so tek-tekmovantj, ki jih je razpi-metu, srednješolci in mladina delovnih organizacij pa v nogometu, rokometu in atletiki. Novomeščani pozdravili štafeto Močan dež je spremljal nosilce medobčinske in os-, m ih občinskih štafet v soboto, 18. maja, na vsej poti do Glavnega trga v Novem mestu, kjer so jih pričakali številni Novomeščani in predstavniki družbeno-političnih organizacij. Štafetne palice je prevzel predsednik občinskega komiteja ZMS An&rej Repinc, po pozdravnem sporočilu predsedniku Titu za njegov rojstni dan pa je pripadnik taborniške organizacije ponesel palico medobčinske štafete, ki je pričela pot v Beli krajini, proti Kostanjevici, od koder je šla v Krško in se v Laškem pridružila zvezni štafeti. Pred novimi nalogami dobro pripravljeni Občinska gasilska zveza Novo mesto je na svojem rednem občnem zboru sprejela letošnji okvirni program. V letošnjem letu bo občinska gasilska zveza posvetila največ pozornosti občnim zborom gasilskih društev in pripravam za VI. kongres GZ SRS. Takrat bodo izdali tudi poročilo o delu ga* silskih organizacij za 4-letno obdobje. T. V letošnjem tednu požarne varnosti bo občinska gasilska zveza poskrbela za predvajanje poučnih filmov na šolah in za strokovna predavanja. Samo tako se bodo tudi mladi odločili za delo v gasilskih društvih. Za usposabljanje novega kadra bodo letos priredili posebne tečaje in seminarje, na katerih bodo mladi gasilci izvedeli, kako je treba pomagati ob poplavah ali reševanju izpod ruševin. Šmarješka kanalizacija je neurejena Krajevna skupnost Smar-Jeta si prizadeva, da bi skupaj z novomeškim cestnim podjetjem uredila kanalizacijo. Prebivalci Smarjete bodo prav gotovo zadovoljni, če uredijo kanalizacijo, saj je doslej v vročih poletnih dneh vedno zaudarjalo iz greznic, Cestnemu podjetju pa v prihodnje ne bi bilo treba čistiti jarkov, kt so pogosto zasuti s peskom. Ce bodo uredili kanalizacijo, bi bilo mogoče razširiti tudi šmarješko cesto, ki bi bala tako varnejša za ves promet. 700 suhih vodnjakov V večtedenski suši v Suhi krajini je presahnilo več kot 700 vodnjakov. Prizadete so bile domala vse vasi, še najbolj pa kraji v okolici Hinj. Ljudje ze dolgo niso tako stradali vode kot letos. Niso je meli niti za kuhanje, kaj šele za umivanje in pranje. Živino so le poredkoma napajali. Studenec nad Laščami pri Dvoru za ljudi v največji suši ni bil dostopen, ker ga je kočevsko gojitveno lovišče ogradilo in namenilo za napajanje div- jadi. Za nekaj časa je zatajil vodovod v Zvirčah in Prevolah. Ljudje so vodo vozili — tudi po več ur daleč — iz Krke v sodih, nekaj' cistern pitne vode pa so jim pripeljali iz Žužemberka. Vodnjake na Dvoru in bližnjih vaseh so napolnili gasilci. Krajevni skupnosti v Zu-žumberku in na Hinjah sta bili prisotni pri vseh akcijah z vodo. Fomembnej^ še pomoči pa zaradi pomanjkanja cistern ljudem nista mogli dati. Staro sejmišče je naprodaj Prvi sejem na novem Šentjernej skem sejmišču, ki ga je uredila krajevna skupnost, bo 15. junija. V kratkem bodo namestili tam še javno tehtnico in prostor ogradili. Staro sejmišče je naprodaj za gradbene parcele. Izkupiček zanj bo krajevna skupnost hranila za ureditev kanalizacije. Pet odlikovancev na Otočcu V nedeljo, 12. maja, je predsednik občinskega odbora RK Boris Savnik na Otočcu na slavnostni akademiji krajevne organizacije RK podelil odlikovanja (srebrne znake, diplome in priznanja) petim aktivistom RK. Učenci iz osnovne šole so za to/rJ priložnost pripravili kulturni program. Kjer bo več soplačnikov! Komunalni sklad dobil začasen program Občinski komunalni sklad v Novem mestu bo, kakor je sklenil njegov upravni odbor na seji 11. maja. dal denar predvsem za dela, za katera bodo pridobili več soplačnikov. Pomemben je tudi sklep, da bo sklad dajal sredstva tja, kjer bodo hkrati urejali vsa komunalna vprašanja (modemizftcjo cesty-kanalizacije, vodovodov) in zveze. Upravni odbor je sprejel tudi začasen program za financiranje del. Tako je za letos predvidel denar za prenovitev ceste skozi žabjo vas, ureditev pločnikov od Osolnikove gostilne ob Ljubljanski cesti V Bršlin in Bučno vas, v samem Novem mestu pa: asfaltiranje Ulice talcev, Prešernovega in Kidričevega trga ter škrabče-ve ulice in za prestavitev in asfaltiranje ceste od splošne bolnice v Kandi-ji £o Šmihela. ^ Po sklepu -upravnega odbora bo sklad plačal za ureditev pločnikov v Br-šlinu 50 odstotkov stroškov, v drugih primerih pa bo poskušal pridobiti so-plačnike vsaj za 30-odstot-no udeležbo pri financiranju. Trgovina KZ v Šmarjeti je potrebna popravila Vsi, ki zaidejo v Šmarje šiko trgovino kmetijske zadrugo, menijo, da prodajalna sploh ne ustreza predpisom. Tla' so lesena in močno izrabljena, okna so nepleska-na in pokvarjena in stene že dolgo ndso bile prebeljene. Ker imajo v trgovini le malo prepotrebnega trgovinskega inventarja, Je največ blaga zloženega kar po tleh. Kljub temu da je v stavbi tekoča voda, je v prodajalni ni. Kmetijska zadruga plačuje Zavodu za stanovanjsko izgradnjo mesečno 300 din najemnine, vendar doslej še ndso ničesar popravili. Naselje zasebnikov V Dolenjskih Toplicah nastaja ob cesti, ki drži na Podturn, novo naselje. Zasebniki, zvečine iz okolice, gradijo tam 14 novih hiš. Pred leti je podobno naselje nastalo v zahodnem delu kraja. D. G. Kino v nevarnosti Doklej bodo v Dolenjskih Toplicah še lahko hodili v kino? To vprašanje so si zastavili na nedavni seji odbora tamkašnjega prosvetnega društva, ker so ugotovili, da je kinoaparatura že močno obrabljen^. Društvo bi rado odkupilo novomeški kinoprojektor, ker pa samo nima denarja, je prosilo delovne organizacije za denarno podporo. D. G. VUlllllllllllllillUl RADIO IN TV SPREJEMNIKE vam takoj in poceni popravi RTV delavnica TONE ROSTAN Vrhovčeva 2, Novo mesto tel. 21-053 RIBIČI POZOR! Vse ribiče RD Novo mesto obveščamo, do bo DRUŽINSKO TEKMOVANJE v lovu rib s plovcem v nedeljo, 26. maja, v Škocjanu na Radulji. Zbor tekmovalcev bo pri mostu v Škocjanu ob 6.30 uri. Vabljeni člani in mladinca! Prijave tekmovalcev sprejema pisama RD v Novem mestu, Glavni trg 7, do sobote, 25. tjn., do 10 ure. UPRAVNI ODBOR RD NOVO MESTO KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Pakar, Drago Brezar, Milan Zakrajšek, Jožica Mežnar in Anton Kučera, Člani kolektiva Krka. tovarna zdradi, Novo mesto; Ivan Stan gel j, Član kolektiva IMV Novo mesto; Jože Spelko in Viktor Avsenik, člana kolektiva No-voles, Straža; Jože Sterle, Albinca Hudoklin, članici kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Franc Hrovatič, član kolektiva ZTP, postaja Novo mesto; Stanka Nemanič, Marija Sta. rič, Marjeta Skok, Majda Košak. Jože Molur. Mija Krasna, Anica Avsec, Nada Mesojedec, Tatjana Kobck, Stanka Vese-Uč, Katja Žagar, Ivanka Kovačič, Jožica Radovan, Milojka Zadkovič, Branka Majerle, Danica Vitman. Tončka Dobravec In Marjan Pirh, dijakinje ekonomske šole Novo mesto; Milan Gorenc, Drago Zupet, Alojz Janežič, Jože Burger in Kristina Ravbcr, člani kolektiva VP 1394, Novo mesto; Andrej Kotnik, ■ upokojenec lz Žužemberka; Angelca Tisu, članica kolektiva osnovne šole Novo mesto; Anica Mugerli, gospodinja iz Semiča; Anton Kranjc, Helga KrošelJ in Vida Korasa, člani kolektiva občinsko sodišče Novo mesto; Mirko Zupančič in Jože Korasa, člani kolektiva Krke — tovarna zdravil. Novo mesto; Ivanka Šuštaršič, dijakinja ekonomske šole Novo mesto; Ivica Bec, Članica kolektiva VP 1394, Novo mesto. NOVOMEŠKA KOMUNA® Pred stanovanjsko sosesko »Nad mlini« smo lani avgusta in septembra načrtno odkopavali vzhodno polovico gomile I. Slika kaže gomilo med izkopavanjem, kjer bo stal stanovanjski stolpič S-l soseske Znančeve njive Jutri praznujejo Dolenjske Toplice Jutrišnji krajevni praznik bodo v Dolenjskih Toplicah počastili s skupno sejo sveta krajevne skupnosti in družbeno-politič-nih organizacij. Zvečer bo slavnostna akademija, na kateri bodo med drugim nastopili tudi pripadniki JLA iz Novega mesta. Bo še za kanale Za šentjemejski vodovod je krajevna skupnost že dala 80.000 din. Občani bodo morala prispevati še 70.000 din in opraviti vse izkope za glavni cevovod. Na gospodinjstvo pride 600 din prispevka in 50 ur prostovoljnega dela. Na seji krajevne skupnosti so se pogovarjali, da bi hkrati z vodovodom uredili tudi šentjemejsko kanalizacijo. Predvidevajo, da bi kanalizacija veljala okoli 210.000 din. Zdaj še nič ne kaže, da bi ta denar lahko dobili. 36 Župančičevih značk Pred dnevi je ravnatelj mimopeške osnovne šole Prane Nahtigal razdelil 36 učencem županččeve in 31-im cacibanove bralne značke Učenci so resno tekmovali, knjige pa so si izposojali predvsem v šolski in ljudski knjižnici. Uspeh, vreden pozornosti Kegljači »Pionirja« iz Novega mesta že vrsto let sodijo v vrh slovenskega kegljaškega športa. Kljub temu da imajo od vseh kvalitetnih ekip trenutno najslabše pogoje za delo, so letos zasedli 6 mesto, kar je velik uspeh. O delu in problemih v ekipi smo se pogovorili s trenerjem Robertom Romihom. Kako komentirate osvojitev 6. mesta v republiki? Odličen uspeh ekipe »Pionirja« je ponoven dokaz, da imamo dobre igralce, kljub temu da priprave niso ravno najboljše. Odkrito povedano, takšno visoko uvrstitev so nekateri igralci napovedovali že pred tekmovanjem. Mislim, da je uspeh vreden pozornosti. Kje je osnova za uspeh? Vzrok je iskati v požrtvovalnosti vseh igralcev. Kljub velikim naporom so vsi zdržali do konca. Pri tem prednjačita Krušič in Mrzlak. Kakšni so nadaljnji načrti ekipe? V glavnem moramo ekipo pomladiti, da bomo lahko držali korak z najboljšimi. Kakšni so pogoji za nadalj nji razvoj kegljaškega športa? Pogoji so zadovoljivi. Imamo dovolj igralcev in strokovnih kadrov, manjka pa urejenih in sodobnih kegljišč. Kaj si želite? štiri- ali šeststezno kegljišče, da bi lahko nastopali tudi pred svojo publiko. Poleg tega bi lahko bili organizatorji kvalitetnih republiških in zveznih tekmovanj. S tem bi se dvignila kvaliteta in rešil zamotan tekmovalni sistem. Kakšno je zanimanje za šport v občini? Ogromno. Registriranih imamo nad 300 igralcev v klubih. Približno toliko pa se jih u-kvarja s tem športom rekreacijsko. Poleg Novega mesta so klubi še v Šentjerneju, Žužemberku in Dol. Toplicah. Ta šport v glavnem združuje neposredne proizvajalce, kar je pozitivno in pohvale vredno. mi 1 10. nadaljevanje Seminar za predsednike in kandidate V soboto in nedeljo, 20. in 21. aprila, bo v Dolenjskih Toplicah seminar za predsednike mladinskih aktivov in mladince, ki kandidirajo za predsednike. Udeležilo se ga bo . več kot 50 predstavnikov delavskih, šolskih in vaških aktivistov. Na seminarju bodo poslušali več predavanj: o ZMS danes, o ZMS po VIII. kongresu, gospodarskem razvoju občine, ZMS in ZKS ter o gospodarski reformi. Po seminarju bo skupen pogovor o vprašanjih mladinske organizacije. ZVEZA KOMUNISTOV V TEŽAVAH? Programa ni mogoče izvesti brez denarja Precejšen zaostanek v članarini iz lanskega leta: je bil vzrok za odločne sklepe novomeške konference ZK o pobiranju članarine in o tem, da morajo zaostankarji zaostalo članarino brezpogojno poravnati. Zdaj pa se je članarina spremenila v resno oviro za reorganizacijo: zaostankarji imajo tako slabo vest, da ne prihajajo na sestanke, organizacije pa ob 30, 40 ali 50«/* udeležbi ne morejo kaj prida narediti. Razen lanskega dolga je začel rasti Se letošnji. V ■prvem četrtletju letos bi moralo biti pobrane v novomeški občini (samo za 1. četrtletje!J 245.000 din članarine, dejansko pa je bilo pobrane 44.767 din ali za nekaj več kot šestino. Občinskemu komiteju je od tega. ostalo 21.299 din. Za osebne dohodke je porabil 16.947 din, za druge izdatke pa 453.000 din. Na komiteju je za sedem tisoč din neplačanih računov. Kot vse kaže, program, ki ga je sprejela konferenca ZK ne bo mogel biti uresničen brez denarja. Denar pa se mora steči s članarino! ■ PARKIRIŠČE PRI DOLENJSKI banki in hranilnici v Trdinovi ulici so prejšnji teden asfaltirali. Dela je financirala občinska skupščina. Parkirišče bo velikega pomena predvsem za mesto na desnem bregu Krke, saj bo poslej manj razlogov za parkiranje osebnih avtomobilov na sami Trdinovi ulici. ■ 1,500.000 DINARJEV (150 milijonov Sdin) se je do ponedeljka, 20. maja, nabralo v skladu za gradnjo nove novomeške šole. ■ O ASFALTIRANJU CESTE skozi žabjo vas in ureditvi kanalizacije v Žabji vasi in na Kodeljevem hribu so razpravljali občani na torkovem sestanku. Govorili so tudi o prispevkih občanov pri ureditvi kanalizacije. ■ 60 DO 80 STARIH DINARJEV velja vozovnica za lokalni avtobusni promet v Novem mestu od 12. maja. Od tega dne je treba za vozovnico proti Ljubljani odšteti 680 Sdin, kolikor stane vožnja z avtobusom podjetja GORJANCI. ■ O DELOVNEM PROGRAMU krajevne skupnosti in denarnem načrtu, ki predvideva nekaj nad 7 milijonov Sdin dohodkov in izdatkov, bo danes popoldne razpravljal svet krajevne skupnosti v sejni dvorani na rotovžu. Na seji bo svet reševal tudi prošnje za denarno pomoč. ■ PROMETNA ZRCALA na kri žiščih v Novem mestu in drugih krajih bo treba po mnenju komisije za vzgojo in varnost prometa obnoviti oziroma zamenjati. Komisija je predlagala, naj bi v prihodnje preganjali oziroma kaznovali vse, ki parkirajo mopede in druga vozila pri spomeniku pred Rotovžem na Glavnem trgu. ■ OD 24. DO 29. MAJA bo društvo upokojencev zbiralo prijave za avtobusni Izlet svojih članov po Sloveniji. Na izlet bo skupina odšla 3. junija ob 5. uri. Iz Novega mesta bo odpeljal avto- bus v Krško, Laško, Velenje, Dravograd, Maribor, Litijo in se skozi Trebnje vrnil v Novo mesto. ■ ZELO ŽIVAHNO JE BILO V ponedeljek na novomeški tržnici. Še zmeraj je bilo največ prometa s sadikami, ki so bile tokrat 2e cenejše. Paradižnikova, sadika je veljala 0,30 din, sadika paprike pa 0,30 ali 0,40 din. Prodajali so še solato berivko na merice po 0,50 din, sirčke po 0,20 din, solato po 3 din kg, češnje po 4 din, gozdne Jagode po 8 din liter. Precej prodajalk je nudilo kupcem tudi arniko, ki je šla v promet po 1 din šopek. ■ GIBANJE "PREBIVALSTVA — rodile so: Alojzija Lipar iz Kotar j eve 4 — Mirana, Ana Mrzel, Nad mlini 25 — Francija, Kristina Stibrič iz Paderšičeve 19 — Andreja, Vida Sotler iz Zagrebške 25 — Matejo, Jožica Klevišar iz Skalickega 7 — deklico in Marjana Božič s Ceste talcev 10 — deklico. NOVO MESTO — Srečanje novomeške gimnazije s č> iK»meljsko v košarki se je končalo z rezultatom 69:31 (23:11). D- M. NOVO MESTO — Novomeški košarkarji so na gostovanju v Mostah zgubili tekmo z rezultatom 64:59. NOVO MESTO — Na novomeški Loki sta se v slabem vremenu pred približno 30 gledalci pomerili odbojkarski moštvi iz Novega mesta in Krope. Novomeščani so zmagali z rezultatom 3:0, vendar sita bili moštvi izenačeni. d: M. NOVO MESTO — Področno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke in prvenstvo delavske mladine bo tu v petek, 24. maja, ob 16. uri na Zletnem stadionu. Razen mlajših mladincev in mladink naših šol bodo tekmovali tudi starejši ter mladina iz delovnih organizacij za prehodni pokal občinskega komiteja ZMS Novo mesto v počastitev dneva mladosti. J. G. O delu temeljne izobraževalne skupnosti V torek, 21. maja, so na svoji 11. seji člani sveta za prosveto in kulturo občinske skupščine Novo mesto razpravljali o delu temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto - in o predlogu delitve finančnih sredstev iz sklada temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1968, govorili so tudi o stanju otroškega varstva v novomeški občini ob prehodu na deljen delovni ča,s, ki se postopoma uvaja v delovnih organizacijah. Del razprave je bil posvečen še akcijskemu programu komisije SR Slovenije za telesno kulturo v letu 1968 ter spomeniškemu varstvu.' »Ena gospa ml je rekla, da bo tudi ona naredila kakšno zbiralno akcijo za vse tiste trgovine na Glavnem trgu, ki jim zvečer zmanjkuje elektrike za svetlobne reklame ...