Naročnina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo SO lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mecto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
tzha|a *iak dan c|ntra| razen ponedeljka ln dneva po prasnlkn.
= Uredništvo In opravai Kopltar|eva 6, Llobljana. s = Rcdazlona, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 =	Telelon 4001 —40C5.
Abbonamenti: Meta 15 Lire; Estero, mete 20 Lire, Eduuone dotnemca, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10 650 per gli abbo-namentt! 10.349 per le inserztoni Filial«! Novo meato.
Concessionaria escluslva per la pubbliclti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano,
II BoIIettino No 657
Contatti di nuclei esploranti presso Mechili
Quattro velivoli nemici distrutti
II Quartier Generale delle forze arninte comunica:
Ad Oriente di Mechili saltuari contatti di nuclei esploranti.
Bomhardicri nemici che tentavano di at-taccare un aeroporto avanzato venivano pron-tamente impegnati e rispinti da unn nostra formazione da caccia. Un Curtiss e stato ab-liatutto, parecchi altri mitragliati.
Forti unita italiano e tedesehe hanno rin-novato violente azioni di bombardamento con-tro i campi di II a I f a r e Ca' Venezia distruggcndo iliie velivoli al suolo e un terzo in ducllo aereo,
Vojno poročilo št. 657
Ogledniški stiki pri EViekiliju
Štiri sovražna letala sestreljena
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Vzhodno od Mekilijn nestalni stiki ogledniškili oddelkov.
Sovražne bombnike, ki so skušali napasti neko letališče v prvi črti, je skupina naših lovskih letal takoj napadla in odbila. En »Cur-tiss« je bil sestreljen, mnogi drugi pa obstreljevani s strojnicami.
Močne skupine italijanskih in nemških letal so silovito bombardirale letališča v II a 11 a r u in C a V e n e z i j i ter so uničila dve letali na tleh, tretje pa v zračnem boju.
Duce je pohvalil Milico
Rim, 20. marca. AS. V prisotnosti ministra /a promet in načelnika štaba fašistične milice je Duce včeraj sprejel poveljnike železniške, pristaniške in kopne milice, ki so mu podali podrobna poročila o delovanju njihovih oddelkov v letu XIX.
Oddelki so tudi v tem času na področju, ki jim je dodeljeno, razvijali svoje stražno in kontrolno delo z veliko vnemo v prilog vse javnosti, ki ga že 'pozna in ceni. Poleg tega pa so sodelovali tudi z drugimi oboroženimi silami v službi, ki je kakor koli v zvezi z vojnim delovanjem ter so se odlikovali pri opravljanju teh poslov z visokim čutom dolžnosti, skrbno disciplino in tudi skrbnimi žrtvami za domovino.
Duce je pohvalil delo, ki so ga opravili specialni oddelki fašistične milice v razvoju prometa in je izrazil svoje veliko zadovoljstvo generalom Raffaldiju, Viscontiju in Tancsu spričo rezultatov, ki so bili doseženi ter jim je odredil, naj njegovo polivalo sporoče tudi častnikom in ostalim pripadnikom svojih oddelkov.
Naslednik Vojvode Aosta
Rim, 20. marca. AS. Službeni list je objavil naslednji komunike ministrskega predsedstva:
Glede na kraljevska patentna pisma z dne 11. decembra 1887, s katerimi je bilo določeno, da se naslov Aostskega vojvode lahko do neskončnosti prenese na legitimne in naravne potomce njrinca Aimoneja Savojskega po prvorojenskem 1110-.-■fcem vrstnem redu, je spričo smrti princa Ama-dteja Savojskega, vojvode Aostskega, ki nima nobenega moškega potomca, prešlo prvorojenstvo na njegovega brata princa Aimoneja Savojskega, ki je na ta način prevzel naslov vojvode Aostskega.
K visokemu odlikovanju generala Bastica
Rim, 20. marca. AS. Službeni list vojnega ministrstva objavlja motivacijo Kraljevega dekreta, s katerim je bilo armadnemu generalu Hektorju Ba-sticu podeljeno odlikovanje Velikega križa Savojskega vojaškega reda. V motivaciji je rečeno, da je vrhovni poveljnik Oboroženih Sil v Severni Afriki izvršil težko in svetlo clelo najprej z okrepitvijo sil, nato s trdim odporom ter s spretnim manevriranjem, ki je povzročilo nasprotnikov neuspeh. Hitro je reorganiziral naše enote ter je ustvaril trdno podlago za bliskoviti napad, ki je premagal nasprotnika.
Japonska je zopet pripravljena
Po dosedanjih zmagah je Japonska pripravljena za nov naskok — Tudi vzhodna Java v japonskih rokah
Neresnična ameriška poročila o pomorskem uspehu pri Novi Gvineji
Tokio, 20. marca. AS Govornik japonske vlade Kinzo Nakajima je, kakor poroča agencija Domei, izjavil časnikarjem, da je Japonska po kratkem oddihu ob koncu bojev v Malaji, na Filipinih in na Nizozemski Indiji zdaj pripravljena za začetek resnične in prave bitke z nasprotniki. Preko radia pa je Nakajima povedal, da si je Japonska zdaj zavarovala dobavo surovin v toliki meri, da se bo lahko zmagovito borila do propada Anglije in Združenih držav. Japonsko ljudstvo je opomnil, naj se ne zadovoljuje preveč 7. dosedanjimi zmagami v jugozahodnem morju. Zasedba južnih krajev je samo jiotrebna predigra za zmago v vojni proli Angležem in Amerikancem. Vojaške oblasti se živo zanimajo za gospodarski napredek v zasedenih pokrajinah, ljudstvo pa naj 7. lojalnim sode-lovaniem poniaea vladi nri tem delu.
Tokio, 20. marca. AS. Acenrija Domei je izvedela z Jave, da se od včeraj naprej nahajajo tudi vzhodno pokrajine otoka Jave popolnoma pod ja|ionskim nadzorstvom. Japonci sa zadnje dni zasedli Besekl, »Siloonbondo in Bondo\vuoso. Zajeli 50 nadaljnih 1500 Nizozemcev.
Bangkok, 20. marca. AS. Poročila s Sumatre pravijo, da jo večina petrolejskih vrelcev, zasedenih j>o Jajionrih, ostala nepoškodovana, ker jih sovražnik zaradi hitrega japonskega prodiranja ni utegnil uničiti. Pričakuje se torej, da bodo v najkrajšem času lahko iz teh vrelcev začeli pridobivati nafto.
Tokio, 20. marca. AS. Japonske čete so zasedle birmansko pristaniško mesto Basein, iz katerega so se angleške čete umaknile proli severovzhodu. Z Baseinom so Angleži izgubili zadnjo poiborsko zvezo na birmanski obali, dočim Japonci prodirajo po Iravadiju ter v dolini reke Sittang proti severu. Sedaj so v teku srditi boji bi izu krajev Toungoe in Prome.
Saigon, 20. marca. AS, Poročila iz Caniber-re pravijo, da so velike skupine japonskih bombnikov spet napadle Moresbv. Napad je trajal pol ure in je imel za cilj predvsem pristn-niške nn|jrnve.
Tokio, 20. marca AS. Tukajšnji pristojni krogi so izjavili glede poročila ameriškega vojnega ministrstva o nekih uspehih zavezniškega brodovja
Brezuspešni napadi na Kerču — Sovjetske izgube pri Karkavu — Včeraj
je izgubil sovražnik 62 letal
Hitlerjev glavni stan, 20. marca: Nemško vrhovno poveljst\o objavlja:
Na polotoku Kerču sovražnik zopet z močnimi silam: napada. Po trdem boju so bili vsi napadi odbiti. Uničenih jc bilo 28 sovražnih tankov. Južno od Sehastopola je bila 18. niarra potopljena velika petrolejska ladja, ki jo jc zadel zračni torpedo.