« »Jaz pa pravim, kakršen gospodar — taka reklema!« Illllillllli'1!!!'': 1;>i i)i:|!|ll|li!ll!l!l|!l|||||||l!ll|||||ltll!l!lll!!ll!llllll!llll!tlllHII!ll!IIH!lilllllll!llll!'l!ilHIIHI!!llll!]lllllll!l!lllllllll!lllllillH!li!!llillllllllHllllllll|[lllli >LOVEC<,lovska zadruga NOVO MESTO, Cesta herojev 8 Prodajalna je dobro založena z vsemi vrstami lovskih In športnih pušk. vsem lovskim priborom, ribiško opremo In opremo za iz* letništvo. Obiščite nas! Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Saje iz Jablana — Alojza, Marija Škarja iz Šentruperta — Marinko, Terezija Legan iz Rebri — Matildo, Hermina Kren iz Žužemberka — Marjeto, Marija Murn iz Velikega Orehka — Slavka, Anica Plut iz Trnovca — Antona, Ivanka Lopa-tec iz Dobrave — Rudolfa, Jožica Retelj iz Cegelnice — Renato, Zofija Medle iz Šentjerneja — Janeza, Fani Novinec iz Dolenjskih Toplic — Janeza, Jožefa Avpič iz Kota — Mojco, Marija Medvešek iz Krškega — Romana, Ana Rugelj iz Okroga — Anico, Fani Novak s Krke — Igorja, Darinka Simonič iz Šentjerneja — deklico, Vladimira Miljavec iz Zagreba — deklico, Ana Bartolj iz Dolnjih Lakovnic — deklico, Ana šikonja iz Tribuč — deklico in Marija Bučar iz Vinje vasi — dečka. Sila pomembno pa je dejstvo, da so bili vsi grobovi potkopani v krogu, bolj na obodu gomile, medtem ko je -bila sredina gomile, po letošnjih najdba}^ sodeč, prazna. Enak način pokopavanja v gomili so pred leti odkrili tudi v veliki gomili v Stični, zato je upravičena domneva, da je balo pokopavanje v krogih v večjih gomilah na Dolenjskem pravilo. V nekaj grobovih smo našli tudi sledove lesene krste. Pokojnim so dajali v grobove največ keramične posode, manj pa kovinske ga orožja in okrasja. Orožje (sekire, sulice, nož) je železno, medtem ko je okrasje narejeno iz brona. Oblike keramičnih posod, bronasta pasna spona in certoška fibula nam povedo, da je ta gomila iz najmlajše halštat-ske stopnje, to je iz stoletja pred našim štetjem. V letu 1968 bomo odkopali še ostalo polovico prve gomile. Tako se bodo že prihodnje leto vselili stanovalci v stanovanjski stolpič S-l, ki je zgrajen točno na 3400 let stari gomili. Po vseh teh imenitnih najdbah sodeč (nekatere med njrmi so evropsko pomembne!), je bilo Novo mesto v halštatski dobi sredi prvera tisočletja pred našim štetjem zelo važno središče Ilirov s sedežem plemenskega kneza. Po f pomembnosti je bilo enakovredno drug m : velikim ilirskim središčem na Dolenjskem: v šmarjeti, Stični in na Magdalenski gor? pri Šmarju. Halštatski knez in njegovi podaniki so prebivali za močno utrjenimi okopi gradišča na Marofu (morda nekaj časa tudi na Kapitlju?), svoje mrtve pa so pokopavali deloma na Marofu, večji del pa so jih prepeljali na desni breg Krke in jih na oni sbrani pokopavali k skupnemu počitku v velike gomile. Vse kaže, da je Novo mesto sredi 1. tisočletja pred n. št. doseglo svoj najvišji vzpon in pomen! VDOR KELTOV NA DOLENJSKO Bujnemu razcvetu in ustvarjalnemu višku halštaitske kulture na Dolenjskem sledi po 4. stoletju pred našim štetjem doba stagnacije in počasnega usihanja. Vzrokov za to je več. Notranji vzrok je ta, da so se ustvarjalci že iačrpali, zunanji vzrok pa — prodirajoči Kelti. Krdela bojevitih Keltov so jela za* puščati svojo pradomovino v Franciji in Porenju in so v naglih sunkih prodirala po vsej Evropi. V več zaporednih migracijskih valovih so se razselili tja do britanskih otokov na zahodu in do Egejskega morja na jugu ter prišli celo na obale Male Azije, čeprav mološte-vilni, vendar dobro oboro ženi in hitro gibljivi konjeniki, so postali strah in trepet staroselcev na Balkanu, v Podonavju in Italiji. V 3. stoletju, nekako okrog leta 250 pred našim štetjem, se utrdi na Dolenjskem keltsko pleme Tavriskov, in sicer največ v okolici Mokronoga. Druga pomembna, toda mlajša središča keltskega življa na Dolenjskem pa so še: Valična vas, Dobrnič, Magdalenska gora, Novo mesto, šmarjeta in Mihovo. Danes vemo, da pravih Keltov v naših krajih ni bilo veliko v primeri z gosto nar sel j enimi staroselci Iliri. Zato govorimo raje o latenski kulturi (po velikem najdišču keltskih izkopanin La Tene v Švici) oziroma o latenskem obdobju, ki ga štejemo po srednjeevropski kronologiji od leta 400 pred našim štetjem do prihoda Rimljanov v naše kraje, kar velja za Dolenjsko okrog leta 35, pred n. št. Tu moram pripomniti, da v naših krajih ne poznamo keltskih najdb pred letom 300 pred n. št., ker v tem času še vedno traja pozna halštat-ska kultura. Vpliv In pomen keltskega vdora za naše kraje je bdi ogromen. Kelti so nasilno pretrgali in porušili celotno halštatsko-ilirsko strukturo, tako ekonomsko, kakor tudi polit čoo in duhovno. S seboj so prinesli Kelti nov način življenja, ki je zraslo na čisto drugačnem izročilu, nov jezik, nove oblike orož-ja in nov način bojevanja. Klasično orožje ilirskega vojaka so bile bojna sekira in sulice, keltski vojak p* je oborožen predvsem z dol-g m ostrim mečem in težkim udarnim bojnim nožem, To novo, latensko kulturo so Kelti domorodnim Ilirom nedvomno vsilili, toda številnost staroselcev, pa tudi intemost sta pripomogli, da se je nova kultura oplajala tudi s prvinami stare ha&tatske kulture. Posebej velja to za keramične oblike, saj so pri njih tudi v novem obdobju v veliki meri ohranili specifičnost lastnega kulturnega izročila. Tako je z medsebojnim vplivanjem dveh kultur nastala ilirsko-keltska kultura, ki se je ponekod ohranila še globoko v čas rimske okupacije. dolenjski list 11 Valvasor o naših trgih in gradovih , •. .K:« «* MS®?' I CRA55INi. C raSStniza CfJP0'H\f£Dy V/VČLOU JZPU šmu cev/. . LOrUTE f Debeljak 4000 din in 570 dolarjev Ali so Marnovi z njive videli vlomilca, ki jim je odnesel denar in jo mahal v gozd? V sredo, 15. maja zjutraj, je odšel Stanislav Mam iz PraprOč pri Trebnjem z družino na bližnjo njivo. Ko se je vrni!, je ugotovil, da je orepan. Nekdo je bil v njegovi hiši in odnesel več kot 400.000 Sdin ter 570 dolarjev. Ko je Mamova družina odšla na njivo, je gospodar hišo zaklenil, ključ pa dal na skrito mesto v shrambi. Storilec je tedaj najbrž iz bližine opazoval, kam je Mam dal ključ, zato je bila njegova pot v hišo tem lažja. Ko je iz omare vzel denarnico, je vse lepo zaprl, zaklenil hišo in spravil ključ tja, kjer ga je dobil. Mamovi so z njive opazi1 i moškega, ki je šel od njihove hiše proti gozdu. Takoj so posumili, da jih je morda ta okradel. Ko so se vrnili domov, je bilo že prepozno: ključ so res našli na starem mestu, tudi omara je bila zaprta, vendar pa v njej ni bilo več denarja. rA 'A V Amerikanca sta ukradla mater božjo Že avgusta lani sta jo odpeljala iz kapelice v Koprivniku v neki avstrijski muzej — Avstrijski (kočevarski) časopis je pisal, da sta našla Marijo v neki porušeni slovenski kapelici opustošeno in golo — Kapela še trdno stoji, res pa ni zaklenjena in nihče je ne vzdržuje Šele pred kratkim se je razvedelo, da je iz stare kapelice v Koprivniku (občina Kočevje) v začetku avgusta lani izginil kip matere božje. Ugotovljeno je tudi, da sta kip odpeljala ameriška državljana Joihn Haris in Ferdinand Stinffel, oba iz ZDA, sicer pa nekdanja Kočevarja. Kipa sta menda predala nekemu avstrijskemu muzeju. Ko sta prišla v Koprivnik, sta obiskala Jožefa šterben-ca, ki živi stalno v Koprivniku, je pa tudi star Kočevar in ameriški državljan. štrbenc jima je ponudil malico, nato pa sta mu omenila; da bosta odpeljala iz kapelice kip Marije in ga dala v neki avstrijski muzej, štrbenc jima je dejal, da ga to nič ne briga, ker kip ni njegov. Oba tujca sta nato, v gostilni plačevala Koipnvčanom pijačo, potem pa zatpeljala RAZBURLJIVA NEDELJA V ZABUKOVJU PRI MIRNI Vlomilec je čakal za dimnikom Vaščani so prijeli in izročili pravici Stanka Kneza iz Strmca pri Litiji, ko je vlomil v hišo njihovega soseda Viktorja Gregorčiča Zelo razburljive trenutke so imeli vaščani Zabukovja pri Mimi v nede’jo, 19. ma- ja, ko so po daljšem iskanju odkrili in prijeći 31-let-nega Stanka Kneza, starega KRASINEC Kje grad teži in kakšno lego^ima. Prijetno okolje. Lepa pristava za rejo živine. Pristava je bila nekajkrat požgana. Ribnik. Lipa. Velik golobnjak. Sedanji lastnik gradiča. Gradič ali plemiško prebivališče Krassinitz (po Kranjsko Krasinica, po hrvaško Krasinič) leži na Srednjem Kranjskem ali v Slovenski marki, na lepem ravnem polju, med trgom in gradom Pobrežjem ter Metliko, in sicer miljo od Pobrežja, dve milji od Metlike, enako tudi od Črnomlja, ter dvanajst milj od Ljubljane. Bližnji mali, a zelo ljubki in veselje vzbujajoči gozdiček nudi gradu zeleno, za oko prijetno ozadje, nič manj pa tudi s svojo srebmkasto vodo ne dela gradu prijetnega okolja reka Kolpa, ki teče nedaleč od njega. Tik ob gradiču stoji lepa zidana pristava za rejo živine, sezidana šele leta 1686, potem ko so jO malopridni ljudje, zlasti Vlahi, iz hudobije že dvakrat zažgali. Ni se nam pač treba čuditi, če zagledamo v teh krajih od Turkov ali kake druge sodrge pod- taknjenega petelina — v mislih imam podtaknjen ogenj, ki človeku vse njegovo spremeni v kup pepela. Med grajskim poslopjem in pristavo je majhen ribnik, ki naj bi povečal lepoto kraja in prispeval svoje za kuhinjo. Da pa ne bi preskočili česa, kar dela ta kraj prijeten, naj še povemo, da raste sredi dvorišča lepa lipa, ki ga s svojo zeleno listnato krono krasi in mu daje senco. Tu vidimo tudi velik in čeden golobnjak, ki z zrnjem vabi golobe iz gozda k sebi in jih nato pošilja na raženj. • Vse to je na novo zgradil današnji lastnik in posestnik gospod Ivan Adam pl. Burgstall, ki je tudi sobe dal lepo poslikati. Danes ni več nikakih ostankov nekdanjega gradu. znanca varnostnih organov, ki je vlomil v hišo Viktorja Gregorčiča in si prilastil denaimico s 100 starimi tisočaki. Knez je vlcm/J, ko pri Gregorčiču ni bilo nikogar doma. žvenketanje stek'a, ki ga je storilec razbil na oknu, da je lahko prišel v hišo, pa je pri sosedu takoj vzbudilo sum, da je v Gregorčičevi hiši vlomilec. Sosed je hitro poklical vaščane, ki so takoj obkolili hišo in pazili, da jim vlomilec ne bi ušeil. Medtem so poiskali Gregorčiča in mu sporočili, naj se hitro vrne domov, ker ima v hiši tatu. Gregorčič se je vrnil in takoj ugotovil, da mu je v spalnici zmanjkala denarnica s 100.000 starimi dinairji. Nato sta s sosedom začela preiskovati hišo. Moža sta najiprej preiskala spodnje hišne prostore. Ker nista nič našla, sta se odpravila še na podstrešje. Eden od njiju je pogledal tudi za dimnik in nenadoma vzkliknil: »Tu je!« V na- slednjem hipu pa sta že planila na Stanka Kneza, ki je nemara misilil, da je za dimnikom dovolj varen. Toda vlomilec se ni dal rad prijeti. Ko sta se mu Gregorčič in sosed približala, je začel nanju metati drva in lesene odpadke, otresti pa se ju je poskušal tudi z dvometrsko lestvijo. Naposled je moral le priznati premoč; odvrgel je denar im se predal. Kneza so vaščani izročili mekronaškim miličnikom. Ti so ugotovili, da se je Vlomilec na dejanje dobro pripravil in se oborožil. Pri njem - so našli lovski nož, gumijasto cev s kosom železa, britev in zavojček popra. Preiskovalni sodnik v Novem mestu je za Kneza odredil pripor. •. Pri nakupu avtomobila Po podatkih prodajnega vodstva General Motors vpraša oče navadno pri nakupu novega vozila: »Koliko bencina porabi avto?« Sin vpraša: »Koliko je njegova največja hitrost?« Mama vpraša: »Kakšne barve je prevleka sedežev?« in hči: »Ali ima vgrajen gramofon?« Sosedje pa: »Od kod le omar jo ti ljudje denar?« avto do kapelice naložila na zadnji sedež mater božjo in odpeljala. štrbenc ju je povabil, naj gresta spet k njemu, da bodo še malo skupaj pili, vendar nista hotela. Dejala sta, da se jima mudi v Av-. strijo... Mesec dni kasneje, nam je povedal štrbenc, pa je že pisalo v nekem časopisu, ki ga izdajajo bivši Kočevarji v Avstriji, da .sta .Stinffel in Haris našla v neki porušeni kapelici v Sloveniji Marijo, vso opustošeno in' golo, ter jo odpeljala v neki avstrijski muzej. ■ _ MABIJO BODO POPRAVILI Obiskali smo Koprivnik in vprašali nekatere Koprivni-čane, kaj vedo o kraji kipa matere božje. Anton Bobaš iz Koprivnika št. 5: »Video" sam neke slike u kapeli... a nisam ne video, ne slišal, da bi ko kaj odnesel... Zaradi mene neka i kapelicu natovare na kamion ...« Nekdo drugi pa je dodal, da so odrasli Koprivničani le od daleč gledali, ko so kip nalagali češ, »saj ni naša in mi nimamo nič pri tem.« Ko so kip nai’agali, so bili okoli kapelice le otroci, med njimi tudi Braco Ugrenovič, učenec 3. razreda osnovne šole, ki je doživel krajo takole: — Dva moška in šterbenc so bili pri kapeli pa seveda še polno nas, mulcev. Ko sta kip nalagala, je nekdo vzkliknil: »Glejte, ukradli so nam Marjjo!« Drugi pa ga je pomiril: »Samo popravit jo peljejo.« Marija je bila pol metra velika, ves kip pa je bil še višji, ker 3e držala v dvignjeni roki angelčka. Beba Marinč je menila: — Ni prav, da so. jo odnesli. Ce je bila že toliko let tam v kapeli pa naj bi biHa še naprej, saj ni nikomur nič hotela. Z Jožefom šterbencem smo se pogovarjala kar s pomočjo domačina, ki je bal za tolmača. Bojim pa se, da sva oba svojo nalogo bolj slabo opravila. V glavnem je šterbenc povedal vse tako, kot smo zapisali v začetku. Ko sem ga vprašal, koliko Trideset let je kuhal jezo je kip star, je 79 letni šterbenc nejasno odgovoril: — Jaz takrat mlada fantič bla ... 100, 300 Leta nazaj ... Niks rihta Koprivnik ... ključ majhna magari . .. (da bi bila kapelica vsaj zaklenjena). Kapelico v Koprivniku nihče ne vzdržuje. Je zanemarjena, nezaklenjena, kipi ukradeni ali razbiti, le slikarije na kidu so še dobro ohranjene. Vernikov v Koprivniku menda ni pa tudi nikogar, ki bd bil kapelico pripravljen vzdrževati. Ob vrnitvi v Kočevje smo se 'pozanimali še pri javnem tožilcu, Alojzu Petku, če gfe v tern primeru za krajo ili kaznivo dejanje. Odgovor 'je bil, da je vse, kar nima lastnika splošno ljudsko (naše) premoženje in da torej kipa matere božje iz koprivniške kapelice ne bi smel nihče odnesti, če ni dobil dovoljenja pristojnega organa. JOŽE PRIMC ZDAJ'ŽE JANČARJEVA, je Mira z možem Tomažem in starešino KMEČKE OHCETI Tonetom Kozlevčarjem takol( nasmejana in še malce vznemirjena prišla skozi gost špalir narodnih noš iz poročne dvorane na ljubljanskem magistratu. (Foto: M. Moškon) JOŽE ŠUMLAJ JE REŠIL ŽIVLJENJE SODELAVKI NA ŠOLI S stolom nad podivjanega napadalca Nemir na Veliki Dolini se je polegel — Ljudje so si oddahnili, ker je Nikolič končno za zapahi — Svojo nekdanjo ženo je poskušal umoriti v šoli, kjer ja zaposlena — Zdaj je že v zaporu Jožef štrbenc (s klobukom) n^1 je dal največ podatkov o kraja, saj sta se ob3 tatova oglasila pri njem in on je bil pri kraji z ra'1‘^Vendar pravi, da on ni pomagal krasti, le »nič *»i brigalo, ker kip ni bil njegov« (Foto: Primc) Učiteljica Helena Nikoličeva z Velike Doline je spet doma. Pred dnevi se je vrnila iz brežiške bolnišnice, kamor so jo pripeljali 6. maja. Ta dan bi bil zanjo skoraj usoden. Njen bivši mož Mihajlo jo je dvakrat zabodel z nožem. Bržkone bi jo bil tudi usmrtil, da mu tega ni preprečil učitelj Jože šumlaj, skromen in pogumen fant, ki pravi, da je storil samo svojo dolžnost. Bilo je okrog enih popoldne. V zbornici dolinske šole so bili sje trije učitelji; Jože šumlaj, ki je čakal na avtobus proti Brežicam, Helena Nikolič in Gena Dediva-novič. Povsem nepričakovano se je znašel v prostoru bivši ■Helenin mož Mihajlo. Heleno je prosil za razgovor med štirimi očmi. Odšla sta v ravnateljevo pisarno, kjer je hotel izsiliti od nje da bi se spet pobotala. Odgovorila mu je, da noče več živeti z njim. Ves divji jo je podrl na tla in jo z nožem dvakrat zabodel. Jože šumlaj je v zbornici zaslišal krike in se v trenut- ku pognal čez hodnik v ravnateljevo sobo. Pograbil je štol in , dvakrat zamahriil po Nikoliču. V napadalčevi' roki je tedaj opazil nož. Z odlomljeno nogo razbitega stola je udaril Nikoliča po roki in mu nato izvil nož. Tovarišica Dedivanovičeva je medtem stekla po ravnatelja v stanovanje. Takoj je prišel na pomoč in skupaj s šumlajem sta odvlekla Niko-hša iz poslopja, ranjeno Heleno pa je rešilni avtomobil odpeljal v bolnišnico. Rani na srečo nista bili nevarni. Nikolič je še isti dan prišel v bolnišnico. Tzijavil je, da bi Heleno rad obiskal, vendar ga niso spustili do nje. Napovedal se je za naslednje dopoldne, medtem pa so ga že priprli. Za poskus uboja : mu bo sodilo okrožno sodišče v Novem me: stu. Med vaščani Nikolič ni bil priljubljen. Veliko je popival. Tudi zaposlen ni bil. Lani je odšel v Francijo. Dejal je, da si bo tam poiskal delo. Zaradi nemogočega vedenja so ga kmalu poslali nazaj. Kljub temu, da sta bila z ženo pravno ločena, je imel pravico bivati v njenem stanovanju. Ravnatelj je bil lani zaradi tega skupaj z njo na sodišču v Brežicah. Povedali so mu, da bi ga lahko izselili le v primeru, če bi mu v razdalji 1,5 km priskrbeli enakovredno stanovanje. To pa ni bilo mogoče. Tako je ostal v kraju in delal še naprej težave družini in drugim ljudem. V hiši Jožeta Srebrnjaka na Potov rhu je prišlo 22. avgusta lani do obračunavanja, zaradi katerega se je moral Franc Pavlin, delavec iz Novega mesta, zagovarjati pred občinskim sodiščem. Usodnega avgustovega večera se je pri Srebmjakovih zbrala družba. Večer je mirno potekal, ko pa se je ^potoma, gredoč iz yinograda, oglasil tam še Ivan štamfelj, so se začeli prepirati. Najprej zaradi kupčije, potem pa je Pavlin začel očitati Stamflju, da je pred 30 leti kot otrok služil pri njegovi materi in da pri njih ni nič zaslužil. Bil je precej vinjen in razborit, zato je hotel štamflja dvakrat udariti s steklenico, a so mu to drugi preprečili. Kar naenkrat pa je vanj zalučal kozarec. Priletel je Stamflju v levo oko in mu ga hudo poškodoval. Moral je v bolnišnico, nato pa še na ljubljansko kliniko, kjer so ga operirali. Na sodišču se je izkazalo, da je bil obtoženec tisti večer precej vinjen in da že dolga leta kuha jezo na štamflja. Občinsko sodišče je zaradi prizadejane telesne poškodbe obsodilo Franca Pavlina na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Kibu Božo in piše JEROME K. JEROME NESPAMETNO je ubogati nasvete »Odprite in poglejte!« je rekel z glasom čarovnika Odprl sem in pogledal, modrejši pa nisem postal, iz pravljice. »To je čaj,« je pojasnil. »O,« sem odgovoril, »jaz sem pa mislil, da je njuhanec.« »Nu, če natančno vzamemo, pravzaprav ni čaj, marveč posebna vrsta čaja. Popijte čašico in nikoli več ne boste pili drugačnega čaja.« Prav je povedal. Popil sem čašico in nisem imel več poželenja, da bi še kdaj pil čaj. Sploh nisem poželel ndč drugega, kaJkor da bi šel v samoten kraj in umrl. Po enem tednu me je obiskal. »Ali se še spominjate čaja, ki sem vam ga dal?« »Kaj se ne bi,« sem odgovoril. »Tistega okusa se ne morem in ne morem iznebiti.« »Vam je škodoval?« je vprašal. »Ne prehudo, toda to sem prebolel.« Videl sem, da se je zamislil. »Takrat ste prav povedali, »bil je njuhanec, posebna vršita, poslali so mi ga naravnost iz Indije.« »Lepo ni bilo, že moram reči.« »Neumna zamenjava po moji krivdi,« je nadaljevati, »gotovo sem zavojčke zamenjal.« »Nu, da, človek se lahko zmoti, toda pri meni se ne boste nikoli več zmotili.« Vsi kaj radi dajemo nasvete. Nekoč mi je balo v čast služiti nekemu staremu gospodu, čigar poklic je bil dajati pravne nasvete, in sicer res izvrstne nasvete. Kakor večina ljudi, ki poznajo pravo, je svoje pravdoznanstvo le malo spoštoval. Nekoč sem ga slišal, ko je rekel nekemu strastnemu pravdaču: »če bi me ustavil potepuh na cesti in bi od mene zahteval uro z verižico, bi se branil in mu je ne bi dal. če bi oni rekel: ,Jo pač nasilno vzamem/ bi mu, kakor sem star, rekel: »Le pridi in si jo vzemi, če moreš! če pa bi on rekel: ,Prav, te bom pa povabil pred sodišče in te primoral, da mi jo daš’, bi jo brž vzel iz žepa, mu jo stisnil v roko in ga prosil, naj se ne mudi več z menoj. Verjemite mi, da hi poceni opravil.« Vsi vemo, kako napraviti puding. Ne trdimo, da ga znamo pripraviti. To nam nič mar: Naša stvar je, da kritiziramo kuharico. Lastimo si pravico, da kritiziramo toliko reči, ki jih sami ne opravljamo. Vsi smo kritiki. Jaz sodim o tebi po svoje, bralec, ti pa najbrž po svoje o meni. Nikar mi tega ne povej: Tega nočem vedeti. Opravljaj me za hrbtom, to mi je dosti ljubše, že neke krati sem predaval v dvorani, ki je tako zgrajena, da sem moral skoz ista vrata kakor poslušalci. In vsakokrat sem slišal, kako je nekdo .prišepnil sosedu: »Pazite, je tik za vami.« Prišepetalcu šem bil vsakokrat hvaležen. V nekem bohemskem klubu sem nekoč pil kavo z nekim romanopiscem, širokoplečim, krepkim gospodom. Neki drugi član kluba je prisedel k nama in rekel, prijatelju: »Pravkar sem prebral vašo zadnjo knjigo in vam bom odkrito povedal, kako sodim o nji.« Romanopisec mu je gladko odbrusil: »Svairiim vas: če to storite, vam razbijem glavo!« Svoj prosti čas zapravimo večidel s tem, da se med seboj zbadamo. Ko takole bahavo hodimo naokrog z visoko dvignjenim nosom, je res pravi čudež, da se ne zvrnemo lepega dne z naše male zemlje v vesolje. Množice se rogajo razredom. Morala razredov je zoprna. Mar bi se razredi učili življenja pri posebnem odboru množic, kako lepo bi jim bilo! Mar bi razredi postavili svoje lastne koristi ob staran in se posvetili* blaginji množice, pa bi bila množca z njimi dosti bolj zadovoljna* Razredi preklinjajo množico. Mar bi množica ubogala nasvet, ki jim ga dajejo razredi! Ko bi le vsakdo varčeval s svojimi desetimi šilingi na teden! Ko bi le vsi bili abstinenti ali pa bi pili rdečo starino, ki ne opaja! Ko bi le šla vsa dekleta v službo za deset funtov na leto in ne bi razmetavala svojega denarja za cvetlice in peresa; naj bi bili moški voljni delati po štirinajst ur na dan in reči: »Bog blagoslovi gospoda in njegovo družino! — on ko ne bi imeli teko visokih zahtev, bi teklo vse kakor po loju — za razrede. »Nova« žena zasmehuje staromodno. Kar pa je staromodnega, se zgraža nad novim. Mož kritizira ženo. Z ženami nismo nič kaj zadovoljni. Obravnavamo njih slabosti, dajemo jim najboljše nasvete. Ko bi se vendar angleške žene oblačile kakor Francozinje, ko bi govorile kakor Američanke in kuhale kakor Nemke! Ko bi le hotele biti žene takšne, kakršne hočemo imeti — pohlevne, delavne, duhovite in varčne, očarljive, prilagodljive in ne tako nezaupljive! Koliko bolje bi bilo njim pa tudi nam! Tako zelo se trudimo, da bi jih poučili, pa nočejo ubogati. Namesto da bi sprejemale naše male nasvete, kritizirajo nas, može. Da, otroci se tako radi igrajo šolo. Za to igro je treba imeti samo prag, paličica in šest otrok. Toda prav s temi šestimi otroki je težaiva. Vsak otrok bi rad bil učitelj; vsak poskakuje in trdi, da je on na vrsti. Žena bi torej rada vzela palico in posadila moža na prag. Rada bi mu povedala to in ono reč. Mož da nikakor ni tak, kakršen bi moral biti. čas je že, da opusti vse svoje prirodne želje in nagibe, če bo to storil, se bo z njim potrudila in iz njega napravila — nu... ne moža, pač pa nekaj dosti boljšega. živeli bi na najboljšem vse svetov, če bi le vsakdo ubogal, kar mu nasvetujemo. Ali bi pač bil Jeruzalem tisto čisto mesto, o katerem nam poročajo, če ne bi vsak meščan pometal pred svojim pragom, marveč stopil na cesto in zgovorno predaval »o higieni«? Mi pa kritiziramo celo stvarstvo. Svet je narobe, mi smo narobe. Mar bi bil On ubogal naš nasvet prvega izmed šestih dni!... (KONEC) »Porušena« kapelica v Koprivniku še kar trdno stoji. Tudi slikarije na stenah so dobro ohranjene. Res pa kapele nihče ne vzdržuje (Foto: Primc) Obisk iz Velike Piane Jutri zvečer bodo Brežičam pred stavbo občinske skupščine dočakali goste iz Velike Plane v Srbiji. Iz pobratene občine je napovedalo obisk 54 odbornikov in družbenopolitičnih delavcev. V Sloveniji bodo ostali dva dni. V soboto si bodo ogledali gimnazijo, Posavski muzej, prosvetni dom, tovarno pohištva in topolove nasade v Vrbini, nakar se bodo odpeljali na Bizeljsko in v Kumrovec. V nedeljo je predviden izlet v Postojno ali na Bled, spotoma pa se bodo ustavili še na Otočcu in v Ljubljeni. Predramljeni iz spanja Na občnem zboru društva STANKA ČERNELIČA iz Brežic se je pred dnevi zbralo 20 članov. Ugotovili so, da ponovni ustavni občni zbor ni potreben, ker društvo živi. Sklenili so vpeljati le nove delovne oblike, ki bi dokončno zbudile sekcije ia Branja. Še letos nameravajo ustanoviti amaterski oder in nov moški oktet. V programu imajo spevoigro in radijske igre, poživili bodo klubsko dejavnost in stike z mladino. Za predsednika društva so izbrali Iva Osolnika. Vabila na koncert Na sobotni koncert pevsikih zborov v Brežicah je vabljeno občinstvo vseh treh spod-njepoeavkih občin. To bo slavnosten uvod v revijo kulturnih dejavnosti, ki postaja V Posavju že tradicija. V dvorani prosvetnega doma v Brežicah bodo 25. maja ob 20. uri zapeli pevski zbori iz treh spodnjeposavskih občin. Spominska razstava V Posavskem muzeju so ▼ ponedeljek, 20. maja, ođprli razstavo o življenju ki delu revolucionarja Borisa Kidriča. Fotografski dokumenti, odlikovanja in drugi osebni predmeti velikega pokojnika so razstavljeni v slavnostni dvorani brežiškega gradu. S to razstavo bo muzej počastil spomin na 15. obletnico Kidričeve smrti. - ' ££ < Spil •> ,, SPRIČEVALA TUDI" V VEČERNI KMFTIISKI ŠOLI Šola bodočih gospodarjev v Brežicah Vpišejo se lahko slušatelji vseh starosti — Vrata so odprta tudi tistim, ki so se pred osmim razredom poslovili od osemletke t>elavska univerza v Brežicah vabi v šolske klopi kmečke fante in dekleta, čas za vpis v kmetijsko šolo imajo do konca avgustva. To je zimsko izobraževanje, ki traja dve leti. Učilnice so odprte vsakomur, če imate veselje do gospodarjenja na kmetiji, potem se prijavite! Znanje vam bo prineslo denar. Prosvetni delavci iz brežiške občine, ki so se 15. maja udeležili srečanja na šoli v Veliki Plani, so si ogledali tudi Kragujevac. Na sliki: pred spomenikom žrtvam iz 1941. leta. (Foto: Tomše) Povabilo je še posebej namenjeno tistim, ki končujejo osemletko in bodo ostali doma. Slušatelji z dokončanim osmim razredom osnovne šole bodo po dveh letih lahko prejeli spričevalo nižje kmetijske šole na Grmu, drugi z nepopolno osnovno šolo pa bodo dobili le potrdilo o obiskovanju šole. Večerna kmetijska šola torej nudi možnost slehernemu kmečkemu otroku, da se poklicno izobrazi. V NAČRTIH ZA TURIZEM NI ENOTNOSTI Vsak zase bo le malo opravil Gostinsko podjetje grad Mokrice čaka na posojilo za gradnjo depandanse — Predstavniki gostinskih podjetij vidijo uspehe v poslovnem sodelovanju, v skupnih načrtih in skupni propagandi Razen tega je šolanje take vrste najcenejše. Mladina je lahko dama, šolnine pa skoraj ni. Večji del sredstev za šolo ima delavska univerza že zagotovljen. Denar za izobraževanje kmečke mladine so prispevali: občinska skupščina, zavod za zaposlovanje in AGRARI A. Edino kmetijska zadruga na Bizeljskem še ni odgovorila na prošnjo. Slušatelji bodo predelovali program nižje kmetijske šole na Grmu. Tujega jezika ni. V učnem načrtu je tudi pouk strojništva. Vsakdo se bo lahko naučil voziti traktor. Delavska univerza spejema prijave tudi za oddelek v Cerkljah. Predlanskim so ga tam že imeli, lani pa je bil samo v Brežicah. V drugih Sekcija za turizem in gostinstvo pri občinski konferenci SZDL v Brežicah je v sredo, 8. maja, pregledala uresničevanje sklepov s seje pred zadnjo konferenco in razpravljala o prihodnosti turizma v občini. Ker jo sestavljajo večinoma predstavniki gostinskih podjetij, je vsak izmed njih povedal za svoje načrte. Pri investicijah imajo še vedno prednost Mokrice, vendar podjetje ne bo iskalo kreditov vse dotlej, dokler ne bodo gospodarska poslopja sedanje farme piščancev v njihovih rokah. Kolektiv se je že nadejali, da mu bo priskočila na pomoč občinska skupSčina, s tem da bi odprodala narodni dom AGRARU. Ta bd bila pripravljena odstopiti hleve za 700.000 dinarjev. Sicer pa smo zvedeli, da je dobra volja na obeh straneh in da se predstavniki obeh organizacij že pogajajo in da imajo predloge za sporazum, ki bo sprejemljiv za obe strani. Lahko bi se na primer odločili za poslovno sodelovanje, morda celo za združitev, vendar za zdaj še oklevajo. Za tak korak je potrebna trezna presoja. Na seji so udeleženci menili, da so gostinci v brežiški občini preveč razdrobljeni, da sosed ne ve, kaj namerava sosed, in da tudi v propagandi ni prav nobene enotnosti. O prospektih je bilo že nešteto razgovorov v prejšnjih letih, beli dan pa so zagledala le tisti, ki so jih podjetja sama izdala. Seveda ne vedno najbolj posrečeno. V prihodnje nameravajo drugače. Povezala se bodo med seboj, ker je to edini način, da lahko kolikor toliko zadovoljijo goste. Obiskovalce Catežkih Toplic bodo kdaj pa kdaj odpeljali v Mokrice, gostom iz Mokric bodo nudili kopanje v čatežkem bazenu, razvedrilo na igrišču za minigoOf in podobno. Kulturne in zabavne prireditve bodo organizirali skupaj; tako so se dogovorili. Dobrih predlogov je bilo kopico, treba je samo še dejanj. J. T. RADIO BREŽICE PETEK. 24. MAJA: 20.00—20.25 — Nove plošče RTB, obvestila — 20.25—21.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 26. MAJA: 11.00 — Domače zanimivosti — S seje občinske skupščine Brežice poroča Spela Pirnat — Pozdravljamo goste iz Velike Plane — reportaža — Za naše kmetovalce: inž. Lojze Pirc — Vinogradništvo v svetu in pri nas — Zabava vas ansambel Valterja Skoka — Magnetofonski zapis ob tednu mladosti — Poaor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 28. MAJA: 18.00—19.00 — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Mihail Aleks and rovič šolohov — Iz naše glasbene šole — Obvestila in flbnski pregled. Ur-Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 — Glasbena oddaja — Slovenski narodno »bavni ansambli vam predstavljajo svoje nove posnetke, snetke. Boste obnavljali, želite posojilo? V ponedeljek, 27. maja, bomo začeli poslovati v NOVI poslovalnici »IZBIRA« V BREŽICAH. Vabimo vas, da obiščete našo novo trgovino in si ogledate bogato zalogo trgovskega blaga. Poslovalnica bo odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. ure. Priporoča se kolektiv trgovskega podjetja »KRKA«- Brežice Iz hranilno-kreditnega odseka bo trgovsko in kmetijsko podjetje AGRARIA dajalo posojila kmetom za različne namene, na primer za nakup živine, za obnovo sadovnjakov, za nakup umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Marsikateri zasebni kmečki gospodar kuje načrte za izboljšanje svojega gospodarstva, pa nima dovolj denarja za začetno investicijo. Ta se brez skrbi lahko obme na hranilno kreditni odsek in zaprosi za posojilo. Dobil ga bo za eno leto, za dve leti in tudi za tri leta, odvisno od te- NOVO V BREŽICAH ■ NOCOJ BO V MALI DVORANI prosvetnega dom« odprta razstava »NaSa knjiga«. Začetna slovesnost bo ob 19. url. Uro zatem bo Javna mladinska oddaja »Pokali, kaj znaš!