V	področju Donea so Sovjeti ponovili svoje brezuspešne napade proti nemško-madžar. postojankam. Nek krajevni napad nemških in madžarskih oddelkov je bil uspešen. V odseku vzhodno od Harkova jo bil sovražnik p« odbitju nadaljnih napadov vržen nazaj in je pretrpel težko izgube.
Tudi na drugih odsekih vzhodnega bojišča so izpodleteli sovražni napadi, lastna napadalna pod-vzetja pa so prinesla nadaljne uspehe.
Letalstvo je izvedlo uničevalno udarce zoper sovjetske tanke in postojanke na polotoku Kerču in je s posebnim uspehom obstreljevalo letališča ter železniške transporte na srednjem odseku. Včeraj je izgubil sovražnik 62 letal, ml tona jih je bilo 42 sestreljenih v zračnih bojih. Pet lastnih letal se ni vrnilo.
Frankovska pehotna divizija jc od začetka februarja odvrnila številne napade nadmočnih sil s krvavimi izgubami za sovražnika in je v 11 dneh uničila 162 tankov. Zadnje dni se je odlikoval s posebnim junaštvom 33. romun. pehotni bataljon.
Na otoku Malti so bila bombardirana letališča in protiletalski topovi. Skupina nemških lovcev je v Sredozemlju sestrelila tri angleška letala in jc s tem dosegla svojo 1000. zmago od začetka vojne.
V	morju okoli Anglije so bojna letala preteklo noč južno od P o r 11 a n d a potopila 600(1-tonsko trgovsko ladjo. Dve nadaljni srednjeveliki ladji sta bili tako težko zadeti, da je računati tudi z njuno izgubo. Nadaljni letalski napadi so bili izvedeni na neko pristaniško mesto ob južni angleški obali.
V	času od 10. do 19. marca ,ie izgubilo angleško letalstvo 62 letal, od teea 28 v Sredozemlju in Severni Afriki. V istem času .ie bilo izgubljenih v boju proti Angliji 16 lastnih letal.
Berlin, 20. marca. AS. Iz vojaških virov se je izvedelo, da so Sovjeti med I. januarjem in 16. marcem izgubili nad 1«00 takfiv.
Pariz, 20. marca. AS. Izvedelo se je, tla je angleško letalstvo spet izvedlo napad na neko
mesto v severni Franciji. Uničenih je bilo več stanovanjskih hiš in poškodovana ena cerkev. Med francoskim civilnim prebivalstvom jc mnogo mrtvih in ranjenih.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 20. marca. AS. Madžarski glavni stan je izdal naslednje vojno poročilo:
Madžarski oddelki, ki se bore ob strani nemških čet, so odbili sovražnika in mu prizadeli izgube. Drugi madžarski oddelki nadaljujejo 7. uničevanjem sovjetskih skupin v zaledju. Madžarski glavni slan poroča, da so stopile v boj madžarsko j skupine, ki so tako začenjajo dejansko udeleže- ' vati bojev na južnem odseku vzhodnega bojišča, potem ko so bile nekaj mesecev zaposlene z organizacijo zaledja v nekem ukrajinskem predelu.
blizu Nove Gvineje, da gre za izmišljena poročila. Prijjoniinjajo, da ameriško mornarišk/ ministrstvo ni dalo n i k a k i h točnih podatkov, marveč govori v 6vojih poročilih le o verjetnih uspehih, manjkajo pa vsak', poročila, kje so bili boji in v kakšnih okoliščinah.
Tokio, 20. marca. AS. List »Asahic je izvedel, da se je zelo pospešila japonska ofenziva proti amerikanskim postojankam na Bataanu in Corregidorju. l'o poročilih iz Washingtona celo nmeriški krogi priznavajo, da je japonski najiad zelo močan in da je zaradi odhode generala Mac Arthurja bojni duh ameriških in filipinskih čet zelo popustil.
Tokio, 20. marca. AS. Agencija Domei je izvedela od svojega dopisnika, da so sc japonske čete izkrcale blizu llalapana, na severovzhodnem delu otoka Mindoro na Filipinih in so zasedlo San Jose ter bližnje letališče. Mesto ima važen strateški pomen.
Hanekok, 20. marca. AS. Odbor indijskega narodnega kongresa je začel zasedati v \Vardi pod predsedstvom Mahatma Gandhija. Med drugim so obravnavali tudi vprašanje o ukrepih za protiletalsko zaščito in so Živahno nastopili proti temu, da so v vodstvu indijske protiletalske zaščite samo vladni ljudje. Predsednik kongresa je zahteval, naj bodo zastopani v vodstvu protiletalske zaščite tudi neodvisni indijski ljudje. Po zaključku sestanka je izjavil zastopnikom tiska, da mora kongres ščititi indijsko prebivalstvo brez ozira na lo, ali bo Indija ostala nevtralna ali ne. Edini namen kongresa je doseči, da bo Indija postala svobodna in srečna.
Tokio, 20. marca. AS. S Timorja so objavili naslednji vojni plen: 1207 ujetnikov, dva topa, 12 tankov, 00 avtomobilov, 30 protitankovskih in protiletalskih topov in 45 strojnic.
Bern, 20. marca. AS. Neki vojaški dopisnik londonskih listov zatrjuje, da bo general Mac Arthur imel na ra/jiolago 20 dobro oboroženih divizij, 1000 letal in 50 podmornic. Seveda le takrat, če bodo okrepitve prispele pravočasno, ker se Japonci hitro bližajo. Isti dopisnik pa tudi z druge strani poudarja, da l>o moral Mac Arthur braniti velikanski prostor, na katerem se njegove sile ne bodo smele preveč razpršiti.
Buenos Aires, 20. marca. AS. Vojno ministrstvo Združenih držav je ohjavilo, da je bil ameriški general Steehvell dodeljen Čangkajšku ter da ga je ta imenoval za j>oveljnika 5. in 6. kitaisko armade, ki deluje v Birmaniji.
Zunanja in notranja politika nove madžarske vlade
Budimpešta, 20. marca AS. Ministrski predsednik Kallay je imel včeraj zjutraj pred jioslan-sko zbornico zanimiv govor o madžarski zunanji in notranji politiki. V začetku je zatrdil, da bo nova vlada nadaljevala politiko prejšnje vlade. Predsednik vlade je rekel, da 6e je treba posvetiti eni sami 6krbi, to je osredotočenju V6eh 6il v vojno, ki je naša vojna. Madžarsko ljudstvo 6e bori za varnost meja 6voje domovine in brani civilizacijo, ki jo ograža moskovsko barbarstvo. Madžarsko zunanjo politiko vodijo in določajo edino narodne koristi in njena usmeritev 6 politiko Osi točno odgovarja temu načelu. Madžarska z nezlomljivo vero koraka ob strani Nemčije in Italije v boju za ustanovitev novega in pravičnega reda v Evropi. Mi 6mo neomajno zvesti in ob 6trani Nemčije in Italije bomo v bodočnosti po zmagi nadaljevali z organiziranjem nove Evrope. Te predsednikove besede je skupščina nagradila z živim odobravanjem. Vsi poslanci 60 nenadoma ve t a I i in 6o glasno in navdušeno vzklikali Duceju in nemškemu Vodji. Na koncu je predsednik vlade rekel, da se mora notranja fronta popolnoma konsolidirati, da bo tako vredna vojakov, ki se bore in je sporočil, da je vlada sklenila pospešiti boj za izločitev vsakršnega judovskega vpliva iz narodnega življenja. Svoj govor je zaključil z izrazi globokega prepri-
► II
Govor predsednika Inenija:
Turčija hoče ostati nevtralna
Ankara, 20. marca AS. Predsednik republike Ineni je imel v Smirni govor, v katerem je rekel, da je Turčiji uspelo z nekaterimi drugimi državami ostati izven vojne, nato pa je dejal: »Vedno smo ja6jio opredelili svojo politiko. Z vojskujočimi 6e državami 6tno v dobrih odnošajih ter smo obdržali z njimi stike brez razlike. Ni lahko voditi nevtralno in prijateljsko politiko z državami, ki so v voj-
Japonski protest v Braziliji
Tokio, 20. marca AS. Agencija Domei je izvedela, da je japonska vlada protestirala pri bra-tilski vladi zaradi zadnjih protijaponskih izgredov v Braziliji ter zaradi odloka brazilskega predsednika, po katerem se lahko zapleni premoženje državljanov trojne zveze in Japonske. Protest navaja, da bo japonska vlada smatrala brazilsko vlado odgovorno za vse, kar bo posledica bodisi protijajKinskih izgredov, bodisi predsednikovega odloka. Protest japonske vlade je bil izročen Braziliji po posredovanju španske vlade, ki je prevzela zasto|)slvo japonskih koristi v Braziliji za ves čas vojne. Včeraj popoldne je jajionsko zunanje ministrstvo izdalo uradno izjavo, v kateri pravi, da je bil japonski protest izdan zaradi rc-
presalij brazilske vlade zaradi potopitve brazilskih ladij v Atlantskem morju. Uradna izjava označuje brazilske ukrepe za nezakonite ne samo v njihovem bistvu samem, marveč tudi zato, ker so bili uveljavljeni brez poprejšnjega obvestila. Pravi tudi, da postopajo na Japonskem z brazilskimi državljani jiojiolnoma korektno ter isto zahtevajo tudi za mirne japonske državljane, živeče v Braziliji.