«. Pripravil jo Je občinski komite Zveze mladine v počastitev dneva mladosti. Lokalna radijska postaja Je ne bo prenašala, »ato pridite posluSat mlade talente v dvorano. ■ IZ VELIKE PLANE se Je 17. maja vrnila skupina prosvetnih delavcev z osnovne šole bratov Ribarjev in nekaterih ravnateljev okoliSklh Sol. V gosteh so bili dva dni. V Veliki Plani so sodelovali na praznovanju dneva tamkajšnje osnovne Sole. ■ KRVODAJALSKA AKCIJA v minulem tednu ni lapolnila pričakovanj: pozivu občinskega odbora Rdečega križa in drugih organizacij se Je odzvalo le nekaj nad 20 občanov. Kri so darovali 203 prostovoljci. Pohvalo zasluži zlasti kolektiv trgovskega podjetja KRKA, pripadniki garnizije in občani iz Cerkelj. Zbrali so 57 litrov in pol krvi. Druga akcija bo v oktobru. V občini bi morali zbrati 1.200 krvodajalcev, vendar pozivi naletijo na ka| skromno razumevanje. Darovalcem najlepša hvala! ■ SOLARJI NA IZLETIH. Poslovalnica SAP ima v tem mesecu veliko prijav za Šolske izlete. Učence vozijo z avtobusi na Gorenjsko, v Logarsko dolino in v druge kraje Slovenije. Za skupinska potovanja nudijo popust. ■ JUTRI ZVEČER BO PO MESTU ulični tek. Okrog 19. uro bodo Brežičanl pričakali goste iz Velike Plane, ki bodo naslednji dan obiskali podjetja in kulturne ustanove ter Kumrovec. V nedeljo bodo odpotovali v Postojno. BREŽIŠKE VESTI Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Mesojedec iz Sp. Vodal — dečka, Terezija Medvešek iz Zakota — Lovra, Ljudmila Bartol iz Rožnega — Bernarda, Jožefa Zupančič iz Gaberja — Frančiško, Pavla Krčelič iz Bijele Gorice — Borisa, Cvetka Mladkovlč iz Krške vasi — Mojco, Jožefa Savrlč iz Sel — Bojana, Marija Živoder iz Prigorja — Ti-homira, Zora Balenovič iz Drenja — Renata. Elizabeta Longo iz Malega Mraševega — dečka, Jelica Gregurič iz Prudnic — Vesno. Prehitevanje po desni strani 4. aprila proti večeru Je Jože Hablnc iz Brežic privozil od železniške postaje Brežice do svojega stanovanja, kjer Je hotel zapeljati s ceste na desno. Vključil je desni smerokaz in zapeljal z vozilom proti sredini ceste, da bi lažje zavil v domače dvorišče. Za njim Je pripeljal s precejšnjo hitrostjo voznik osebnega avtomobila Andrija Markovič iz Brežic, ki je hotel H&binoa prehiteti po desni strani. Ker Je HABINC že zavijal na desno. Je prišlo do trčenja. Pri tem je vrglo Markovičevo vozilo na desno stran v obcestni Jarek. Na vozilih Je za približno 4000 din škode. Telesno ni bil nihče poškodovan. ga, za kaj ga namerava uporabiti. Za nakup plemenske živine daje kmetijsko podjetje AGRARIA do 3000 dinarjev kredita. Rok za vrnitev posojene vsote poteče dve letd po odobritvi posojila. Kdor bo obnavljal sadovnjake ali vinograde, lahko najame posojilo do 5000 dinarjev za vrednost sadik in rigolanja. V tem primeru Je odplačilni rok tri leta. Za nakup umetnih gnojil in zaščitnih sredstev in semen daje podjetje do 2000 dinarjev kredita in prav tolikšno vsoto za druge potrebe prosilcev. Danes seja skupščine Odborniki bodo danes potrdili zaključni račun občinskega proračuna za minulo leto. Poročila o delu v letu 1967 bodo podali občinsko sodišče, občinsko javno tožilstvo, sodnik za prekrške, postaja milice, medobčinsko javno pravobranilstvo in u-prava občinske skupščine. Na seji bodo obravnavali še predlo« odloka o upravljanju in vzdrževanju javnih vodovodov in pokopališč, odlok o premiji za mleko 1968, statut občinskega cestnega sklada in predlog za spremembo zakona o radiu in televiziji. Obrestna mera je precej visoka, in sicer 10 odstotkov. Morda bi se vključil sem tudi sklad za pospeševanje kmetijstva, kar bi bilo zelo zaželeno. . krajih kmetijskih šol ne bo odpirala, ker imajo vsi centri dobre avtobusne zveze. Prevoz z avtobusom bo verjetno znižan kot za vse šolarje. Za šoJnino bo posameznik plačal 50 dinarjev, 70 dinarjev pa za ekskurzijo ob koncu letnika. Letošnjemu prvemu letniku se bodo sredi novembra pridružili tudi lanski slušatelji. Ti letnika niso dokončali. V začetku februarja bo program prvega leta predelan in v marcu bo prišla na vrsto snov drugega letnika, ki ga bodo dokončali leto dni kasneje. Za praktični pouk je delavska univerza že dogovorjena z AGRARIO. V soboto vsi na ulico! V soboto, 25. maja popoldne, vabi občinski odbor SZDL v Brežicah na glavno ulico vse meščane, da bodo pozdravili mladino. Ob 15.30 se bo zvrstilo v slavnostnem mimohodu od gradu do gimnazije na stotine mladih ljudi: pionirjev, cicibanov, športnikov, tabornikov, mladih gasilcev, radioamaterjev, pod-mladkarjev RK in članov drugih organizacij, ki nudijo gostoljubje mladim. Sprevod mladosti naj torej ne ostane nezapažen; naj ne bo meščana, ki ne bi zaploskal mladini za njen praznik. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stjepan Debeljak, čevljar iz Harmice, Je padel s kolesom in si poškodoval glavo in levo roko; Ivana Vugca, delavca iz Pušč, je nekdo povozil z motorjem in mu poškodoval glavo in levo nogo; Jan« Božič, kmet iz Smečic, je padel s konja in sl poškodoval levo ključnico; Prane Kmetič, sin upokojenca iz Dol. Boštanja. je padel pri telovadbi in si poškodoval levo roko; Feliks Kovačič, upokojenec iz Dobove, Je padel v stanovanju in si poškodoval levo roko; Bariča Vajdič, kmetica iz Goljaka, je padla v vinogradu in si zlomila desno nogo; Mihael Bizjak. obč. podpiranec s Cimikn, Je padel na poti in ai poškodoval levo nogo; Marijan Ključcvsek, delavec iz Brestanice, Je padel na poti in sl poškodoval levo nogo. Ponosni in nasmejani so učenci brežiške osnovne šote sprejemali Kajuhove bralne značke v nedeljo, 12. m»; ja. Pripenjali so jim jih kipar Vladimir Stoviček, ki je značko izdelal (na sliki), prof. Stanko Skalar •<* Ludvik Metelko. (Foto: Tomše) Čim več članov bo, tem večja bo moč V Krškem je bilo ustanovljeno Društvo zasebnih obrtnikov in gostincev — Na občnih zborih so razpravljali o vlogi in pomenu društva — Število članstva bo odločalo tudi o moči in delu društva Društvo zasebnih obrtnikov in gostincev v Krškem združuje kar tri občine: Brežice, Sevnico in Krško. Doslej se je včlanilo v društvo 270 obrtnikov in gostincev, vendar pa je to le slaba polovica tistih, ki imajo obrtna dovoljenja. Kljub temu pa poskušajo v društvu reševati tiste težave, ki jih imajo vsi obrtniki pri nas, Je še vedno mnogo takih, ki se za članstvo v društvu ne zanimajo ali pa oklevajo. Pred kratkim so bili v vseh treh občinah občni zbori, ki so se jih udeležili predstavniki občinskih skupščin in člani društva. Na zborih so govorili o položaju in vlogi zasebnikov pri nas in o povečanju njihovega dela ter o sporazumih z občinami. Pri nas je še vedno ukoreninjeno mnenje, da je treba zasebno obrtništvo odpraviti. Pri tem pozabljamo, da so zasebni obrtniki v naši družbi še vedno potrebni in da jih je povsod le težko nadomestiti. Dolgoletnemu mišljenju se je pridružil tudi strah pred prehitrim bogatenjem zasebnih obrtnikov, izkoriščanjem delovne sile itd. Vse to neugodno vpliva na razvoj zasebnega obrtništva, saj po- zabijamo, da pristojni organi nadzorujejo obrtnike m jih opozarjajo, kadar gre za nepravilnosti. V zasebnem obrtništvu in gostinstvu še vedno marsikaj ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Ponekod je še vedno neurejeno socialno zavarovanje zasebnih obrtnikov in gostincev, nepravilno pa je tudi ocenjevanje dohodninskega davka, ki se ocenjuje le po eni osebi. Omejevanje delovne sile je v nekaterih strokah težko uveljaviti. V gradbeništvu je nemalokrat potrebno več delavcev, kot jih zasebni obrtnik sme imeti. Čeprav srno pri nas vsa leta preganjali šušmarstvo, se je v zadnjem času tako močno razraslo, da primanjkuje kruha tudi zasebnim obrtnikom. Da bi zaščitili svoj zaslužek so obrtniki zahtevali, da je treba vse tiste, ki se ukvarjajo s šuš-marstvom še posebno strogo nadzorovati. Položaj vajencev se vsa zadnja leta ni spremenil. Medtem ko je na eni strani težko najti učna delovna mesta za vse tiste mlade ljudi, ki bi se želeli izučiti, je na drugi strani obrtnikom težko sprejeti nove vajence, saj je učenec skoraj polovico učne dobe v šoli. čeprav vsebujejo učni programi vajenskih šol tudi praktični pouk, se vajenci ne naučijo vsega, kar bi morali znati. Nov zakon o vajene h bo moral upoštevati tudi predlog o ukinitvi tega predmeta vse dotlej, dokler ne bodo šole dobro aprer.nl j ene in urejene tako, da bo praktični pouk res tak, kakršen mora biti. Upravni odbor Društva zasebnih obrtnikov in gostincev v Krškem bo moral reševati še marsikatero vprašanje. Prav zato je čudno, ker se je zadnjega občnega zbora udeležilo tako malo število obrtnikov in gostincev. če bodo kdaj zahtevali od društva, naj zaščiti njihove pravice, se bodo morali zavedati, da prav številnost članov daie društvu pravo moč. Alfred Železnik Pod cesto nasproti internata tehniške srednje šole v Krškem so dijaki s prostovoljnim delom uredili eno najlepših športnih igrišč v občini. Odprli ga bodo za dan mladosti. (Foto: J. Teppey) MESTO FORME VIVE USMERJA TURIZEM V GRAD Kdo bo prišel pod grajsko streho? Za galerijo, za hotel, muzej in koncertno dvorano bo treba odšeti še veliko Odziv, vreden pohvale Za obnavljanje kostanjeviškega gradu bo krška občina prispevala letos približno 120.000 dinarjev. Iz republiškega sklada za kulturo se najbrž tokrat ne bo nič nateklo, čeravno so sprva računali s 1,420.000 dinarji. To vsoto bodo v Ljubljani porabili za druge namene, izpolnitev dane obljube Krčanom pa se bo zavlekla v prihodnje leto. 17. maja je bila za ožje območje Krškega organizirana krvodajalska akcija. Odziv je bil velik. Ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane je imela polne roke dela od šeste ure zjutraj tja do večera. Za tako uspešno akcijo zaslužijo pohvalo občinski oclbor bdečega križa, sindikalna podružnica tovarne papirja, občinska skupščina in postaja Ljudske milice, od koder je bilo največ krvodajalcev. Posebno prizadevni so bili Pri zbiranju krvodajalcev v tovami papirja, kjer so pozivali člane kolektiva tudi v internem glasilu. Vsi zaposleni so razen tega od sindikata Prejeli osebno vabilo. Trud ui bil zaman: od 312 darovalcev jih je bilo polovico iz CELULOZE. V zahvalo so dobili vsi po en plačan prosti Plavalni miting Na kopališču v Krškem bo 26. maja popoldne plavalni Miting. Ob 15. uri Je napovedan uradni start pionirjev, ob 17. uri pa nastop jugoslovanskih reprezentantov. Svoje udeležence bodo na otvoritev plavalne sezone na prostem poslali številni jugoslovanski klubi. dan, ki ga bodo izkoristili po želji. Tudi zavod za transfuzijo krvi je bil z udeležbo zelo zadovoljen. Ponovna akcija bo v decembru. u«l< Prisilna uprava Občinska skupščina v Krškem je 17. maja sprejela sklep, da se v zavodu za komunalno dejavnost uvede prisilna uprava. Komisija, ki je preučevala razmere v tej delovni organizaciji, je menila, da je to najboljša pot, če hočejo preprečiti škodo, ki bi ob sedanji neurejeni organizaciji dela lahko nastala. Igralci iz Brežic so gostovali v Podbočju Prosvetno društvo bratov Milavcev iz Brežic je prejšnjo nedeljo gostovalo v Podbočju s Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Urh, Tona in Lenčka so svoje vloge zaigrali tako, da jih gledalci zlepa ne bodo pozabili. Topel aplavz Je bili nagrada prizadevnim igralcem. Bil pa je tudi želja, da bi jih še kdaj obiskali, saj si Podbo-čani želijo kulturnih prireditev. Njihovo prosvetno društvo jih namreč že več kot pet let ni razveselilo ... J. S. Upravni odbor, ki vodi rekonstrukcijo gradu v Kostanjevici, je na seji 14. maja sprejel predračun za letos. Občinskih sredstev je premalo za to, kar želijo napraviti. Na vsak način bi radi dvignili zvonik do ostrešja in do zime .< zaprli cerkev — bodočo koncertno dvorano. Na tej seji, ki jo nekateri udeleženci imenujejo zgodovinsko sejo, so tudi odločali, kaj vse naj. bi bilo pod streho obnovljenega gradu. Šivalnica podjetja LABOD bo ostala tam, kjer je, in vinska klet prav tako. Novi zahodni trakt in del Še vedno s petrolejkami Prebivalci dela Bučerce, tri kilometre od Krškega oddaljene vasi, še nimajo elektrike. Čeprav so prizadeti že večkrat poskušali rešiti to vprašanje, so pristojni organi ostali le pri obljubah. Vaščani bi sami prispevali k stroškom za napeljavo, pripravljeni pa so tudi pomagati pri delu. Težko jim Je še toliko, bolj, kadar vidijo, da po krških ulicah trošijo elektriko podnevi, bodisi kasno ob zori ali zgiodaj zvečer. Izgovor, da se vsem ne da ustreči, v tem primeru ne bi bil umesten. južnega trakta so namenili gostinstvu. V pritličju bi bili restavracijski prostori, v nadstropjih pa hotelske sobe. V vzhodni del bi slovenski tehniški muzej prenesel eksponate iz kmetijstva, na jugu pa nameravajo urediti galerijske prostore. Seveda bo minilo še precej let, preden bo grad tako Velika pomoč v hudi stiski Hribovske vasi Mladje, / Brezje, Planina, Ošterc in Dolšče so bile že od prve polovice aprila brez vode. Ljudje ne pomnijo, da bi se kdaj prej v aprilu posušile vse kapnice in celo vsi izvirki. Iz največje stiske jih je rešila občinska Skupščina iz Krškega, ki je že od 9. aprila dalje skrbela za dovoz vode v te oddaljene vasi. V sušnih dneh je voda pomenila ljudem vse. Vaščani so hvaležni občinski skupščini iz Krškega in šoferjem, ki so vozili vodo tudi zvečer, če podnevi niso utegnili. Zaradi dolgotrajne in zgodnje suše so ozimna žita šla že v klasje, čeprav so le za ped visoka in imajo zato le majhen klas. Kmetje jih bodo morali pokositi. J. S. urejen. Novi gospodarji se bodo naseljevali v njem postopoma, kar bo odvisno od tega, koliko bomo imeli pod palcem. Takšna je torej prihodnost mesta FORME VIVE. 2e letos bo Kostanjevico povezala s svetom asfaltna preproga namesto prašne ceste, ki je zdaj marsikateremu obiskovalcu pokvarila dober vtis o tem kraju. Sprevod mladosti V sprevodu mladine v počastitev dneva mladosti pričakujejo 25. maja v Krškem blizu 2.000 udeležencev. Sprevod bo krenil s Hočevarjevega trga skozi mesto in se ustavil na novem stadionu pri internatu. Svečani otvoritvi športnega igrišča bodo sledili nastopi in tekmovanja športnikov. Bogata glasbena žetev Učenci glasbene šole v Krškem so imeli 14. maja dva javna nastopa. Opoldne je bil koncert za osnovno šolo, zvečer pa za odraslo občinstvo. Sodeloval je tudi zbor cicibanov, ki ga vodi predmetni učitelj Marjan Požun. Nastopilo je 18 učencev. Predstavili so se s skladbami na klavirju, violini in drugih instrumentih. Dva sta nastopila kot solo pevca. Dvorana je bila obakrat polna. Solarji in drugi poslušalci so z velikim zadovoljstvom sledili programu. Napredek je iz leta v leto večji. Sedanji kolektiv dela na šoli 10 let in mesto mu izreka vse priznanje. KS tudi na Zdolah Območja krajevnih skupnosti v krški občini se ujemajo z območji krajevnih uradov. Do zdaj je skupščina dala soglasje k ustanovitvi krajevnih skupnosti v Brestanici, v Kostanjevici, v Krškem, v Podbočju, na Raki, v Leskovcu, na Senovem in na Velikem Trnu. Zadnji so jo ustanovili volivci na Zdolah. Ta bo obsegala Kostanj ek, Ano-vec, Pleterje, Ravne in Zdole. Kostanjek sicer spada k Brestanici, vendar so se var ščani izrekli za krajevno skupnost na Zdolah. KRŠKE NOVICE ■ VENCI OB SPOMENIKU DJURA SALAJA. Spominskim sve-čanostim ob desetletnici smrti velikega borca za delavske pravice, sindikalnega voditelja in revolucionarja Djura Salaja, ki so bile v teh dneh po vsej Jugoslaviji, so se pridružili tudi delavci tovarne papirja »DJURO SALAJ« v Krškem. Program svečane komemoracije se je pričel s sejo delavskega sveta, nato pa so ob žalnih koračnicah godbe na pihala položili vence k pokojnikovemu spomeniku. ■ CVETJE V JESENI VENDAK NA ODRU. V tej rubriki smo že pisali, da je imelo prosvetno društvo Svoboda velike težave zaradi pomanjkanja igralcev za dramatizirano Tavčarjevo delo »Cvetje v jeseni«. Vse kaže, da Je prizadevnim kultumo-prosvetnim delavcem le uspelo dobiti dovolj ljudi za prevzem vlog. Z iskanjem igralcev so porabili skoraj več časa kot s pripravami in Studijem. Kljub težavam so se krškemu občinstvu predstavili v dobri luči. Priporočljivo bi bilo, da bi s tem delom nastopili še po drugih krajih, saj ta zvrst prosvetne dejavnosti marsikje nazaduje. Tako bo igralska ekipa tudi nagrajena za svoja prizadevanja. ■ KAKOVOST PAPIRJA BODO IZBOLJŠALI. Jugoslovanske tiskarne, ki jih tovarna papirja v KrSkem zalaga v svojimi izdelki, vedno bolj povprašujejo po kvalitetnejšem papirju. Zato bodo letos v tovarni predelali oziroma vgradili tako imenovani superkalander, s katerim bodo dosegli večjo glad-kost in zb oči prijeten blesk papirja. ■ TUDI V POVRATNEM SREČANJU USPEŠNEJSI. Na kegljišču ZADRUŽNIKA v Brežicah Je bilo 18 maja povratno srečanje kegljaških ekip občinskega sindikalnega sveta Brežic in ekipe CELULOZE iz Krškega. Tekmovanje je bilo vseskozi napeto, potekalo pa Je v pravem Športnem duhu. V finlSu Je bila CELULOZA netabliko boljša in je zmagala s 418:412. • Pri domačih sta najbolje kegljala Nagode in Gerjevič, pri CELULOZI pa Marki in Pavliha. LADO TRAMPUŠ: DEJANJA SE NE UJEMAJO Z BESEDAMI Izgube v papirni industriji naraščajo Od reformnih načel ne bi smeli odstopati. CELULOZA v Krškem bo popravila poslovne uspehe z neprekinjenim obratovanjem ob nedeljah in praznikih. Zmanjšala bo proizvodnjo manj rentabilnih izdelkov. V papirni in celulozni industriji se bo treba v Jugoslaviji omejiti le na tiste investicije, ki zares kaj obetajo. Tako se Je lani v primerjavi z letom 1966 delež družbe povečal za 1,220.000 dinar Jev. delež celuloze pa zmanjkal za 1,340.000 dinarjev. To Pomeni, da praksa zanika Izrečene besede. Pri takšni Politiki, ko ugotavljamo po alabšanle deleža gospodar- skih organizacij v delitvi z družbo, je nemoralno govoriti, da so gospodarske organizacije dolžne same skrbeti za enostavno in razširjeno reprodukcijo. To Je odstopanje od reformnih načel. Na zmanjšanje rezultatov vpliva tudi povečanje izvoza. V minulem letu je tovarna v Krškem izvozila za 2,275.000 dolarjev celuloze in papirja. Izvoz želimo še povečati, čeravno se dohodek manjša. To velja predvsem za izvoz na področja s trdno valuto. ZAKAJ ŠE VEDNO NADZOR NAD CENAMI? Zelo nelogična in nerazumljiva so stališča zvezne administracije glede politike cen, ki so v celulozni industriji še vedno pod nadzorstvom. Ugotavljamo, da so sproščene cene osnovne surovine za proizvodnjo celuloze, t. J. celulozni les, in da so sproščeni tudi izdelki iz papirja. Uvoz celuloze je Je prost, celo v okviru kontingenta ni obremenjen s carino, liberaliziran pa je tudi uvoz papirja. Pri takšnem stanju se, upoštevajoč vedno večje zaloge papirja, sprašujemo, če ne gre tu za opravičevanje de lovnih mest v zvezni administraciji. Letos želimo izboljšati poslovne uspehe. Rešitev mora- mo iskati predvsem v povečanju hlagovne proizvodnje. Zaradi tega je že s sprejetim planom proizvodnje predvideno neprekinjeno obratovanje le ob nedeljah, temveč tudi ob vseh državnih in narodnih praznikih. S tem se bo proizvodnja povečala za 30.000 ton, zmanjšali pa se bodo tudi visoki stroški ponovnega zagona tovarne. Za povečanje dohodka zmanjšujemo proizvodnjo manj rentabilnih izdelkov na račun rentabilnejših. Po programu za leto 1968 predvidevamo, da bomo kljub porastu izvoza ustvarili za oko- li 167,000.000 dinarjev celotnega dohodka in močno povečali sklade ob sedemodstotnem povečanju osebnih dohodkov. Ob negativnih poslovnih uspehih jugoslovanske industrije celuloze in papirja se poraja vprašanje, ali je smiselno razmišljati o morebitnem nadaijnem razvoju te panoge. Ce se odpovemo razvoju, potem lahko razmišljamo le o postopni likvidaciji in o izvozu osnovne surovine, predvsem bukovega lesa. Bukov les pa predstavlja potencialno možnost za razvoj proizvodnje celuloze. Pri obravnavi nadaljnjega razvoja pa ne kaže reševati večje ali manjše zaostalosti posameznega področja. Morali bi realno oceniti, če bodo investicijske naložbe dale res ekonomske rezultate in ne le rezultate na papirju, to je v investicijskem programu. (Nadaljevanje) Sli VNISKIVESTNIK Vloženo več, kot je bila vredna vsa tovarna Po poteku obnovitvenih del je mogoče trditi, da bo sevniška Kopitarna rekonstruirana do predvidenega roka — občinskega praznika. Kako velikega pomena je rekonstrukcija za to podjetje, pove že to, da bo zanjo vloženega več denarja, kot je bila prej vredna vsa Kopitarna z zemljiščem vred. Ko bo modernizirana, bo dosegla še večjo ekonomičnost poslovanja in bo lahko konkurirala drugim takim podjetjem v svetu. Tako zagotavlja vodstvo Kopitarne. Z rekonstrukcijo Kopitarna ne bo pridobila novih delovnih mest. Ovira je slaba opremljenost Odkar je bilo sevniško Kovinsko podjetje prisiljeno prevzeti v delo tudi večje konstrukcije, mu vse bolj zmanjkuje prostora že tudi na prostem. Razen tega obratu primanjkuje primerne strojne opreme, s katero bi bil sposoben izdelati tudi bolj zahtevne izdelke. Vodstvo podjetja je poskušalo navezati tesnejše poslovne odnose z nekaterimi znanimi tovarnami v Mariboru, vendar se je izkazalo, da ta podjetja iščejo bolj zahtevne izdelke, kot jih je Kovinsko podjetje sposobno narediti. Sevniški kovinarji so imeli lani okoli 13 milijonov starih dinarjev skladov, vendar je to še vedno premalo za modernizacijo, ki je nujno potrebna. Svečan sprejem štafete v Sevnici Mladina sevniške občine je v soboto, 18. maja, ob pol dveh popoldne v Kladju pri Blanci sprejela Titovo štafeto iz rok mladine sosednje občine. Pred osnovno šolo v Sevnici je bil svečan sprejem, na katerem je bil tudi krajši kulturni program. Objavili smo že tudi program drugih prireditev, ki jih bo mladinska organizacija organizirala v mesecu mladosti. Tov. Libnik o socialnem zavarovanju Za jutri, 24. maja, je določeno, da bo obiskal Sevnico zvezni poslanec Alojz Libnik in imel v gasilskem domu razgovor s predstavniki občinske skupščine 'in družbe-no-političnih organizacij o novih predpisih o socialnem zavarovanju. SEVNIŠKI ■ SLABE AVTOBUSNE ZVEZE. Mnofri ljudje, ki ne vozijo z elektrificirano železnico od Ljubljane proti Sevnici, se pritožujejo nad močnim tresenjem, ki je vse prej kot udobna vožnja. Pravijo, da se bodo rajo vozili z avtobusi, toda kaj, ko ima Sevnica tako slabe avtobusne zveze. ■ KOLMANOV A MAH PRI STO-VICKU. V nedeljo, 19. maja, je na domu obiskala kiparja ln me-d^ljerja Vladimira Stovlftka mati nerodnega heroja Kolmuna — Maroka ter sl ogledala osnutek doprsnega kipa. ki ga bodo 4. Julija odkrili pri spomeniku NOB v Sevnici. ■ ZAKAJ TAK ODNOS LJUDI? Lastnik zemljišča ob Mimi, kjer se kopljejo sevniiki kopalci, tov. Radrn&ek, se je prifcel pritožit nu občino, da se kopalci neprimerno obna.’iajo, nagajajo In očitajo odškodnino, ki jo Je upravičen do bivati za uničeno travo. Ker sc bliža čas kopanja, bo posredovala občina, krajevna skupnost pa naj izplača lansko odškodnino. ZA V$E NE BO V OBČINI DELOVNIH MEST Kaj in kje smo v primerjavi s stanjem v prejšnjih letih V številkah izraženi gospodarski in družbeni tokovi v naši občini občinskem proračunu je zagotovljeno namensko za gradnjo vodovodov še 30.000 novih dinarjev, ki jih bodo dobili naslednji kraji: Studenec 4000 din, I^oka 7000, Ledina 1500, Impolje 2000, Zabukovje 4000, Lipoglav 1000, Osredek pri Šentjanžu 1000, za studenški vodovod pa bo občinska uprava prispevala še 2000 dinarjev. Iz občinskega cestnega sklada bodo dobili mnogi kraji pomoč za popravilo ali gradnjo vaških cest in poti. Tako bo na primer za cesto Konj-sko-Laze krajevna skupnost dobila še 3000 dinarjev, Za-vratec-Rovišče 1000 din, vrsta krajev pa bo dobila pomoč po 500 dinarjev. Predsedstvo občinske skupščine poudarja, da so s tem možnosti občine izčrpane in da za kaj več letos ni denarja. Na zadnjem gospodarskem posvetu so bili prikazani nekateri podatki o sedanjem gospodarskem stanju v primerjavi z bližnjo preteklostjo. Ker so številke sveže in zanimive, jih posredujemo tudi širši javnosti. Sevniška občina šteje zdaj 18.747 prebivalcev, kar je 400 več kot pred štirimi leti. Med njimi je precej več žensk kot moških. 7296 je kmečkih prebivalcev; to pa pomeni, da je kmetijstvo ena najvažnejših gospodarskih vej. To morajo upoštevati vsi gospodarski in družbeni ukrepi. Narodni dohodek je okoli 4200 novih dinarjev na pre- NOVICE IZ LOKE ■ PRIPRAVE ZA PEVSKO REVIJO. Moški oktet PD Primož Trubar iz Loke se marljivo pripravlja na medobčinsko revijo pevskih zborov, ki bo 25. maja v Brežicah. Med drugimi bodo zapeli tudi pesem »Mojcej«. ■ PROSLAVA DNEVA RDEČEGA KRIŽA. Krajevna organizacija RK je v petek, 17. maja, priredila v gasilskem domu proslavo dneva mednarodnega Rdečega križa. Razen recitatorjev je bil na sporedu tudi govor o organizaciji RK, zatem pa je imela Marija Jelerjeva iz Sevnice zanimivo zdravstveno predavanje o prvi pomoči. bivalca; če upoštevamo samo kmečko prebivalstvo, pa ne dosega niti tri tisočake. Velike razlike so očitne, zmanjša jih lahko samo povečanje dohodka v kmetijstvu, k temu pa vodijo specializacija, gojitev donosnejših kultur, načrtna obnova sadovnjakov in vinogradov. V družbenem sektorju je trenutno zaposlenih 3108 ljudi, od tega v družbenih službah 375. Od celotnega števila zaposlenih je 47 odstotkov žensk, to pa kaže tudi na pomanjkanje moških delovnih mest. V občino se vozi na delo okoli 1000 ljudi, iz občine pa okoli 600. Po mnenju predsedstva občinske skupščine se je nujno tesneje povezati s sosednjimi območji, ker v domači občini ne bo zaposlitve za vse. Delovna storilnost se je v industriji lani povečala za 15,8 odstotka, kar je dvakrat toliko kot v celotni Sloveniji. To je eden najbolj spodbudnih gospodarskih dosežkov lanskega leta in kaže na uspešno rast gospodarstva. V lanskem letu je bilo vloženih 7,8 milijona novih dinarjev v investicije, kar je dvakrat toliiko kot predlanskim, skladi pa so do- POT K SPECIALIZACIJI KMEČKIH DOMAČIJ „Vse drugo bi dala prej od hiše” trdi lastnica prvega zasebnega molznega stroja v sevniški občini Pomoč ima več virov Krajevnim skupnostim je denar razdeljen, možnosti občine pa so za letos izčrpane V ponedeljek, 20. maja, je imel predsednik ObS Franc Molan posvetovanje s predsedniki krajevnih skupnosti ter jim razložil načrt o delit- vi občinske pomoči. Krajevne skupnosti bodo letos dobile občutno več denarja, vendar le-ta prihaja iz različnih virov in skupaj presega 30 milijonov starih dinarjev. Iz občinskega proračuna bodo KS dobile skoraj 50.000 novih dinarjev, od tega pa: KS BoštanJ. 5030, KS Blanca 3200, Bučka 1870, Krmelj 1800, Loka 3860, Primož 1030, Sevnica 15.450, Studenec 2690, Tržišče 5670, Zabukovje 3400 in Šentjanž blizu 5000 dinarjev. To je samo del pomoči. V PABERKI ■ RAZGOVOR O GRADU. V po nedeljek se Je sestal odbor sevni- Skega turističnega druStva in obravnaval možnosti za oddajo gradu zagrebškemu podjetju Genernltu- rlst, ki se zanima zanj. ■ ČOLNU TUDI KOLKSA. Ze nekaj mesecev je, odkar so v Sevnici kupili čoln za reševanje ob naravnih ln drugih hudih nesrečah. Coln je shranjen v gasilskem domu, vendur ga ni mogoče hitro prepeljati to. kraja v kraj, zato bodo kupili podstavek in kolesa, vse skupaj f>a postavili na plo Sčad za gasilskim domom. ■ NESNAGA V STRUGI PRED MOSTOM. V strugi Drožanjskega potoka je velika zaloga smeti in drugih odpadkov, ki kraju In turističnemu druStvu gotovo niso v čast. ■ SLABA CESTA PROTI JUTRANJKI. Ozko ln dotrajano cesto od mostu do konfekcije Ju-tronjke Je potrebno popraviti ln primemo vzdrževati, saj povaročti prometne težave ljudem, ki hodijo ali se vozijo po nji na delo. segli 15 milijonov novih dinarjev. Med posameznimi podjetji so seveda velike razlike. Prej ali slej je najboljša konfekcija L:sca, katere vodstvo pa se boji hitrega menjavanja zunanjetrgovinskega režima, ki lahko čez noč spremeni sedanje stanje. Kljub v celoti ugodnim gospodarskim podatkom pa čaka občinsko skupščino veliko skrbi za družbene služ be. Stanje v šolstvu je znano, rešitev pa terjata tudi zdravstvo in otroško varstvo. Glavne prihodnje naloge bodo zato: gradnja zdravstvenega doma v Sevnici, gradnja šole na Telčah, gradnja telovadnice (ki bo hkrati dvorana za kulturne prireditve) v Šentjanžu, v sodelovanju z delovnimi organizacijami pa bi zgradili* varstveno ustanovo ali pa bi dosedanji zdravstveni dom uporabili za te namene. M. L. Posvojenka Marica Lipar se uči ravnati s to hvaležno napravo. (Foto: Legan) krat opozorila, da so za traktor in molzni stroj še veliko dolžni, in nisem je mogel potolažiti s tem, da se davki plačujejo od katastrskega dohodka in da tudi zdravstvenega zavarovanja ne zanima nič drugega. Ljudje imajo za seboj pač šolo življenja. M. LEGAN Pridružitev k Tehnogradnjam Sevniško komunalno obrtno podjetje je spoznalo, da je v sedanjem Času težko sled ti novostim v opekarski proizvodnji, če podjetje nima denarja za modernizacijo. Zato se je sklenilo pridružiti mariborskemu podjetju Teh-nogradnje, ki namerava izkoristiti tudi boštanjske hleve v proizvodne namene. Ko so na zadnjem posvetu gospodarstvenikov v Sevnici govorili o integracijah v gospodarstvu, so menili, naj bi obrati ne iskali partnerja le takrat, kadar gre slabo, marveč tudi takrat, ko še vse lepo kaže, pa bi bilo v združenem podjetju lahko še bolje. Za letos je les zagotovljen Pred kratkim je Jugotanin spet začel redno obratovati. Vodja obrata Franci Avsec je izjavil, da se je posrečili zagotoviti dovolj lesa za neprekinjeno proizvodnjo v letošnjem letu. Ena glavnih prihodnjih * nalog pa ostane še vedno iskanje možnost za oplemcnitonje ostanka — izluženega lesa -na kraju samem. , • Inž. Novak delegat za kongres sindikatov Sevniški občinski sindikalni svet je imel v ponedeljek plenarno sojo, na kateri, j0 obravnaval delovanje sindikalni^ organizacij in njihove naloge v sedanjem času. Uvodna razmišljanja je pripravil predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Auer. Sindikalni svet je obravnaval tudi predlog, naj bi ga na junijskem kongresu v Beogradu zastopal inž. Martin Novak iz Kopitarne. Sobotne krvodajalske^ akcije v Sevnici se je udeležilo 220 krvodajalcev, ki so skupno darovali čez 55 litrov krvi. To je bilo doslej največ in je preseglo pričakovanja organizatorjev. Posebno priznanje zasluži organizacija RK z Bučke, ki je zbrala čez 40 prostovoljcev. Občinski odbor RK sc darovalcem javno zahvaljuje. Na sliki so krvodajalci z Kučke. (Foto: Franc Pavkovič) »Natanko isto trdijo lastnice pralnega stroja. Tudi tisto ni slaba stvar,« sem oporekal Jožefi Mirt iz Loga pri Sevnici. »Pralni stroj? Kmetija potrebuje najprej kmetijske stroje in orodje, šele zatem pride drugo na vrsto. Mislim, da poznate kmečko delo; ne bi bilo slabo, ko bi ga vsakdo!