Lizbona, 20. marca. AS. Kubanski predsednik Battista je izdal nadaljne odloke nanašajoče se na vojno stanje. Cela obala mora biti zatemnjena, zaloge bencina in drugega goriva pa bodo prenesene v notranjost dežele.
ni in vlada naše republike, opirajoč 6e na veliko skupščino, nadaljuje to politiko z V6emi 6ilami in kaže 6 tem svojo moč in 6vojo dobro voljo. Nimamo nikakega problema, ki bi nas lahko potegnil v vojno in nobenega oblaka ni nad našim obzorjem. Ostanimo pametni in brez napovedi, kajti z ozirom na obširen in zapleten obseg sedanje vojne je treba računati z vsako možnostjo. Ukrenili 6mo vse potrebno. Naše zadržanje za bodočnost je priprosto m jasno; prizadevali si bomo ostati izven vojne; če 6e ji ne bomo mogli izogniti, bomo častno izpolnili svojo dolžnost do domovine. Stopimo v pomlad z zaupanjem in zavestjo, da 6mo močni. Ta moč 6e ne naslanja samo na silo našega orožja, marveč tudi na našo vero in odločnost.«
Ankara, 20. marca. AS Zunanji minister Sa-radžoglu je imel na zlxirovan ju parlamentarcev ljudske stranke govor o turški zunanji politiki.
Potopljene ladje
Rim, 20. marca. AS. Mornariško ministrstvo Združenih držav je sporočilo, da je bila v Atlantskem morju potopljena neka bivša jugoslovanska in neka norveška ladja v službi zaveznikov. Potopljena bivša jugoslovanska ladja se imenuje »Trepca« in je imela 5o52 ton.
čanja, da se bo vojna končala z zmago orožja Osi in zaveznikov ter fiovabil madžarsko ljudstvo, naj disciplinirano z vsemi svojimi 6ilami podpre vojaško prizadevanje svoje države. Popoldne je imel predsednik vlade enak govor v 6enatu.
Izboljšanje prometa v Bolgariji
Sofija. 20. marca. AS. Na osnovi sporazuma med bolgarsko in nemško vlado bo Nemčija povečala izvoz vagonov, lokomotiv in drugega železniškega materiala v Bolgarijo. Za povečanje bolgarskega železniškega omrežja je bolgarski prometni minister zahteval nadaljnji i/redni kredit 300 milijonov levov k dosedanjemu že odobrenemu kreditu 2.7 milij. levov.
Sofija, 20. marca. AS. Minister za javna dela je izjavil v parlamentu, da je bil dosežen z nemško organizacijo Todt sporazum, da bo (a organizacija gradila v Bolgariji moderne ceste, ki bodo vezale važnejša bolgarska središča. Organizacija Todt se je zavezala, da bo skozi pet let zgradila vsako leto najmanj 300 km asfaltiranih cest.
Angleži pripravljeni povrniti škodo v Milasu
Ankara, 20. marca. AS. Anatolska agencija sporoča: Angleški poslanik je obiskal zunanje ministrstvo in je izjavil: >če so Milas pomotoma bombardirali angleški letalci, česar n priori ni mogoče izključevati, izraža angleška vlada turški vladi svoje globoko obžalovanje in izjavlja, da lw) popravila vso škodo, če bo jiotrjeno, da so napad pomotoma izvedli Angleži.«
Aretacija sovjetskega časnikarja v Turčiji
Sofija, 20. marca. AS. List »Utroc poroča iz Ankare, da je turška policija v nekem vlaku aretirala bivšega dopisnika agencije Tass v Sofiii Morozova Morozov je bil v Sofiji do konca lanskega poletja, nato pa se je podal v Turčijo. Sina-rajo, da je bil zaprt v zvezi z atentatom na ve-lejKisIanika von Papena.
Poziv Bolgarom v kraljevini
Rim, 20. marca AS. Bolgarsko poslaništvo v Rimu sporoča da se morajo vsi bolgarski državljani, živeči v ItaHiii, ki doslej še niso uredili svojih vojaških zadev in pa obvezne de-
L™? ',6' n'. zP'afii,i v Pisarni bolgarskega poslanistva v R,mu> Vi« Ncrva 4, najkasneie oo 26. marca.
Beaverbrook gre v USA
Stockholm, 20. marca. AS. V dobro poučenih londonskih krogih so mnenja, da bo Beaverbrook dva ali tri mesece oslal v Združenih državah in da ga bo ta Čas nadomeščal Alfred Sabor tajnik v ministrstvu za vojni promet.
Razdeljevanje tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov
Posteljne odeje:
Z ozirom na razna vprašanja, ki prihajajo, se ,smatra za [»otrebno v sledečem pregledu določiti dolžino in širino zibelnih in posleljniii odej, spa-dajočih j>od postavko št. 1, skupine IV. tabele A, ki jc priložena na naredbi Visokega komisariata i dne 8. novembra 1941, SI. list št. 512/00-li)41-XX.
Posteljne odeje:
a)	za otroke (za zibelko 70 X 100 cm, za zibelko 90 X 120cm, za posteljico 120 X 150cm);
b)	za 1 ležišče (140 X 190cm, 16 X 210cm);
c)	za več ko 1 ležišče (za 1 Vi ležišča 190 X 230 cm, za 2 ležišči 210 X 250 cm, za 2 ležišči 230 X 270 cm).
Vračanje racionirano blaga, ki ne odgovarja
naročilu.
Obdržujoč v veljavi navodila, ki jih je Visoki komisariat izdal v gornjem predmetu s svojo okrožnico VIII, št. 30/19-1942, z dne 22. I. 1942-XX, daje v njih dopolnitev še nadaljne določbe.
Vračanje proizvajalcev proizvajalcem, grosi-
stov proizvajalcem ali grosistov grosistom.
1.	Nabavitelj, ki dobavitelju vrača racionirano mnnufaklurno blago, ki ne odgovarja naročilu in jo obseženo v tabeli A, da bi mu ga nadomestil z drugim primernim manufakturnim blagom, z istotolikim skupnim številom točk, mora to javiti Trgovinsko industrijski zborniri v priporočenem pismu na obrazcu 9 »Oddano« z rdečini pripisom »Vrnjeno blago« in z navedbo številke prijave nabavne pogodbe, na katero se vrnjeno blago nanaša. Na to naj v svoji prejemni in oddajni knjigi zabeleži oddajo.
2.	Ko dobavitelj prejme od svojega odje-malc« vrnjeno blago, naj to sporoči Trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu na obrazu 10 »Prejeto« z rdečim pripisom »Vrnjeno blago« in z navedlto številke dobnvne pogodbe, na katero se vrn jeno blago nanaša. Dobavitelj pa nuj vpiše v svoji prejemni in oddajni knjigi prejem.
3.	Ko dobavitelj odpošl je odgovarjajoče blago v zameno za prejelo vrnjeno, nato javi Trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu nu obrazcu 0 »Oddano« z rdečim pripisom »Nadomestilo /a vrnjeno blago« in navedbo številke dobavne pogodbe, nn katero sc blago nanaša. Potrebno sprcmcml>o naj vpiše v svoji prejemni in oddajni knjigi.
4.	Kakor hitro prejme nabavitelj od dobavitelja nadomestno blago, naj to javi Trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu
na obrazcu »Prejeto« z rdečim pripisom »Nadomestitev vrnjenega blaga« in navedbo nabavne
pogodbe ter vpisom v prejemni in oddajni knjigi.
5.	Če pa nabavitelj vrne dolxi vitel ju poškodovano ali i/, katerega koli razloga naročilu ne-odgovarjajoče blago, ne da bi dobuvitej mogel odposlali isto toliko količino blaga, odgovarjajočega svoječasnemu naročilu, potem naj se nabavitelj ravna kakor pod točko t. te okrožnice, dobavitelj pa naj se drži navodil pod točko 2.
Vračilo dctajlistov grosistom ali proizvajalcem
6.	Če Ivrdka, ki vrača dobavitelju manufak-turno blago, ki ne odgovarja naročilu v svrho nadomestitve z drugim dobrini blagom z isto tolikim skupnim številom ločk, vrši trgovinsko prodajo na drobno, naj prijavi Trgovinsko industrijski zbornici vrnitev blaga v priporočenem pismu in prijavo napiše v pismu z označbo svoje lastne tvrdke, z vsemi navedbami, ki jih zahteva okrožnica št. VIII. 30-19-1942-XX, namreč: z blagoznan-sko postavko po tabeli A, količino, posameznim in skupnim številom točk.
7.	Ko dobavitelj prejme vrnjeno blago, naj ga v prejemni in oddajni knjigi vpiše med prejemnike.
8.	Ravno tako naj dobavitelj ob pošiljatvi dobrega blaga javi pošiljatev Trgovinsko industrijski zbornici v pismu, naslovljenem na svoje ime, priporočeno, z navedbo količine in posameznega in skupnega števila točk, kakor pod točko 6. Nato naj izvede potrebno spremembo v svoji prejemni in oddajni knjigi.
9.	Če nabavitelj dobavitelju vrača poškodovano ali iz katerega koli razloga naročilu neodgovarja-joče blago, ne da bi dobavitelj mogel dobaviti isto toliko blaga, odgovarjajočega svoječasnemu naročilu. potem naj se nabavitelj ravna po točki 6. in zahteva od Trgovinsko industrijske zbornice bon za dvig z islotolikimi, kolikor jih je imelo vrnjeno blago.
Kakor hitro dobavitelj prejme od svojega odjemalca deta jI ista vrnjeno blago, naj to javi Trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu in prijavo napiše v pismu z označbo svoje lastne tvrdke z vsemi navedbami kakor pod toč. 6 in naj naj Trgovinsko industrijski zbornici obenem do-pošlje tudi bon za dvig, ki ga je svoj čas prejel od detajlisla, v svrho, da se ga čeloma ali deloipa razveljavi, kakršen je pač tisti primer. Poleg tega morn v prejemni in oddajni knjigi vpisati blago sebi v breme.
^Mpcrdokstva
ETI. V jeseni lanskega leta je ministrski svet v Rimu sklenil ustanoviti državno ustanovo za gledališča (ETI: Ente teatrale italiano). Naloga te ustanove je bila predvsem prevzeti gledališča, ki so pripadla Italiji v zasedenih pokrajinah, nato pa omogočati gradbe novih gledali;č in sploh vplivati naravnost za gledališko življenje v Italiji. Glavnica nove ustanove znaša 10.1 milij lir, od česar prevzamejo po 2.3 milij. lir: Zavod za socialno zavarovanje, Zavod za zavarovanje proti nezgodam, Nacionalni zavarovalni zavod in Banca nazionale del Lavoro. 0.1 milij. glavnice pa podpiše družba za izmenjavo gledališč. Računati je. da bo glavnica kmalu povišana. Država ima tudi nadzorstvo nad novo ustanovo in garantira primerno dividendo.
Poslovne knjige na Hrvatskem. Minister za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu je odredil. da morajo vsi poslovni ljudje in tvrdke, ki imajo letnega prometa nnd 200.000 kun, voditi poslovne knjige. Pri današnjem stanju cen na Hrvatskem lx> le malo podjetnikov, ki nimajo te višine prometu, tako da lahko smatramo odredbo kot splošno uvedbo poslovnih knjig na Hrvatskem.
Enotna oblekn v Angliji. Veliko število podjetij v Angliji bo moralo začeti izdelovati enotno vrsto oblek v Angliji, zn kar bodo morala podjetja znatno popustiti v ceni. Dve tretjini vseh surovin za oblačilno industrijo morata biti rezervirani za izdelovanje enotne obleke Računajo, da bo s tem zaposleno okoli 1200 podjetij od 30.000 podjetij oblačilne stroke v Angliji, kolikor jih obstaja sedaj.
Zaj"dnicn za papir je bila osnovana na Hrvatskem. Zajednica se bo brigala za proizvodnjo in potrošnjo papirja na Hrvatskem.
Zemljiški promet v Srbiji. Pred nedavnim je izšla uredba, po kateri mora dati dovoljenje za prenos zemljišč v Srbiji generalni pooblaščenec za gospodarstvo. Izjema pa je storjena za denarne zavode, ki prodajajo zemljišča, nadalje pa tudi za ona posestva, ki so že nad tri leta v posesti dosedanjih lastnikov.
Nova delniška družba v Zagrebu. Pose-striimska družba Kontrope (kontinentalne družbe za surovine in papirno industrijo — prej Bunzl & Biach) z Dunaja, z imenom Obnova, je imela doslej svoj sedež v Belgradu, sedaj pa je ustanovljena posebna družba za Hrvatsko, o kateri smo že poročali, z glavnico 30 milijonov kun.
Hrvatska poslovna potovanja v Nemčijo. Po
sporočilu Hrvatske državne banke smejo potniki, ki potujejo poslovno v Nemčijo, vzeti s seboj samo 500 mark mesečno, ne pa 750 mark, kot je bilo doslej dovoljeno.
Slavonija, tvornica furnirja itd. v Brodu na Savi je spremenil« svoj naziv v Slavoni ja, žaga, tvornica furnirja, parketov in vezanih plošč. Doslej je bil pri Slavoniji v veliki meri udeležen znpadnoevropski kapital, zdaj pa je prešel kapital v hrvatske roke, ker so bili v upravni svet izvoljeni 4 ravnatelji Praštedione in predsednik »Hrvatskega Radiše«.
Mestna hranilnica v Zagrebu izkazuje za lansko leto čistega dobička 3,422.807 kun.
Bilanciranje državnih papirjev. Nov zakon je izšel v Zagrebu ki predpisuje vsem družbam, ki so zavezane polaganju računov v zaključno bilanco zn lansko leto vstaviti vse vrednostne papirje bivše jugoslovanske države, bivše jugoslovanske Narodne banke in prejšnje banske uprave banovine Hrvatske.
Zagrebške topilnice (iprejšnji Zdrnženi rudniki in topilnice) objavljajo bilanco za 1930, 10+0 in 1941. Do let« 1939 je pri glavnici 10 milij. din znašala izguba 8.205.549 din, za leto 1939 jo znašala izguba 396.687, za 1940 740.566 , dinarjev, dočim jo za lansko leto znaša! dobita ček 40.598 kun.