« je pribila. Res nismo pregledali vse občine, toda Mitrova domačija v Logu ima po vsej verjetnosti prvi molzni stroj. Pri hiši je malo delovnih rok, zemlje pa 30 hektarjev. Gospodar Jože Mirt je že lani kupil traktor Steyer 86, ki je zelo primeren za večje kmetije (da o ceni tokrat molčimo). Kdor je že moral pred zajtrkom pomolsti štiri, pet ali več krav, bo rad priznal, da je molža eno najtežjih kmečkih opravil. Gorje, če so razen tega krave še »trde«, tako kot so Mitrove. Jože se je na zadnjem sej- Gradec: še letos vodovod? Vas Gradec pri Šentjanžu šteje le 5 domačij, vendar to ljudi ni ustrašilo, da se ne bi sami lotili gradnje vodovoda iz bližnjega izvira. Po predračunu bo vrednost dela čez milijon starih dinarjev. Načrte bo priskrbela Socialistična zveza, vse drugo pa bodo naredili ali plačali vaščani sami. mu kmetijskih in drugih strojev v Ljubljani odločil in kupil stroj znamke Alva La val. ki je primeren za molžo do 12 krav. Stane 4000 novih dinarjev, na sejmu pa so mu dali tudi malo popusta. »Pa znate ravnati s strojem, ki zahteva natančnega in usposobljenga Človeka,« sem nezaupljivo vprašal. »Mož je nekdaj obiskoval kmetijsko šolo v Mariboru, Delamo tako, kot zahteva postopek, in zelo smo zadovoljni, da nam toliko zaleže. Zdaj imamo štiri krave, kmalu pa bomo priredili še dve. Prodamo 26 litrov mleka na dan, od tega 10 litrov v Mizarsko zadrugo, kjer ga uporabljajo pri poliranju. Veste, mleko je res dobro,« je odvrnila Jožefa. Mitrovi bodo v prihodnje sejali več detelje, da bodo lahko redili več krav. Tudi stroj jih priganja k temu, saj zdaj še ni dovolj izkoriščen. To je pot k preusmeritvi kmetije; čeprav počasna, toda zanesljiva. Se in še sva klepetala z gospodinjo. Vmes je nekaj- Vendarle ne tako slabo Za šolstvo je namenjeno 3,54 milijona din, 12 odst. več kot lani - Učitelji vsaj 6 odst. večje prejemke, šolski otroci boljši prevoz 16. maja se je v Trebnjem sestala skupščina te*, meljne izobraževalne skupnosti, ki je obravnavala financiranje šolstva v trebanjski občini. Zasedanja sta se udeležila tudi predstavnik republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc in poslanec Marjan Jenko. Predračun kaže, da bo za šolstvo v občini letos namenjeno 3,54 milijona novih dinarjev, kar je 12 odst. več, kot je bila lanska poraba. Občinska skupščina je k temu prispevala 1,21 milijona, tb je toliko, kot je bila po znanih merilih tudi dolžna. Od skupnega zneska bo šlo za osnovno šolstvo 2,99 milijona din, za šolstvo druge stopnje 204.000 din (vendar ta znesek Še ni dokončno utrjen), za posebno šolstvo 35.000 din, za dejavnost delavske univerze 30.000 (lani 10.000 din), za prevoze otrok 140.000 din, za Štipendiranje pa 5.000 din. Na vprašanje, koliko lahko Prosvetni delavci pričakujejo za svoje osebne dohodke, nam je načelnik za družbene službe Janez Zajc odgovoril, da bo mogoče prejemke povečati za najmanj 6 odstotkov, kljub temu pa bo za materialne izdatke šol še vedno zagotovljeno nekaj več denarja kot lani. Seveda so te stvari v pristojnosti osnovnih šol in ni mogoče natančno predvideti povečanja. Kot veselo novico za otroke in druge občane, ki se vozijo s sedanjim šolskim avtobusom, lahko sporočimo, da je za letos predvideno več denarja za prevoz in bodo lahko zagotovili udobnejši prevoz z večjim avtobusom. žal pa je potrebno povedati tudi, da letos v občini še ne bo mogoče organizirati posebnih oddelkov za duševno manj razvite otroke, Čeprav že nekaj časa pristojni ugotavljajo, da so potrebni. M. L. Knežja vas: »Iz prispevka tudi za našo šolo« Na zadnjem sestanku vodstva krajevne organizacije SZDL so se ljudje strinjali s podaljšanjem krajevnega samoprispevka za šolstvo s pogojem, da s samoprispevkom zbrani denar na območju krajevne organizacije porabijo za popravila in vzdrževanje ter učila na šoli v Knežji vasi. Ob tem so opozorili na slabo vzdrževanje stavbe, ker zanjo primanjkuje denarja. V četrtek, 16. maja, se je na zloglasnem odseku na avtomobilski cesti pri Jezeru spet zgodila nesreča le nekaj desetin metrov od znaka, ki opozarja na zmanjšanje hitrosti. Zagrebčanka ga ni upoštevala, zavila na bankino, nato pa hitro na levo; pri tem se je »škoda« prevrnila in obstala na strehi. Na srečo sta bila voznica in sopotnik nepoškodovana. Kaj bi bilo, ko bi v tistem hipu naproti pripeljal kak drug avtomobil? (Foto: Legan) TRETJA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK: O IDEJNOSTI POUKA Nič manj kot znanje je potrebno Čas je že bolj upoštevati mnenje praktikov o učnem programu —18. maja je bila v Trebnjem 3. seja občinske konference Zveze komunistov, ki je bila posvečena idejnosti pouka na osnovnih šolah. Podlaga za razpravo je bila nedavna anketa med prosvetnimi delavci in razgovori z ravnatelji ter kolektivi osnovnih šol. V kratkem povzemamo glavne misli, ki so jih na seji prispevali udeleženci razprave: Slavko Kržan, Stane Hribar, Ciril Bukovec, Ciril Pevec, Janez Gart-nar, Janez šolmajer, Vladimir Silvester, Marjan Zamljič, Slavko Nemanič, Anton Komar, Roman Ogrin, Bojan Brezovar idr. , Spomin na osvoboditev 15. maja je Trebnje slavilo krajevni praznik Družbeno-politične organizacije Trebnjega, predvsem Pa krajevna organizacija ZB mladinski aktiv, so letos Pripravile pisan spored praznovanja krajevnega praznika v spomin na dan, ko je Cankarjeva brigada pred 24 leto osvobodila, kraj. V torek Zvečer je'bilo v ki-"o dvorani tekmovanje Po- kaj znaš, ki ga je priredi mladinski aktiv. Zmagala le zabavna skupina trebanjske glasbene šole, nastopili Pa so še: Trio Drčar z Mir-ne. Fantje izpod Brnika, Loj-26 Kotnik, Vinogoriški fantje J? Duo Grivec. Zatem so na °drgi in pri pokopališču zagoreli kresovi, mladina pa se J® zbrala pri tabornem ognju 2a občinsko hišo. V sredo popoldne sta bili {V® športni tekmovanji. V p^ovarnju z zračno puško J® zmagala ekipa strelske r^ine nad ekipo ZROP, •ned posamezniki pa je zma-p1 Stane Ponikvar. Za tem J6 hi lr\ 1L- 1 Min 1 KRrsKO STftCBIinB moštev Novega mesta in Trebnjega, ki se je končalo z zmago trebanjskih odbojkarjev s 3:2. Zvečer je bila svečana akademija, na kateri sta nastopili tudi solistki ljubljanske Opere Vanda Gerlovič in Bogdana Stritar ter recitatorji osnovne šole. Zanimivo je, da je prav Bogdana Stritar, ki je med NOB sodelovala v kulturni skupini glavnega štaba, nastopila tisti dan na trebanjskem odru, ko so cankar-jevci osvobodili kraj. Premalo načrtne skrbi za idejnost pouka v osnovnih šolah je pripeljalo do tega, da skoraj povsod ugotavljajo premajhno idejnost pri poučevanju in vzgoji mladega človeka. Vzrokov je še več: od premajhnega znanja, pomanjkanja časa in navdušenja, do okolja, v katerem otroci in šolarji doraščajo. Na seji so znova ugotavljali, da je treba že zgodaj spremljati razvoj otrokove osebnosti, na tej osnovi pa izbirati kandidate za učiteljski poklic, ki je bolj težak in odgovoren, kot mnogi mislijo. Tesno je treba sodelovati z mladinsko organizacijo, ki ima zdaj premalo idejnega vpliva, kot je dejal Janez Ga/rt-nar. Krajevne organizacije morajo s šoio bolj sodelovati, je poudaril Bojan Bre- zovar, ravnatelj iz Šentruperta. Po mnenju Vladimira Silvestra obravnavamo idejnost kot nekaj neoprijemljivega, in kar je v nasprotnem sorazmerju s količino snovi v učnem programu. Opozoril je budi na to, da ima šola učenca samo določen čas in da ni zgolj ona odgovorna zanj. Zato se ponuja rešitev: več sodelovanja s sitarši in okoljem. Roman Ogrin, sekretar občinskega komiteja ZK, je v daljši in zanimivi razpravi poudarjal, da pri nas v šolah vzgajamo preveč enostransko, češ da naj bi o religijah učili le duhovniki. Učenci so željni znanstveno utemeljenih primerjav budi iz sedanjega obdobja človeške zgodovine. Konferenca je sklenila zahtevati od pristojnih republiških organov, naj pri sestavljanju učnega programa bolj upoštevajo mnenje prosvetnih delavcev-praktikov. Skrajni čas je, da prenehajo kritike, da je sedanji program preobsežen in premalo življenjski. Konferenca je osvojila tudi sklepe zadnje seje konference Socialistične zveze, ki je obravnavala šolstvo in njegove materialne težave. M. L. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri n)enlh poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebn|em! Lovski turizem daje dohodek Prvo nedeljo v avgustu bodo v Mokronogu razvili lovski prapor, tretji v občini Lovska družina Mokronog, sklenila, da bo prvo nedeljo ki šteje med najbolj delavna v avgustu priredila lovsko društva v tem kraju, Je na srečanje, na katerem bo raz- letošnjem občnem zboru vit tudi lovski prapor. Iz letnega poročila o delu iružine je bilo videti, da je ielo Članov zelo uspešno. Počkovni sistem, ki je bil / minulem gospodarskem le-,u prvič uporabljen, se je zkazal kot dobro in edino aravilno merilo, ki ga bo reba izpolnjevati, kot bodo larekovale potrebe. Pomembno je predvsem to, ia se je družina z lovskim turizmom precej opomogla, ves pridobljeni denar pa vlo-fcila v lovišča. Pohvalno Je tudi to, da družina nima posebnih sporov s kmetovalci. Lovci si po svojih močeh vseskozi prizadevajo povečati število divjadi in s tem polepšati naravo. -V zdmd, ko je divjad v stiski, ji pomagajo s hrano, da lažje prenaša hude čase. rJ. r.■-.<< ■'7 Na občnem zboru so mo-kroooški lovci menili, da ne morejo sprejeti takega boni-tiramja lovišča, kakršnega je sestavila posebna komisija Lovske zveze v Novem mestu. Menili so, da je rasen ”°bmič je te dni dobil fie eno trgovino, ki jo je odprl Mercator. Občinsko hišo, drugega tudi prirastek pre kateri so zdaj trgovina, pošta in krajevni urad, je lepo preuredilo trebanjsko visoko obračunan. Komunalno podjetje. (Foto: Legan) lc Stroške za vodo bo plačala občina •Mnogi ljudje v trebanjski občini ugibljejo, če bo treba plačati stroške prevoza vode zaradi letošnje spomladanske suše. Zdaj je že znano, da je ta prevoz skupno stal 9640 dinarjev (novih): pomagal pa je, da je 32 vasi preživelo najhujše pomanjkanje vode. Prepeljalo je bilo 400.000 1 vode. Na občini so sklenili, da teh stroškov ne bo treba plačati, saj jih bodo poravnali iz rezervnega sklada občinske skupščine; danes pa bo to potrdila tudi občinska skupščina. Ob tem je treba pripomniti, da je suša dobra izkušnja za naprej, saj se je potrebno nanjo pripraviti z dovolj velikimi vodnjaki ter skrbno urejenim zbiranjem deževnice. Danes oceni kruha Oba zbora trebanjske občinske skupščine se bosta danes zbrala na skupščinsko sejo, ki bo odločala o nekaterih važnih zadevah: višjih cenah za kruh, cenah sladkorja, mleka in olja, razdelitvi denarja krajevnim skupnostim, kategorizaciji cest IV. reda, razvoju obrtništva, premijah za kravje mleko, razvoju in sedanjem stanju v Gradbeno opekarskem podjetju na Mimi itd. Odbornikom bodo predloženi tudi zaključni računi proračuna ul nekaterih skladov ter finančni načrti za letošnje leto. V Beograd potuje inž. Mlakar Prejšnji teden je v Trebnjem zasedal občinski sindikalni svet in obravnaval aktivnost sindikalnih organizacij v času do kongresa sindikatov, ki bo ob koncu junija v Beogradu. Za delegata občinskega sindikalnega sveta so udeleženci izbrali inž. Damjana Mlakarja iz trebanjskega obrata GG Novo mesto. Sprememba v vodstvu TŠS na Mirni Delavski svet Tovarne šivalnih strojev je z vednostjo in pristankom občinskih organov prejšnji teden imenoval za začasnega vršilca dolžnosti direktorja inž. Franca Bartola in sporazumno razrešil dosedanjega direktorja Vladimira Ileršiča. Znano je, da je to podjetje že nekaj časa v velikih težavah, vendar ni bilo ukrenjeno vse tisto, kar bi podjetje utrdilo v sedanjih razmerah gospodarjenja. Nekako tretjina delavcev se vozi na delo v Novo mesto, večjega sodelovanja s podjetjem IMV, ki razširja proizvodnjo, pa doslej ni bilo. Dokler TSS ne bo dobila novega direktorja, bo novemu vodstvu pomagal tudi prvi direktor te tovarne Franjo Bulc. Mokronog: za igrišče še manjka Pri mokronoški osnovni šoli urejajo veliko športno igrišče, za katerega je bilo doslej porabljeno že čez pot milijona starih dinarjev in 500 ur prostovoljnega dela. Da bi lahko iz Krmelja napeljali rdeče ugaske, bi potrebovali še 3000 novih dinarjev. Ker je občinska pomoč prek občinske Zveze za telesno kulturo premajhna, so sklenili za pomoč zaprositi tudi delovne in družbenopolitične organizacije. TREBANJSKE IVERI ■ PRVE DOMAČE ČEŠNJE. — Prejšnji teden so prinesli kmetovalci s Primskovega In Čateža prve češnje, ki so dozorele v naSih krajih. Ponujali so Jih po 3,50 din liter. Po hišah in pri gostilni Srin-ger so prodajali tudi suhe slive, saj v Trebnjem še vedno ni pripravljenega manjšega trtnega prostora, čeprav so to ljudje zahtevali le na mnogih zborih in krajevnih konferencah. ■ KRAJA V TRGOVINI. Odkar so v veliki Mercatorjevi trgovini v nekdanji Groskovi hiši postali prodajalci bolj pozorni na manjke kraje, se Je Število izginulih »redmetov zmanjšalo. Prej Soji talen pa si Je mladoletnik iz Vavp-fie vasi spet nabasal lepe z različnimi predmeti vendar so ga P ra- , škem potoku je leta 1966 odkupila za potrebe svoje mesnice 48 glav živine v skupni teži okoli 6700 kg. Odkup je bil na splošno zelo slab, saj je bilo na sejmišču prignane povprečno po 40 glav živine, odkupljene pa le po 2 do 3 glave. Borci za letovanje Občinski odbor Zveze borcev Ribnica ima v Banjolah pri Pulju na razpolago vikend hišico s tremi postelja mi. Letos bo letovalo v tem letovišču 30 članov ZB in njihovih družin. Interesente obveščamo, da so za september še prosta mesta, prijave pa sprejema občinski odbor ZZB NOV Ribnica. — ir je moral pod pritiskom partizanskih borcev umakniti v ribniško postojanko. Ogromna večina prebivalstva je že spomladi 1942 sodelovala s partizansko vojsko. Terenski odbori —•* prva ljudska oblast — so imeli med ljudmi velik ugled in vso podporo. Zato ni nič čudnega, da se je partizanska vojska hitro krepila z novi-'mi borci. * Sodražica in vsa dolina sta uživali sredi vojne vihre svobodo. Mejnik svobode je bil 25. maj 1942, ko so partizani organizirali na trgu v Sodražici miting. Bil je velik dan, ki ne bo šel nikoli v pozabo. Tega dne je odšlo tudi večje število fantov in mož v partizane. Italijanskemu okupatorju nikakor ni šlo v račun, da si v Sodražici, v vsega 10 km oddaljenem kraju od njihove postojanke, ljudje grade svojo oblast. Kljub številni premoči pa si niso upali od blizu ogledati, kako deluje partizanska oblast. Zato so rajši poslali nad partizansko Sodražico letala. Iz dneva v dan je okupatorjevo letalo krožilo nad Sodražico, spuščalo bombe in sejalo smrt. Sodražica je gorela. Italijani so prihajali bombardirat toliko časa, da so jo do malega uničili. To je bilo najtežje obdobje zgodovine Sodražice, hujše kot v turških časih. Družine so bile razbite. Skoro vsi moški, z izjemo tistih, kj so bili v partizanih, so biM v italijanskih taboriščih — na Rabu, v padovi, Renic-ciju ... JJoma . pa so žene, starci in j otroci stradah in živeli pod ruševinami. Prišel je zmagoviti maj 1945 in z njim svoboda in ustvarjalno delo. Sodražica, pa je danes drugačna kot pred vojno — lepša je. —r Po sprejemu ‘so se zastopniki učencev vseh treh ribniških osemletk fotografirali s predstavniki javne varnosti in predsednikom občinske skupščine (Foto: Franc Gričar) Čimprej nadomestilo za „TORBICO" Od 40 delavk likvidiranega podjetja obrata »Torbica« v Sodražici se jih vozi na delo v Ljubljano le 13 — V prostorih nekdanjega obrata naj bi čimprej organizirali novo proizvodnjo Sodražka »Torbica« je po šestih letih dela prenehala obstajatJT Stroji so večji del že v Ljubljani, z njimi pa je Po planu naj bi padlo 8 medvedov Lani so padli le štirje medvedi — Kmetje še vedno trdijo, da jim lovske družine ne povrnejo vse škode, ki jo napravi divjad — Razsodnik naj bo skupščina Lovskogospodarski plan za