Komisarja v občinah Gorenji Logatec in Tržišče
Z današnjim ukazom je Visoki komisar razpustil redno upravo v občini Gornji Logatec in je imenoval za izrednega komisarja iste občine fašista Giannatonia Crucileja.
Z današnjim ukazom jc Visoki komisar razpustil redno upravo občine Tržišče in je imenoval za izrednega komisarja v isti občini fašista Re-6chigga Maria, sina pokojnega Maksimilijana.
Lastnikom motornih vozil!
Z naredbo št. 46 z dne 12. marca 1942-XX je bil do 30. junija 1942-XX podaljšan rok za razve-ljavljenje dovoljenj za promet z avtomobilskimi vozili na bencin, za motorna kolesa in motocikle, ne da bi bilo treba lastnikom vlagati nove prošnje.
Omenjena naredba ne velja za posebne dovolilnice za vožnjo ob praznikih, izven pokrajine in v nočnih urah in te dovolilnice morajo biti obnovljene ob prenehanju veljavnosti na ta način, da se vloži pravilna vloga na urad za civilni motorni promet.
Nove portugalske okrepitve za Azore
Lizbona, 20. marca. AS. S pomikom »Serpa Pinto« so odpotovale nove portugalske čete na Azore. Pred odhodom so korakale pred Salazarjem in vojaškimi oblastmi. Velika množic« ljudstva je vzklikala odhajajočim četam.
Velik mraz na Švedskem^
Stockholm, 20. marca. AS. Že nekaj dni vladajo na švedskem veliki snežni viharji in po celi deželi vlada nov val mraza in ledu, ki je povzročil veliko prometnih nezgod, zlasti v južni Švedski.
Rimsko pismo*
Papež Pij XII. in sedanja vojska
i.
Ob tretji obletnici kronanja papeža Pija XII. svetovni tisk ni zamudil priložnosti, da ne bi podčrtal previdnega in modrega zadržanja sv. stolice v sedanji svetovni vojski, v katero so zapleteni tudi skoraj vsi katoliški narodi.
V pričetku nove svetovne vojske, dne 14. sept. 1939 je Pij XII. izjavil novemu belgijskemu poslaniku pri sv. Stolici: »Pazno hočemo zasledovati dogodke in porabiti vsako priložnost, ki se Nam bo ponudila, da privedemo sprte narode k miru. ki ho časten za vse...; in čc to ne bi bilo mogočo, hočemo vsaj olajšati rane. ki jih je vojska že zadala in ki jih ho še zadala v bodoče.«
Take podobice je papežev odposlanec ob novem letu delil vojnim ujetnikom pravoslavne M re.
Na drugi strani je bilo prisrčno papeževo
novoletno voščilo z njegovim podpisom.
Te besedo sv. očeta nakazujejo program, katerega se je zvesto držal vse do danes. V resnici ni zamudil nobene priložnosti, da ne bi z veljavno besedo, ki mu gre kot namestniku Kristusovemu na zemlji, razlagal večnostni nauk in opozarjal narode na vez enotnosti, prijateljstva in ljubezni, ki naj po božji volji druži vse človeštvo. Vzel je besedo o »novem redne in v božičnem nagovoru 1940. leta naštel pet temeljnih osnov, ki so neobhodno potrebne za postavitev novega reda na svetu. Pravičen in trajen mir med narodi more biti zagotovljen le tedaj, čc: 1. zmagajo narodi nad medsebojnim sovraštvom; 2. če premagajo medsebojno nezaupanje; S. če premagajo sebičnost in jo nehajo stavljati kot temelj in izhodišče mednarodnih odnošajev; 4. če premagajo pohlep po izključni posesti gospodarskih virov; 5. če premagajo naziranje, da je korist lastne države mera tudi za pravice in dolžnosti drugih narodov.
V velikonočnem nagovoru je po radiju izjavil, dn je do skrajnih mej izrabil vse mogočnosti, da bi se preprečila ali vsaj okrajšala vojska in potem dodal, da se bo še dalje boril z orožjem molitve, opominov in tolažbe za dosego miru. Na belo nedeljo lanskega leta pa je pred italijansko akademsko mladino, ki jo je sprejel v avdienco, izjavil: »Resnica je, da so vsi ljudje bratje. V Človeški družbi so si vsi medsebojno potrebni. Reveži potrebujejo bogatinov, bogatini pa so dolžniki siromakov. močni potrebujejo slabotnih in učeni neukih. Vsi so izšli iz islega prahu zemlje, vsi so delo božjih rok, vsi so bili odkupljeni s krvjo istega Odrešenika; vsi so na potu v hišo istega nebeškega Očeta, kamor so poklicani k isti blaženosti. Resnica je, da so vsi otroci istega Očeta in iste krvi, pa naj jih loči kakršno koli nebo, jezik ali navade. Vsi so torej ustvarjeni, da se med seboj ljubijo, da si pomagajo in se bratsko podpirajo ! na zemeljski poti ...«
' Ko je 1. maja imel nagovor na bratovščino vednega češčenja. je lepo poudarjal, naj bi živi Bog. ki biva med nami, bil tisto ognjišče, ki naj v ljubezni združi vse narode zemlje. Vsi naj bi molili v ta namen, da bi se mrzla in sovražna srca ogrela v ljubezni in obhajala zmago nad mržnjo in sovraštvom. Brez globokega prenovljenja duš medsebojno zbližanje ne bo mogoče.'
II.
Papež pa Je hotel pomagati trpečemu človeštvu ne le z naukom, ampak, kolikor je v njegovih močeh, tudi v dejanju. Tovrstno delo sv. stolice je zelo
Iz Srbije
Spominska slavnost na nemškem pokopališču v Belgradu, Spominski dan za padle nemške vojake v zadnji in sedanji svetovni vojni, je proslavila tudi belgrajska nemška vojaška posadka. Ob tej priliki je vojaški poveljnik v Srbiji, topniški general Bader, položil velik venec na spomenik padlim nemškim vojakom v zadnji svetovni vojni na nemškem pokopališču na Banovem brdu. Polaganju venca so prisostvovala tudi vojaška zastopstva italijanske, madžarske, bolgarske in hrvatske armade. Istega dne popoldne jo bila v prostorih nemške šole v spomin padlih nemških vojakov tudi akademija, na kateri je nastopil kot glavni govornik višji policijski častnik Meissner, zvečer pa v prostorih nemškega doma, t. j. v prejšnjem češkoslovaškem poslaništvu. Ta slovesnost, ki jo je pripravil diplomatski zastopnik pri vojaškem poveljniku v Srbiji, je bila prav v isti dvorani, v kateri je bilo podpisano premirje med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo. Na proslavi je govoril poslani-ški svetnik Feine.
Tudi Belgrad bo prideloval poTrtnino. Zaradi preskrbe mesla in posameznih družin s povrtnino je belgrajski župan in upravnik policije Jovanovič pozval vse Belgrajčane, da morajo obdelati vse svoje vrtove in jih zasaditi s krompirjem in pripraviti za pridelavo povrtnine. Po zbranih podatkih ima sam Belgrad v te svrhe na razpolago 2000 hektarjev zemljišča.
Srbski minstri še nadalje obiskujejo posamezne večje in manjše kraje ter prirejajo povsod zborovanja, na katerih poročajo ljudstvu o svojem delu v zaupanih jim resorih ter o političnem položaju. Povsod pozivajo ljudi, naj se spametujejo in ne nasedajo raznim prišepetovalcem, ki jih hočejo spraviti v novo nesrečo. Tako je govori! predvsem srbski prosvetni minister Jonič na sestanku v Loz-
nici, ki je tudi ostro napadal jirejšnjo jugoslovansko upravo in vodstvo.
Belgrajski policijski predstojnik Dragi Jovanovič je z najnovejšo naredbo prepovedal šolski mladini vsakodnevno promenado po Knez Mihajlovi ulici. Mladini je z isto naredbo prepovedano tudi obiskovanje gostiln. Obisk gledališča in kinematografov je dovoljen.
Kinematografske predstave v Belgradu niso nič manj dobro obiskane, kakor vse gledališke prireditve. V vseh kinematografih predvajajo predvsem italijanske, nemške in madžarske filme. Pred vsako predstavo prikazujejo tudi nemški vojni tednik, med katerim je vstop v dvorano prepovedan. Zamudniki 6mejo vstopiti šele po končanem predvajanju tednika.
Srbska narodna knjižnica obnavlja svoje zbirke. Poročali smo že, da je bila pri lanskem bombardiranju precej poškodovana tudi srbska narodna knjižnica. Ravnateljstvo knjižnice je sedaj vse zbirke nanovo uredilo ter uničene izvode spopoln ju je z novimi knjigami, ki jih išče po Srbiji. Posamezni srbski državni uradi so srbski narodni knjižnici odstopili skoraj vse svoje knjižnice.
Okrožni načelniki poročajo vladi. Srbski notranji minister je pozval v Belgrad na referat V6e okrožne načelnike. Na konferenci sta Nedič ir Ačimovič dala vsem nova navodila za nadaljnje delovanje na terenu.
Nnbava plugov v Srbiji. Zaradi zlioljšnnja poljedelstva v Srbiji namerava srbska vlorlu nakupiti za 4.000.000 dinarjev železnih plugov in ostalega modernega pol jedelskega orodja. Iz razpoložljivih kreditov bo vlada nabavila tudi več traktorjev in motoriziranega orodja.
mnogovrstno in silno pomembno. Kmalu po vstopu Italije v vojno je bila ustanovljena obveščevalna pisarna (Lllieio luformazioiii), ki je spočetka imela svoje prostore v apostolski palači pri državnem tajništvu, a se je sčasoma, ko je delo vedno bolj naraščalo, preselila v udobno in dobro urejeno palačo sv. Karla na trgu sv. Marte.
Ta papeška inlormativna pisarna opravlja trojno delo: zbira poročila, naslove, pisma o vojnili ujetnikih in civilnih konfinirancih, jih katalogizira in natančno registrira, nato pa poskrbi, da pridejo v roke tistih, ki se jih poročila tičejo. Je to ogromno delo, ki narašča od tedna do tedna in ki ga z. veliko požrtvovalnostjo opravljajo redovniki, svetni duhovniki, bogoslovci številnih papeških kolegijev in člani Katoliške Akcije. Pri delu pomagajo tudi redovnice in članice Kat. Akcije. One delajo največ v pisarni kot strojepiske, zbirajo pisma, ugotavljajo naslove in vodijo zapisnike. Promet papeške informativne pisarne je zelo velik in vedno bolj narašča, čim dalje traja vojska.
Tudi vatikanska radijska oddajna postaja pomaga pri človekoljubnem delu. Dnevno gredo z Vatikanskih gričev v svet dolge vrste imen s prošnjo in naročilom, naj za njimi poizvedujejo cerkveni predstavniki v Avstraliji, v Afriki, v Aziji in Ameriki. Po vseh delih sveta so bila že ustanovljena pri papeških delegacijah organizirana središča z lastnimi pisarnami, ki poslušajo navodila in naročila vatikanske postaje in jih izvršujejo na svojem področju. Skoraj vedno gre za poizvedovanja za vojnimi ujetniki, kje so in kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Tako prav v kratkem času prihajajo iz daljnih pokrajin: iz Avstralije, Egipta, Anglije, Indije, Kenije, Kitajske, Belgijskega Konga, Hal. Afrike, Južne Afrike in še od drugod kratka, a točna in za svojce prizadetih nad vse dragocena in tolažljiva poročila. Tudi misijonarji pri tem plemenitem delu pridno sodelujejo in pomagajo, kjer je treba. Tako je moderna tehnika v službi resnično samaritanske delavnosti. Apostolski delegat v Avstraliji navadno že kar pričakuje v pristanišču izkrcanje vojnih ujetnikov, nakar po radiju sporoči njih imena v Vatikan, kjer nato obvestijo prizadete svojce. Večkrat tudi čitamo, dn je apost. delegat v Egiptu in Palestini obiskal vojne ujetnike, se posebno zanimal za ranjence, jim oskrbel duhovno tolažbo in o njih stanju obvestil svojce v domovini. Zanimivo je tudi, da so z dovoljenjem vojaških oblasti in na stroške sv. Stolice mnogi italijanski ujetniki pod vodstvom apostolskega delegata lahko poromali v sv. deželo in obiskali svele kraje.
Apostolski nuncij, ki je bil akreditiran pri Kvirinalu je lahko že ponovno obiskal taborišča angleških, jugoslovanskih in grških ujetnikov, jim s|H>ročil papeževe jjozdrave in jim podelil papeški blagoslov. Tudi v Angliji je aj»ostolski delegat lahko obiskal taborišča nemških ujetnikov in kraje, kjer so internirani italijanski iu nemški civilisti.
Toda delo sv. Stolice se ni omejilo le na informativno službo in na jjomoč vojnim ujetnikom. Papeževa ljubezen in dobrotljivost je posvečena tudi civilnemu prebivalstvu, ki ga je vojna prizadela. V Francijo, v Belgijo, na Holandsko in Lu-ksemburško so bile poslane velike vsote denarja tamošnjim škoiom, da pomagajo lajšati bedo siromakov in da se omili škoda, ki jo je povzročilo vojno razdejanje. Papež je dal jx>budo, da se prično pogajanja med vojskujočimi se silami in da so omogoči pošiljanje živil stradajočim Grkom. Apostolski delegat v Atenah je dobil tudi na roko večje vsote denarja, da nakupi živil, kolikor le more in jih porazdeli med stradajoče.
Za božične praznike je sv. stolica iz sredstev, kolikor jih iina na razpolago, na posebno željo sv. očeta in v njegovem imenu obdarovala vse vojne ujetnike z malim božičnim darom, — kjer seveda so papeževi delegati imeli dostop do ujet-niških taborišč.
Izredno se je papež zavzel za Poljake. Iz vatikanskih sredstev je omogočil, da so na Poljsko poslali določeno množino živil in sicer posušeno sadje in kondenzirano mleko, ki aj bi se razdelilo med najbolj potrebne. Papež je poslal znatne vsote denarja svojim predstavnikom v Švico, na Madžarsko in v Francijo, da pomagajo tamošnjim poljskim beguncem. Tudi v Italiji in drugod, kjer so raztreseni (joljski begunci, so bile na papeževo jiobudo ustanovljene posebne pisarne, ki so organizirale jjomoč poljskim beguncem in pregnancem glede denarja, obleke in živil posebno za otroke. Sv. stolica je plačala za mnogo Poljakov tudi pot v Ameriko, kjer so dobili dovoljenje za vselitev. Sv. Stolica se je tudi brigala, da so taborišča s poljskimi begunci bila oskrbljena z duhovniki in rednim dušebrižništvom. Prav tako je na svoje stroške med poljske begunce razdelila velike množine nabožnih in poučnih knjig, zlasti svetega pisma.
To je le kratek pregled vsestranske delavnosti sv. Stolice v sedanjih težkih vojnih časih, ki je vsa usmerjena za lajšanje ran', ki jih zadaja strašna vojna. Prav je, da posehno katoličani te stvari vemo in si jih zapomnimo spričo lalikomiš-ljene in tudi zlobne propagande, ki je proti sv. očetu vedno na delu.
Ljudsko gibanje v februarju
Rim, 20. marca. AS. Uradni list je objavil naslednje podatke o ljudskem gibanju v Kraljevini: V februarju je bilo sklenjenih 26.277 zakonov. Isti mesec je bilo rojenih 71.009 otrok. Umrlo pa je 02 965 oseb. Februarski prirastek živih nad mrtvimi znaša torej 8044. Dne 28. februarja 1942-XX je znašalo prebivalstvo Kraljevine brez onih ljudi, ki žive v novih pokrajinah, priključenih Kraljevini, 45,384.000.