leto 1968-69 je občinska skupščina Ribnica sprejela, vendar s pridržkom, da odstrel v lovišču lovske družine Velike Poljane ponovno prouče. Po tem planu bi v tem lovskem letu na območju občine odstrelili 8 medvedov, 53 jelenov in 198 srn. Ostali odstrel je v glavnem prepuščen preudarku posameznih lovskih družin, ki jih je na območju občine pet. (Lani naj bi na območju občine odstrelih po planu 7 medvedov, dejansko pa so le 4.) V razpravi je bilo poudarjeno, naj bi lovci pri odstrelu bolj upoštevali gojitveni in spolni odstrel. Odstreljene je bilo namreč več divjadi moškega spola (zaradi lepših trofej). Razen tega je bilo od- streljenih premalo srn (30) in preveč jelenov (2). Odborniki kmetje so tudi Šolarji se pripravljajo na izlete šolska mladina lani ni šla na šolske izlete ob koncu leta. Letos so se zaradi ponovnih popustov na železnici odločili, da bodo obiskali nekatere bolj ali manj znane kraje naše domovine. V ribniški, kočevskih in v sodraži-ški šoli 2e sestavljajo programe izletov za učence osnovnih šol. V maju in v začetku avgusta bodo šolarji obiskali Slovenijo ali pa morda tudi kraje v drugih republikah. V. P. menili, da lovci odstrele premalo divjadi, zato jim dela precej škode. Razen tega so zatrjevali, da lovske družine škodo prenizko cenijo. Odborniki lovci pa so spet trdili, da škodo pravično ocenijo, saj se zavedajo, da je denar, ki ga porabijo za plačilo škode kmetom, vložen enako gospodarno, kot da bi ga porabili za krmišča za divjad. Razen tega so lovci menili, da kmetje zahtevajo pretirano odškodnino. Predlagali so celo, naj bi kmete obdavčili pri' katastrskem dohodku enako visoko, kot zahtevajo odškodnino. Končno so oboji predlagali, naj bi občinska skupščina preverila, če lovske družine pravično ocenjujejo in plačujejo škodo, ki jo napravi divjad. šlo 13 delavk, ki se vozijo na delo v Ljubljano z avtobusom. Ce je že vožnja naporna, je treba k temu prišteti blizu tri ure izgube časa z vožnjo ter 120 din na mesec za avtobusno vozovnico. Pred razsulom je štel kolektiv Torbice v Sodražici 40 ljudi. Kot smo že omenili se je 13 delavk odločilo za delo v Ljubljani, kamor jih je premestilo matično podjetje; nekaj delavk je ostalo še v delovnem razmerju s podjetjem (nosečnice, ki se ne morejo voziti v Ljubljano), vse ostale delavke za so ostale doma. Zaradi različnih vzrokov so odklonile delo v Ljubljani. Ko jim bo potekel odpovedni rok, bodo prepuščene negotovi usodi. Pravijo, da ni bilo druge rešitve kot likvidacija. Obrat je imel lani nad 180.000 din izgube, čeprav so bili osebni dohodki nizki in čeprav so bile delavke prikrajšane za marsikaj, marsičemu pa so se tudi same odrekle, da bi obrat obstal. Ni naša naloga ugotavljati, kdo1 je kriv, da so morali »Torbico« zapreti, ker s tem delavkam, ki bodo brezposelne, ne bomo nič pomagali. Iskati je treba rešitev, da v opuščeni zgradbi nekdanje 4. julija na Travno goro Na nedavni seji krajevne organizacije Zveze borcev v Sodražici so najprej razpravljali o vlogah za priznanje ±. osebne dobe. Iz preteklih let je namreč še vedno ostalo nekaj nerešenih vlog. Na seji so imenovali člane komisij: za internirance, za borce in komisijo za zgodovinsko dejavnost. V dogovoru s krajevno organizacijo SZDL pa bodo imenovali skupno komisijo, ki bo imela na skrbi organizacijo proslav in podobno. Sklenili so, da bodo organizirali 4. julija na Travni gori partizansko proslavo, na katero bodo povabili tudi mladino. Tudi narava se včasih maščuje Pred kratkim so na peronu železniške postaje v Ortneku podirali dva amerikan-ska bora, ka sta dolga leta krasila postajo. Rasla sta skoraj 100 let in potniki so ju z veseljem ogledovali. Ker je odpadalo njuno igličevje na vrtove, sta bila obsojena na smrt. Ko jima je žagar zarezal smrtno rano, je prvi bor lepo omahnil, drugi pa je bal trmast in se je nevarno nagnil na streho svinjaka in jo podrl. Bilo je tako, kakor da se je hotel maščevati človeški brezobzirnosti. V. P. Združitev dveh KO VVI Komisija za vojaške vojne invalide pri OO ZZB NOV Ribnica je na nedavni seji obravnavala osnutek zakona o vojaških vojnih invalidih. Olani komisije so dali k nekaterim členom pripombe, razpravljali so o delu krajevnih organizacij WI in programu dela WI ter govorih budi o tem, da bo treba ugotoviti vzroke za nedelavnost KO WI v Dolenji vasi. Tu sestavljajo organizacijo predvsem stari člani, zato bo treba razmisliti o možnosti, da se ta organizacija pridruži organizaciji WI. — r Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v Ndin za kg) 0,89 in 4,10 0,90 in 6 »Torbice« čimprej zaživi novo življenje, ki bi nudilo kruh tistim, ki s skrbjo pričakujejo jutrišnji dan, ko bodo ostale brez denarja za preživljanje. Res bi bila velika škoda za kraj in občino, če bi »zgradba »Torbice« ostala spomenik' ponesrečene proizvodnje. — r krompir sveže zelje kislo zelje fižol v zrnju čebula česen solata paradižnik korenje peteršilj grah cvetača špinača češnje jabolka hruške pomaranče limone banane ribe jajca (cena za kos) 2,50 1,96 4,25 do 5,25 2.70 in 3,15 8.70 2,30 9,40 2.90 5,10 4,85 2.70 3,65 4,50 5,35 4.90 5 6,201 8,55’ 0,34 in 0,44 0,55 4,40 3 12 3 9 3 , • 6,60 5 3 _ ‘j 3,90 1,50 in 5 5r20 5 5.20 6.20 RIBNIŠKI ZOBOTREBCI • Z UREJANJEM ZASEBNEGA GOSTIŠČA pri »Miheliču« v Ribnici so začeli pred kratkim. Obnova je bila nujna. Tako bo sedaj tudi to gostišče sodobno urejeno, kot so ostali gostinski lokali v Ribnici. • PRED LETI JE BILA v Sodražici zgrajena stavba za predelavo eteričnih olj. Zgradila jo je takratna KZ Sodražica. Zgradba sameva. odkar so prenehali s predelavo ‘eteričnega olja. Vsekakor je škoda, da stoji prazna. • VSE VEĆ OSEBNIH AVTOMOBILOV je v Ribnici. Zato primanjkuje garaž. Garaža je dandanes zelo iskan prostor. V Ribnici je bilo zgrajenih po vojni precej stanovanj v družbeni lasti, vendar brez garaž. Skoro vsi zasebniki, ki grade stanovanja, pa gradijo tudi garaže. # PROMET PO CESTI med Gorenjo vasjo in Ribnico oziroma v sami Ribnici je na dveh odsekih zaradi ostrih ovinkov nevaren, in to pred stavbo Narodne banke in kakih 30 m naprej, ko Je Se en hud ovinek pred stavbo delavske univerze. Verjetno se ne bomo Se tako kmalu .jrozili po predvideni novi cesti Ribnica—Gorenja vas, ki bo nevarne ovinke pustila ob strani. • NA HRIBU V LOŠKEM PO-TOKU gradi znani gostilničar Mohar nove gostilniške prostore. Sedanja stavba j® namreč preblizu ceste. Nova jsgradba bo sodobnejša, cesto na tem odseku pa bodo razširili. r. V nedeljo bo praznoval Stari trg 2e vrsto let praznujejo v Starem trgu krajevni praznik 1. junija v spomin na partizanski napad na italijansko postojanko v kraju. Zaradi jurjevanja v Črnomlju pa bodo staro* trščani letošnji krajevni praznik slavili v nedeljo, 36. maja. Dopoldne bo v vasi večja proslava s kulturnim programom šolske mladine in razvitjem prapora Zveze borcev, popoldne pa priredi veselico krajevna organizacija ZZB NOV. Vabljeni! Začetek je bil odličen Predlagajo prisilno upravo Na seji občinskega komiteja ZKS v Črnomlju so razpravljali predvsem o kadrovskih vprašanjih in reelekciji, med drugim pa so govorili tudi o stanju v čevljarsem podjetju Planina. Ker vlada v kolektivu škodljiva familiamost, ni delovne discipline, o-sebni dohodek zaposlenih pa se giblje le med 130 in 170 dinarji, so menili, da so nujni ukrepi. Po mnenju komiteja ne bi smeli dopuščati, da zaradi takih vzrokov propadajo podjetja socialističnega sektorja. Kot nujen izhod iz sedanjega položaja v podjetju Planina namerava občinski komite ZKS predlagati občinski skupščini, naj se odloči za prisilno upravo. Drago skrbi za 250 glav živine Konec aprila so bili v Dra-gatušu dograjeni oziroma preurejeni zadružni hlevi. Na obratu, kjer sta zdaj dva velika zidana hleva z vsemi sodobnimi napravami, ki jih zahteva današnja živinoreja, je prostora za 250 glav živine. Preureditvana dela, ki jih je izvedla kmetijska zadruga Črnomelj, so veljala 103 milijone Sdin, okoli 10 milijonov pa je vredna oprema. Hleve so že začeli polniti in bodo v kratkem zasedeni. Na tem živinorejskem obratu pa je zaposlen en sam človek — živinorejec Drago Ogulin. Ko smo ga nejeverno povprašali, če bo zmogel sam skrbeti za 250 glav živine, je naglo odgovoril: — Bome bom! Organizacija dela je tako izpeljana, da se niti ne bom preveč napre zal. Z veseljem bom delal, ko je vse tako lepo! Svečan začetek občinske kulturne revije v Črnomlju - Semičani so z Desetim bratom uspeli V ponedeljek zvečer se je pred polno dvorano prosvetnega doma v Črnomlju začela kulturna revija. Zvoki fanfar so oznanili začetek prireditve ,nakar je predsednik Zveze kultumoprosvetnih organizacij sodnik Janez Kramarič pozdravil goste in nastopajoče. O pomenu revije, ki pomeni zaključek edinstveno razgibane kulturne dejavnosti v povojnem obdobju, je govoril predsednik občinske konference SZDL inž. Rado Dvoršak, nato pa je v imenu pokrovitelja, občinskega sindikalnega sveta, revijo otvo-ril Jože Kolenc. Prvi večer so na reviji nastopili Semičani z Jurčičevim »Desetim bratom«. Gledalce je presenetila zlasti odlična scena, razen tega pa marsikdo ni pričakoval, da bodo Semičani kos tako zahtevnemu delu. In vendar so se prav dobro odrezali. Posebno Do kdaj bo Prelesje zaprto? Turistični dom v Prelesju pri Starem trgu, komaj zgrajen in na katerega so bili prebivalci teh krajev tako ponosni, je letos še zmeraj zaprt. Lani je Prelesje obiskalo že precej domačih in tujih turistov, predvsem ribičev, računali so, da jih bo prihajalo zmeraj več, toda letos nima'jo kam. Domačin Ivan Kapš, ki je prejšnja leta prevzel oskrbo doma, je sodelovanje odpovedal, na razpisano mesto pa doslej niso dobili ustreznega človeka. Res škoda, če do glavne turistične sezone ne bo stvar urejena! je bil občinstvu všeč Krjavelj. Čeprav je predstava trajala do polnoči, so gledalci ves čas z zanimanj-em spremljali živahno dogajanje na odru in po vsakem dejanju nastopajoče nagradili z burnim ploskanjem. Revija, v kateri tekmujejo najboljše dramske skupine, pevski zbori in instrumentalni ansambli za Župančičevo nagrado, se nadaljuj«, zaključena pa bo v soboto zvečer. Danes 7, jutri morda 100 milijonov Že zdavnaj so črnomaljski gasilci začeli po delovnih organizacjah zbirati denar za nakup gasilskega avtomobila, ker je stari neraben, poleg tega pa morajo nabavita vsaj nekaj opreme, če bi se hoteli postaviti v bran morebitnemu požaru. Za to akcijo pa v nekaterih podjetjih* ne kažejo razumevanja, saj so doslej svoj prispevek že nakazali ali vsaj zatrdo obljubili le nekateri kolektivi, medtem ko od drugih sploh ni odgovorov. O slabi požarni varnosti v občini so razpravljali tako v pristojnem svetu kakor tudi na seja občinske skupščine. Tu so sprejeli priporočilo, naj se delavski sveti čimprej odločijo za finančno podporo gasilcem, kajti zdaj bd morali zbrati samo 7 milijonov Sdin, če pa bi prišlo do požara, najbrž 400 milijonov ne bo dovolj za pokritje škode. e Ves Črnomelj se je v petek popoldne zbral na sprejemu štafete. V dolino pod hotelom »Lahinja« je priteklo 25 lokalnih štafet iz delovnih kolektivov, društev in organizacij, zatem pa so odpremili na pot še republiško štafeto s prisrčnimi voščili maršalu Titu za rojstni dan. Na fotografiji predajajo štafetno palico cici-bani domačega vrtca- (Foto: R. Bačer) v V SREDO NA OBČINSKI SEJI V ČRNOMLJU Nihče ne ve, kaj bo čez leto dni! Napredek predvsem v povečanem izvozu, medtem ko so skladi močno upadli — Nujno je dolgoročnejše načrtovanje razvoja podjetij — Nekateri predpisi še zmeraj zavirajo rast gospodarstva Odborniki črnomaljskega zbora delovnih skupnosti so pretekli teden razpravljali o lanskoletnem gospodarjenju. Ugotovitev, da izvoz narašča, kaže, da se podjetja uspešno vključujejo v prizadevanja reforme, po drugi strani pa je očitno neskladje med osebnimi dohodki in produktivnostjo. Najslabše pa je, da so gospodarske organizacije odmerile lani skladom 33,2<>/o sredstev manj kot leto dni prej in da večina nima izdelanega dolgoročnega razvojnega programa. Lanskoletno poslovanje vso zaključili z izgubo; podjetje LIČ (125.396 din), kmetijska zadruga (75.142 din) in kemična čistilnica (6.369 din). Medtem ko je LIČ prenehal s samostojnim poslovanjem in je bila v kemični čistilnici uvedena prisilna uprava, pa se zadruga še naprej bori s težavami v izvozu in nedonosno živinorejo, ki je povzročila izgubo. V razpravi so poudarili, da precej težav v gospodarskih organizacijah izvira iz okostenelih predpisov ali zako- NADARJENI OTROCI IZ HRIBOVSKIH VASI NE MOREJO V ŠOLE Pri štipendiranju je marsikaj narobe Lani je bilo v črnomaljski občini samo 13 novih štipendij — Bob ob steno so bila vsa priporočila, naj tudi manjši kolektivi šolajo strokovnjake — Ali so res še vedno odločilne zveze? Ob tem, ko ugotavljamo, da je na visokih šolah čedalje manj otrok iz kmečkih in delavskih družin, in ko poudarjamo, kako je struktura študentov zaskrbljujoča, pa bi bilo treba ugotoviti, zakaj je tako. Takega mnenja skega zbora proizvajalcev, ko so razpravljali o štipendiranju v zvezi z zaposlovanjem. Kritizirali so odnos delovnih organizacij do šolanja strokovnjakov, posebno pa nekatere manjše kolektive, ki imajo denar, pa vseeno za Štipendije ne dajejo niti di- Poslanci v Beli krajini Minuli petek so republiški poslanci črnomaljske in metliške občine, Leopold Krese, Niko Belopavlovič ln inž. Ciril Mravlja, obiskali Belo krajino. Ogledali so si gradnjo modeme ceste Črnomelj — Vinica in se na Vinici ustavili v šoli, obiska- li so metliško tovarno BETI, kjer so se zadržali v razgovoru s predstavniki občine ter organizacij, popoldne pa so obiskali tovarno kondenzatorjev v Semiču ter se živo zanima1 i tudi za komunalno problematiko kraja. NOVICE Vrrj. napeljuje vodovod in prevzema takšna tem ko večini delavk predpisana naglica preč žav, pa jim je Vipavčeva ka bos. Se več, včasih j lo presega! GLASBENA REVIJA V METLIKI V prostrani gornji avli nove metliške šole — prostor je zelo akustičen — je bila v nedeljo, 19. maja dopoldne, uspela glasbena revija učencev osnovnih šol iz Črnomlja, Dra-gatuša in Metlike. Pod vodstvom pevovodij Lidije Sajetove, Zore Hera-kovičeve, Mare Brodari-čeve in Franca Zupančiča so se zvrstili en otroški in trije osnovnošol- ski pevski zbori, od katerih so Dragatuščani nastopili tudi s folklornimi plesi, ki jih Je spremljal vaški tamburaški orkester pod vodstvom Evgena Cestnika. Z Veselim triom, ki ga vodi učenec Franci Žugelj, pa so se predstavili tudi mladi Metličani. Uspela prireditev je mladim pevcem in glasbenim pedagogom potrdila njihova prizadevanja in jihi vlila moči in še lepše uspehe pri nadaljnjem delu. ški ^ Iz nič na 300 milijonov din Vzdržujejo komunalne naprave v Metliki, razen tega pa opravljajo tudi razne obrtne storitve — Zavidljiv razvoj v manj kot 10 letih — Zdaj so na vrsti proizvodni prostori in nakup nove strojne opreme Komunalno podjetje Metlika je bilo ustanovljeno 1959. leta. Ob »rojstvu« je dobilo za vse potrebe 180.000 din (starih) in nekaj malega orodja. Letos bodo z vzdrževanjem komunalnih naprav v Metliki ter v zidarski, vodovodno inštalaterski, pleskarski in mizarski dejavnosti naredili za 300 milijonov din (starih.) vrednosti. Ob ustanovitvi niso imeli ne delavnic in ne strojev. Danes so osnovna sredstva podjetja vredna blizu 80 milijonov din (starih), kolektiv, ki šteje 87 ljudi pa je danes celo manjši, kot je bil pred tremi leti, ko so naredili za polovico manj. - - Do teni so 'delali največ po barakah. Zlasti v zadnjih letih so dobršen del