Časopisje v zasednih vzhodnih pokrajinah
Berlin, 20. marca. AS: V tukajšnjih pristojnih krogih poročajo, da je civilna uprava v zasedenih vzhodnih pok rajiaah ze j)recej časa predvidevala številno časopisje. Sedaj izhaja pet nemških časopisov v Rigi, Revalu, Kovnu, Mlnsku in Lucku. Izhaja tudi 120 časopisov v krajevnih jezikih. Nemška uprava je omogočila redno izhajanje velikega števila lislov, ki so znanilci novih časov v eston-ščini, letonščini, litavščini, beloruščini in drugih ruskih narečjih. Samo v nemškem ukrajinskem komisariatu izhaja 70 listov v tamkajšnjem jeziku. Večina teh listov ima svoj sedež v Kijevu, Dnje-propetrovsku, Kovnem, Krenjamcu, Berdiševu, Vinici, Kirovgradu, Krivojrogu, Nikolaievu itd. Poleg krajevnih novic objavljajo ti listi tudi poročila iz celega sveta ter novice o političnem in vojaškem položaju ter ilustrirane članke o nastajanju novega reda.
Podli umor mladega akademika
V ponedeljek je kot žrtev zločinstva padel akademik Franček Zupec
V ponedeljek, dne 16. t. m. je v mraku ljubljanske ulice padel, zadet od zahrbtne kajnovske roke, dvaindvajsetletni slovenski fant, akademik pravnik, Franček Zupec.
Pok. Franček Zupec je bil sin malega slovenskega kmeta iz okolice Bistrice. Brato-■norilska krogla izza hrbta je nasilno prekinila življenjsko pot lega slovenskega študen-
______ta, življenjsko pot ki
se je vila po isti ozki in strmi stezi, po kateri se prebija z lastno močjo skozi revščino in brezčulnost meščanskega okolja k svojemu poklicu tisoče revnih tn nadarjenih ter pogumnih slovenskih študentov. Bil je edini sin zelo revnih staršev, ki so nanj stavili svoje upe.
Franček Zupec se je vpisal na mariborsko klasično gimnazijo. Bil je agilen član dijaške Mari-janske kongregacije in drugih slovenskih katoliških organizacij.
.leseni 1. 1040. je pokojni prišel v Ljubljano in se vpisal na pravno fakulteto. Svoje izpite je opravljal redno iu z najboljšimi uspehi. Tudi na vseučilišču je bil član katoliških akademskih društev, posebno pa se je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi posvetil razmahu zdravega, pravilno pojmo-vanega športa med akademsko mladino. Bil je tajnik Akademskega športnega kluba.
Aprilski dogodki so ustvarili nov položaj tudi za mlado slovensko univerzo in slovenske akademike. Dotedanja slovenska akademska društva so bila razpuščena in bila je ustanovljena od nove oblasti enotna Vseučiliška organizacija v Ljubljani.
Pokojni Franček Zupec je bil dne 25. septembra 1041 kot zastopnik Akademskega športnega kluba skupno z zastopniki ostalih še obstoječih akademskih društev pozvan, da se zglasi pri zastopniku oblasti. Kmalu nato so bila vsa akademska društva oblastveno razpuščena, pokojnemu Zupcu pa je bilo sporočeno, da bo kol zastopnik številčno najmočnejšega akademskega društva — Akademskega športnega kluba — predlagan za pod-zaupnika novoustanovljene Vseučiliške organizacije v Ljubljani, zastopniki ostalih društev pa za od-bornike. Bilo je tudi sporočeno, da hočejo oblasii biti v stiku z akademiki samo potom nove organizacije, nadalje, da je usoda slovenskega vseučilišča in slovenskih akademikov vezana na Vseučiliško organizacijo.
Nova organizacija je imela res izrazito samo reprezentančni in nepolitični značaj. Imela je zlasti nalogo, da zasleduje in zagovarja koristi akademikov, podpira revnejše študente s podeželja, skrbi za športno vzgojo akademikov, ter da se udej-stvuje tudi povsod tam, kjer to koristi študentov zahtevajo.
Poleg ideala slovenske univerze je Zupca in njegove tovariše vodila načelna misel: Kot katoliški akademiki se morajo boriti načelno in odločno proti komunizmu, ki se je zakrinkal za :osvobodilno fronto r.
Dne 1. XII. 10-11 je Visoki komisar imenoval odbor »Vseučiliške organizacije«.
Odborniško imenovanje v »VseučiliSki organizaciji« je pokojni Zupec sprejel kot osebno žrtev za slovensko univerzo. Vse njegovo delovanje je bilo izčrpano v posredovanjih za interese slovenske univerze in akademikov. Tovariši, ki so z njim delili islo plemenito žrtev, vedo, koliko je ta mladi požrtvovalni fant delal za največjo dobrino slovenskega naroda, za slovensko univerzol
ltešitev slovenske univerze in slovenskih akademikov ni šla v račun protinarodnini internacio-nalcein, ki so si po 22. juniju ltMl nadeli krinko >t»svobodi!ne fronte« in s svojimi deli do danes že povzročili slovenskemu narodu toliko posrednih in neposrednih žrlev in gorja, da se bodo posledice poznale še v poznih rodovih. Isti razkroj in uni-č 'nje so hoteli tudi na slovenski univerzi,Hoteli so jiovzročili njeno ukinitev in s tem izsiliti pobeg čim \eč akademikov med »partizane«.
Njihov bratomorilski instinkt je zahteval kri v slrah in denioralizacijo univerze in akademikov. Dne 18. decembra je pokojni Zupec prejel grozilno pismo, v katerem mu bratomorilska družba daje tri dni časa, da odloži mesto odbornika v »Vseuei-liški organizaciji«. Toda Franček Zupec se ni dal ukloniti. Plemenito žrtev za obstoj slovenske univerze in za življenjski obstanek slovenske akadem-tke mladine je hotni nositi do konca. In v tem je njegovo junaštvo.
Številne ljubljanske matere pa vedo, da je njegovo nesebično rešilno delo seglo tudi preko okvira univerze in akademikov in da je za njihove sinove posredoval. To pa so bila tudi njegova poslednja prizadevanja ...
Naključje je izbralo Francka Zupca na odborniško mesto. Bil bi lahko kdor koli drugi. Toda nje-
gova žrlev ni naključna. Padel je kot simbol boja za slovensko univerzo, kot simbol stoletnih tradicij slovenstva, ko sc v teh težkih dneh krčevito upira ogabni »moralnosti in bratoinorilskim strastem komunističnih izkoreninjencev, ki hočejo iz podzemskih rovov breznarodnih zločinskih tipov uničiti še lo seme izkrvavelega slovenskega naroda.
Bog, ki je privolil v žrtev mladega slovenskega fanta, pa bo ob pravem času maščeval ta strašni greh nad njegovo postavo in slovenskim narodom.
Njegovim staršem, ki objokujejo svojega edinega sina, pa bodi njegova vzvišena narodna žrtev tolažba v njih neizmerni družinski boli.
Velikanska udeležba pri pogrebu
Na praznik sv. Jožefa popoldne ob štirih je bil pogreb |K>kojnc žrtve morilskega napada, katoliškega akademika Francka Zupca. Par tisoč oseb, večinoma mladih njegovih tovarišev iu prijateljev ter tistih, ki nasprotujejo takim zahrbtnim umorom nedolžnih ljudi, se je zbralo ob njegovi krsti, ki so jo dijaki in akademiki prenesli z Zal na preddvor glavne kapele in položili na katafalk. Pogreba so se udeležili knezoškof dr. tir. Kožnimi, viceprefekt David v zastopstvu Visokega komisarja. polkovnik de ltienzi v zastopstvu Poveljnika armaduega zbora, inž. Carra, Fiduciar vseučiliške organizacije v zastopstvu Zveznega tajnika.