tega kar METLIKA PRED NOVO KRVODAJALSKO AKCIJO Danes jaz tebi, jutri ti meni 29. in 30. maja bo v Domu Partizana odvzem krvi — Metlika potrebuje vsaj 500 prostovoljnih krvodajalcev — Upajo na dobro udeležbo V metliški občini se že dalj časa pripravljajo na novo krvodajalsko akcijo, ki bo 29. in 30. maja. Aktivisti Rdečega križa zbirajo prijave po vaseh in delavnih kolektivih ter si prizadevajo zbrati vsaj 500 prijav za prostovoljen odvzem krvi, kolikor jih je Predšolska priprava otroku le koristi V ponedeljek, 1. aprila, se je začela tudi v Metliki »mala šola«. Obiskuje jo 46 otrok iz Metlike in okoliških vasi. Otroci so razdeljeni v dve skupini in prihajajo k pouku izmenično vsak drugi dan. Osnutek programa za »ma- lo šolo« je izdelal republiški Zavod za šolstvo in obsega predvsem razvijanje glasbe, nih, ritmičnih, ^telesnih,- likovnih in umskih spretnosti predšolskih otrok. »Mala šola« bo trajala predvidoma do 15. junija in bo obsegala 70 ur pouka. V raa-ju se bodo malim šolarjem priključili še otroci, ki so v prejšnjih letih obiskovali vrtec in so nekatere spretnosti v dobršni meri že razvili. Starši prispevajo za svoje .malčke 40 din, ostale stroške pa krije temeljna izobraževalna skupnost. Izdatki za »malo šolo« niso zaman. Nedvomno bodo mali šolarji bolj sproščeni in bolje pripravljeni v jeseni prestopiti Šolski prag. Metlika po republiškem planu dolžna zbrati. Vabilu se je najprej odzval kolektiv podjetja KOMET, med krajevnimi organizacijami pa so bili prvi pripravljeni sodelovati na Božakovem. Kri bo v Domu Partizana odvzemala transfuzijska ekipa iz Ljubljane, poskrbljeno pa je za dobro organizacijo, tako da krvodajalcem ne bo treba dlje časa čakati. Občinski odbor RK v Metliki je tudi organiziral prevoze z avtobusi iz vseh vasi, od koder bodo prijave, prav tako pa bodo krvodajalce po končani akciji odpeljali domov. Doslej so se krvodajalskih akcij udeleževali predvsem Tudi letos na Rab Okoli-60 članov ZZB, vojaških vojnih invalidov ter bivših internirancev iz metliške občine je pretekli mesec spet obiskalo Rab, kjer je bilo med drugo vojno zloglasno taborišče internirancev. Tak izlet prireja občinski odbor ZZB NOV iz Metlike že več" let zapovrstjo, ker je zanj vselej dosti interesentov. Mopedist padel na gramozu 14. maja dopoldne se je Niko Veselič iz Purge pri Adlešičih peljal z mopedom iz Preloke proti Adlešičem. Na gramozni cesti ga je zaneslo v jarek, pri tem pa je nesrečno padel m so ga s poškodbami na glavi odpeljali v novomeško bolnišnico. kmetje in delavci, zato občinski odbor RK prosi za udeležbo tudi uslužbence in občane drugih poklicev, predvsem pa šoferje, saj so ob številnih prometnih nesrečah prav oni najbolj potrebni kr- vi sočloveka. Priznanja aktivistom Rdečega križa Na svečani akademiji, ki je bila v Metliki v soboto zvečer v počastitev mednarodnega dneva RK, so podelili 'priznanja najbolj zaslužnim dolgoletnim aktivistom Rdečega križa. Zlato značko so prejeli: Ivan Povše iz Dobravic, Anica Molek iz Metlike, Jože Bajuk iz Drašič, Ivan Ružič iz Metlike, Karel Sever in Jože Turk s Suhorja, Minka Čmugelj iz Metlike ter Ivanka Šavor z Radoviče. Srebrni znak so dobili: Anica Mohar z Jugorja, Marija- Krštanc iz Dragomlje vasi ter podmladkarji RK iz metliške osnovne šole. Diplome za dosedanje delo pa so prejeli zdravniki iz zdravstvenega doma Metlika, aktiv RK iz podjetja KOMET, podmladkarji iz osnovne šole Suhor ter Slava Jagodič iz Metlike. Vsem odlikovancem iskrene čestitke! so ustvarili vlagali v sredstva za delo in povečevanje proizvodnje ter si s tem izboljšali pogoje. Podjetje se ukvarja z vzdrževanjem komunalnega reda v Metliki ter z vzdrževanjem cest IV. reda v občani, razen tega pa upravljajo tudi vodovod. To sta bili v začetku pravzaprav osnovni dejavnosti kolektiva, čas je porajal nove potrebe in v zvezi s tem se je povečeval delo/krog Komunalnega podjetja. Danes imajo zidarsko skupino, ki ji pravijo »Remont«, vodovodno inštalatersko pleskarsko in mizarsko skupino, seveda pa še vedno opravljajo prvotne čisto komunalne dejavnosti. Zidarska Skupina bo naredila letos za približno 1,500.000 din raznih gradbenih del. Največ gradijo stanovanjske hiše zasebnikom, letos pa bodo zgradili do strehe tudi novo stavbo doma počitka v Metliki. Remont izdela na leto od 80.000 do 100.000 betonskih zidakov, ki gredo zelo dobro v promet. V več gramoznicah kopljejo pesek in gramoz, vendar tega največ za svojo lastno porabo. Mizarska skupina izdeluje predvsem stavbno pohištvo, deloma pa tudi sobnega. Delajo največ po naročilih zasebnikov. Vodovodno inštalaterska napeljuje vodovod IX) hišah in prevzema takšna deda tudi pri novogradnjah. Pleskarji se selijo iz hiše v. hišo, delajo veliko pri zasebnih naročnikih, zdaj v času počitnic pa bodo pleskali šole. Vodovodno inštalaterska skupina bo ustvarila letos 400.000 din, pleskarska 190.000 din, mizarska 200.000 din, za vzdrževanje komunalnih na-prav bodo prejeli 280.00 din, od vodovoda pa se bo steklo 180.000 din. Delavci Komunalnega podjetja delajo največ v Metliki, lahko pa jih srečate tudi v Črnomlju in na sosednjem hrvaškem ozemlju. Mizarska delavnica se bo letos preselila v nove prostore, ki so jih zgradili deloma s prostovoljnim delom članov kolektiva ter s 50.000 din, ki jih je dalo podjetje. S tem so pridobili 160 m2 novih proizvodnih prostorov, v katerih bosta nameščeni strojna in ročna obdelava. Nalog v kolektivu zlepa ne bo zmanjkalo: zdaj, ko so se glede dejavnosti že dovolj razširili in utrdili, bo treba nakupiti strojno opremo in urediti proizvodne ptostore. Njeni prsti so najurnejši v metliškem KOMETU že 7 let dela Anica Vipavec. Stara je 25 let, ima hčerkico Jolando, stanuje z družino v Črnomlju in se vsak dan vozi na delo z vlakom. Odkar delajo ženske nedrčke za nemško tovarno TRIUMPH, so uvedli tudi de- lo po nemških normah. Med- Pred kratkim so v Metliki zasadili prve lopate za nov gasilski dom, ki bo dograjen v letu 1969, ob 100-letnici gasilskega društva. Slavnost ob začetku gradnje je začelo pet najstarejših metliških gasilcev, ki jih vidite na fotografiji. (Foto: Dular) Po 20 letih srečanje aktivistk Dne 26. maja mineva 20 let, odkar je bil na Suhorju pri Metliki ustanovljen prvi okrožni odbor APŽ za Belo krajino. To (pomembno obletnico nameravajo letos proslaviti v širšem obsegu, zato je bil imenovan pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo člani iz obeh. belokranjskih občin. Na proslavi, ki bo 21. julija na Suhorju, nameravajo preživelim udeleženkam prve konference AFŽ podeliti spominske plakete. Zasebniki letos manj gradijo V letošnjem letu je bilo na metliškem področju izdanih 11 gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš zunaj mesta in 14 gradbenih dovoljenj za zidanje v mestu. Lani je biHo za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš dosti več interesentov, saj so v tem času izdali okoli 25 odstotkov več gradbenih dovoljenj. Kalkor menijo poznavalci metliških razmer, je do upadanja zasebnih gradenj prišlo zato, ker je reforma stisnila tudi občane. tem ko večini delavk dela predpisana naglica precej težav, pa jim je Vipavčeva zlahka kos. še več, včasih jih celo presega! Ko smo jo vprašali, če jo doseganje novih norm stane mnogo truda, je odvrnila: — Delo mi ni tuje, ker sem poklicna krojačica. Delam pa naglo, ker sem nasploh hitre narave. Tudi pri domačem delu se hitro obračam. Ne rečem, da lahko sedanjo normo dosežem mimogrede, posebnega napora pa tudi ne terja od mene. Važno je, da sem z mislimi pri delu, čeprav ga opravljam z rokami. Gostilna v kmečkem slogu Metlika bo v kratkem dobila še en lep gostinski lokal. Domače hotelsko podjetje je skupaj z občino, banko in podjetjem SAP zbra- lo denar za preureditev bivše Makarjeve gostilne tik blagovnice. Komunalno podjetje je dela prevzelo in že zače- lo rušiti vmesne zidove. 4? dveh mesecih bodo tu naredili gostilno v kmečkem slogu. Imela bo večjo gostinsko sobo in dva manjša prostora, primerna. za zaključene družbe, sodobno urejeno kuhinjo, sanitarne prostore in skladišča. Jutri občinska seja Jutri, 24. maja, se bosta v Metliki sestala oba občinska zbora. Seja predvideva obširen dnevni red: poročilo o izpolnjevanju družbenega plana in smernice razvoja občine v letu 1968 ter sprejem proračuna za letošnje leto. Razen tega bodo odborniki razpravljali in sklepali o 9 občinskih odlokih, o imovin-skopravnih zadevah in o volitvah ter imenovanjih. Na seji bodo podali poročilo o pobratenju med Metliko in italijansko občino Ronki. . Lep sprejem štafete V soboto, 18. maja dopoldne, so v Metliki na Trgu svobode meščani, zlasti pa mladina, sprejeli Titovo štafeto. Z godbo na čelu so pričaka- li mladince, ki so iz Gradca prinesli štafetno palico v Metliko. Po predaji so tekače z avtomobilsko kolono pospremili do Jugorja, kjer so štafetno palico sprejeli zastopniki novomeške občine. Peter Vujčič ostane direktor Delavski svet trikotažne industrije v Metliki je na seji 10. ponovno imenoval Petra čiča za direktorja podjetja. Kolektiv je z njegovim dosedanjim delom zadovoljen in je z veseljem sprejel njegovo kandidaturo. ■dč Spet dve večji gradnji v Metliki Te dni so poleg nove samopostrežbe v Metliki začeli graditi 4-stanOvanjski blok, ki bo po predračunu veljal okoli 450.000 din. Gradbeno podjetje BEGRAD iz Črnomlja, ki je dela prevzelo, bo moralo investitorju občinski skupščini Metlika predati ključe do letošnjega občinskega praznika, 26. no. vemlbra. Metliško komunalno podjetje pa bo v kratkem začelo zidati novo stavbo poleg doma počitka, v kateri bo nekaj lepih sob za ostarele občane. Za gradnjo Je 210.000 dan prispeval Dom počitka iz lastnih sredstev, 220.000 din pa je darovala podružnica metliških upokojencev iz sklada za gradnjo stanovanj. Stavba bo do podstrešja gotova še letos, dograjena pa bo v prihodnjem letu. Po sledeh borcev skoz Belo krajino 9. maja je 110 slušateljev visoke šole za politične vede v Ljubljani in Sole za medicinske sestre'priredilo partizanski pohod v Belo krajino. Na Valiti je udeležence pohoda pozdravil v imenu metliške občine predsednik ZZB NOV Prane Jaldjevič in jim na kratko opisal zgodovino Bele krajine med zadnjo vojno, nato pa so v spremstvu treh metliških prvoborcev odšli prek Sel, Malin in Brezove"- rebri na Gor. Laze, Smuk in v Sfemič, kjer je bil velik miting. Folklorna skupina iz Semiča je gostom uprizorila tudi semiško ohcet. Naslednji dan so goste vodili na Kleč, v Sredgoro, Maverlen in Črnomelj predstavniki ZZB Črnomelj, kjer so ime- li ob zaključku pohoda s pripadniki tamkajšnje garnizije več športnih tekmovanj. Pogovor z zdravnikom z — Potemtakem moramo biti dekleta v odnosih bolj previdna kot fantje? — je menila Alenka. — če bi se oba spola odgovornost: odnosov med seboj enako zavedala, bi to ne bilo potrebno. Dokler pa se jih ne, je to potrebno. Jaz bi predvsem vsakemu dekletu svetovala, naj se izogne fanta oziroma moškega, ki hitro po prvih srečanjih sili v telesne odnose. Taki po navadi nimajo niti resnih namenov niti niso zares zaljubljeni. žene jih nekaj povsem drugega — le potreba, izvirajoča zgolj iz spolnega nagona. Zato njihov cilj ni navezati trajno razmerje, marveč si prizadevajo »uvod« napraviti čim krajši in doseči svoj cilj — spolno razmerje. — Kaj to ne more biti nikoli drugače? — je vprašala Alenka skoraj presenečeno. Če ne spoštuješ sočloveka, razvrednotiš tudi sebe — To nasploh ni zmeraj tako, Alenka. Bilo bi napačno, če bi na odnose med spoloma gledali zmeraj samo skozi taka očala. Toda dobro je vedeti, da se v odnosih med spoloma dogaja tudi to. Dobro je vedeti tudi to, da znamo biti oprezni, in med ljudmi, ki se nam približujejo, videti tudi take in iti mimo njih, ne da bi v nas zapustili mučno sled. Kot rečeno, pa bo takih pojavov tem manj, čim prej se bo vsakdo zavedal, da ni človek le on sam, marveč tudi tisti, ki se mu približuje in ga vključuje v svoje življenje. Da je tudi ta človek, ki ima enako pravico odločati o tem, kako bi rad živel, ter uresničiti svoja pričakovanja in želje. Dokler se mu ne približamo tako, ubijamo njegovo vrednost. Iz njega naredimo v takem primeru sredstvo, s katerim potešimo svojo zgolj iz telesa izvirajočo naravno potrebo. Kdor pa ravna tako, razvrednosti tudi sebe, tudi sebe poniža. Svoje naravne spolne potrebe ne obvladuje, marveč ji slepo streže. Od človeka pričakujemo tudi na področju spolnosti in ljubezenskih čustev obvladanje lastnih potreb. Da jim zadošča tako, da ne škoduje ne sebi ne drugim ljudem. Za trenutek je nastal molk. Mati je čutila, da je bdi izpolnjen s premišljanjem, in je bila zadovoljna. — Sioer pa človek, ki take odnose ponavlja, vara tudi samega sebe, — je nadaljevala. — Prej ali slej o sebi ugotovi, da je ostal s praznimi rokami, da nima nikogar, k: bi ga imel resnično rad, in da tudi njega nihče ne ljubi. To ugotoviti ni prijetno, takih stvari človek ni vesel, kajti človek potrebuje nekoga, ki mu Je duševno blizu, ki mu lahko brez pomisleka zaupa. Brez take duševne vdanosti drugemu človeku ostanemo siromašni in se največkrat zagrenjeno prebijamo skozi življenje. če moramo pri tem še ugotoviti, da smo si vse tisto, kar odnosi med spoloma prinašajo najdepšega, zapravili sami, je to Se posebno hudo. — Kaj pa ste vsi tako razvneti, — se je čudil oče, ki je pravkar stopil v kuhinjo. — Mama naju uči življenjskih modrosti, — je odgovoril Matjaž smeje. — Tebi je vse šala, — se je razburjala Alenka. — Beži no, — jo je mirila mati. — Samo dela se ta- kega. Mladi ljudje včasih nočejo priznati, da tudi odrasli kaj vemo. V resnici bo pa še ne vem kako premišljal o tem. če ne prej, mi bo dal prav, ko bo sam malo starejši. Ni res, oče? — Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most, — je oče potrepljal fanta po rami. — Saj bom hodil raje čez most, — se je zasmejal fant hudomušno. O morali v odnosih med spoloma Matjaževa in Alenkina roditelja nista otrokoma vprašanj o odnosih med spoloma nikoli vsiljevala, toda ker jih je povezovalo globoko medsebojno zaupanje in sta z obema govorila zmeraj odkrito, sta jima otroka sama naravnost ponujala priložnosti. Ko sta bila toliko stara, da sta že imela vsak svojo simpatijo, sta se rada dražila s tem. Dekle se je rado pobahalo s katerim svojem oboževalcem in fant s tem, koliko jih je, ki ga rade vidijo. ša oziroma zakonca izključno po svojem osebnem okusu in globokih ljubezenskih čustvih, torej ne iz kakšnih drugih razlogov oziroma koristi. Recimo zaradi bogastva, ugodnega položaja, dobrega zaslužka, povečanja imetja, želje lastnih staršev in podobnih nagibov. Ne pomeni pa svobode v tem, da smo odvezani vsake odgovornosti, pa bodi do partnerja, bodi do otroka in družine, ter sploh ne pomeni svobode v takem smislu, da bi lahko imeli odnose danes s tem in jutri z drugim . . . Dekle je sijalo od zadovoljstva. — Pa si pogorel, spoštovani brat! Oče, ki je poznal to hibo v njunih odnosih, je hitro pripomnil: Sodobna znanost odklanja »svobodo« v spolnih in ljubezenskih odnosih — Ne gre za to, da b: kdorkoli »dal koga v koš«, marveč samo za to da bi Ančka Gošnik-Godec: Laboda iz knjige Ele Peroci »Za lahko noč« — čestitam obema, — sta se ob takih priložnostih oglasila oče ali mati. — Samo na to nikakor ne bodita pretirano ponosna. Ko je človek odrasel in zrel, mu ni nič do tega, da bi ga občudovalo deset žensk oziroma moških, marveč le do tega, da ljubi in da ga ljubi ena sama oziroma en sam. To mu zadošča. Drugič sta otroka spet pripovedovala, s kom hodi ta ali oni nj