V imenu univerze je izkazal čast pokojnemu odličnemu članu slovenske akndemske družbe rektor dr. M. Kos z dekani fakultet ter več vse-učiliških profesorjev. Sprevod pa je vodil pro-rektor prelat Matija Slavič v asistenci vseučil. profesorja L. Ehrlicha ter drugih asistentov. V imenu njegovih tovarišev i" e ■ , slovil od pokojne žrtve g. Casar. ki je poudarjal pokojnikovo veliko samožrtvovan je ter njegovo ljubezen do naroda in univerze, obenem pa tudi visoko dvignil njegovo častno smrt in velik pomen njegove mlade žrtve.	j
Nato se je razvil mrtvaški sprevod proti poko- , pališčni cerkvi. Številni venci sorodnikov in tovarišev akademikov ler institucij, ki jim je pripadal mladi idealni fant, so krasili pol, i>o kateri
V gledališču Adriano je Ekscelenca Tcnizzi gov
sočanstvu vojvodi A
oril v spomin junaku Ambc Alagija Nj. Kr. Vi-meden Savoia-Aosta
je zadnjikrat na zemlji, ki jo je tako ljubil, da se je zanjo žrtvoval, stopal k svojemu grobu.
Po obrednih molitvah so ga pokopali v bližini Dolinarjevega groba. V zadnjo slovo mu jo spregovoril lope besede vseučiliSki profesor dr. L. I.hrlicli, poveličujoč njegovo žrlev in njegovo lepo življenje ter spodbujajoč akademike k notranji duhov nosti.
Maščevanje pa je pripuščeno božjim rokam in Njegovi previdnosti. Z molitvijo za ranjkega ter s sočutnim petjem njegovih tovarišev, ki so mu zapeli lepe slovenske nagrobnlce, se jo zaključil mogočen pogreb, ki jo dokazal, kako spontano je občinstvo začutilo strašno smrt mladega, idealnega slovenskega katoliškega akademika ter obsodilo metode hreznarodnega komunizma.

Po! pisma od pošiljatelja do sprejemnika
Pošta v Ljubljani in v pokrajini prav dobro deluje • Poštno osebje opravlja
veliko in naporno delo
Ljubljana, marca.
Marsikdo, ki sprejema pisma ali jih odpošilja, in to je dandanes do malega sleherni prebivalec, sleherne starosti in spola, se pogosto začudeno vprašuje, kako da pošta tako hitro in ločno deluje in tako redno dostavlja pisma. Saj so pravi pravcati izjemni primeri, da se kako pismo izgubi ali zakasni. Delovanje pošte pri nas je zgledno in točno. Ze od prej je znano, da je bila italijanska pošta vedno zgledno organizirana in da ni nikoli poznala kakšnega birokratizma, zaradi katerega je pisemsko dostavljanje trpelo po nekaterih drugih državah. Poštna organizacija v Ljubljanski pokrajini je torej kar se tiče organizacije le pridobila v novih razmerah.
Pošla predstavlja na sebi velik aparat, v katerem mora sleherno kolesre točno teči, ako ne, zastane ves stroj. Le na ta način si je mogoče predstavljati ločno dostavljanje pošte.
V Ljubljani sami je 34 do 42 dostavnih okrajev ali rajonov, toliko je tudi rednih pismonoS vsak dan na ljubljanskih ulicah in cestah. 34 okrajev je mestnih, druge pa so takozvane selške dostave do Rudnika. Most, Novih Jarš, Obrij, Tomačevega in Ježice. Prave Moste in prejšnji selski dostavi na Viču in v Šiški imajo sedaj lastne pošte ter dobivajo prav tako kakor drugi mestni okraji pošto neposredno od pošte Ljubljana I (glavna pošta) preko svojih pošt.
Poštnih uradov je sedaj v Ljubljani It namreč: Ljubljana I (glavna pošla). II (kolodvor), III (direkcija), IV. (Rdeča hiša), V (šarabonova hiša), VI (vogal Rimske in Tržaške ceste), VII (Šiška), VIII (ekspozitura — pogodbena pošla na Rakovniku), IX (Bežigrad, hiša prejšnje mitnice), Moste in Vič. Te pošte imajo celotni delokrog s sprejemanjem brzojavk, denarja in poste restante. Vsaka pošta ima seveda tudi telefonsko govorilnico. Telefonsko centralo ima samo pošla Ljubljana I, ki skrbi za vso Ljubljano in še nekatere manjše priključene kraje. Tudi vse nadzorstvo nad radijsko službo ima pošla Ljubljana I. Sekcijske delavnice so pri direkciji, osebje pa je prideljeno posameznim poštam.
Kakšna je pot pisma od oddajalca do prejemnika pisma? Razlikujemo notranjo in ambulančno pošto. Ako pismo oddamo na poštnem uradu sa-
Zahvala
Vsem, ki ste mi izrazili sočutje ob pretežki izgubi mojega najdražjega moža
dr. Josipa Cepudra
odvetnika
vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti, in vsem, ki str poklonili
cvetje na njegov prerani grob, moja najtoplejša zahvala. Posebno sc toplo zahvaljujem gg. zastopnikom Odvetniške zbornice, čč. duhovščini in pevskemu zboru Glasbene Matice za globoko čuteče žulostinke. Sveta nmša zadušnica bo v soboto, dne 21. uiarca 1042 ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 20. marca 1042.
Užaloščena Cenka Cepudrova
meni. spada lo v notranjo pošto, ako ga vržemo v nabiralnik, jo to že ambulančna pošta. Ambulančno pošlo pobirajo v Ljubljani navadno trikrat ua dan.
Vsa pošla se v Ljubljani zbira na glavni pošti, pri takozvani pisemski odpravi. Tam so uradniki, ki pisma sortirajo in pride vsako pismo v preda!, določen kaki skupini, n. pr.: inozemska pošla, pošla za pokrajino, pošta za kraljevino Italijo, pošla za Ljubljano. Posebne predale imajo za priporočena pisma, posebne za ekspresna pisma. Ljubljanska pokrajina ima na primer 107 predalov; drugi predali so določeni za večja mesta v krajevini in zopet drugi za manjše kraje v Italiji.
Ko je pošta tako sortirana, napravijo uradniki sklep in že vedo, kdaj gre kaka skupina pisem v to ali ono smer. Na vlak, ki gre na primer v Novo mesto, gre vsa dolenjska pošta. V poštnem ambulančnein vozu mora uradnik, eden, dva ali po potrebi tudi več, sproti sortirali za vsako postajo, ki ima svojo pošto ter pripraviti, da jo na postaji odda poštnemu uradniku; če je postaja ali njen poštni okoliš manjši, jo odda poštnemu uslužbencu ali pogodbenemu poštarju. Sortirali mora predvsem priporočena pisma, denarne pošiljke, potem navadna pisma in končno pakete. Za vsako vrsto pošiljke mora napraviti poseben sklep in |k>sebno vrečo. Poštni uradnik, ki je take sklepe sprejel, zopet razdeli pisma za svoj poštni okoliš. Tako rerinio prejema pošla Rakek vso pošlo za Cerknico, Lož, Stari trg in še dalje. Na ta način je mogoče, da prejme naslovnik kar najhitreje namenjeno mu pošto. Za večjo kraje. n. pr. za Novo mesto, pa napravi že glavna pošta sama direkten sklep ter poštne pošiljke sortirajo šele v Novem mestu, da jih razdele na okoliške pošle. Seveda mora uradnik v ambulančnein vozu delali izredno naglo in ne sme izgubljati minut, tako da izrabi sproti vsak čas vožnje za delo. Prav tako gre tudi v obratni smeri. Uradnik, ki sprejema poštne pošiljke na obratni poti v ambulančni pošli, mora prav tako delati sklepe in jih oddajati namenjenim poštam vzdolž vožnje, oziroma na listih postajah, ki so v bližini postaj, mimo katerih vlak vozi. '
Ko pride vsa pošla v Ljubljano v obratni smeri, se zbere vsa na glavni pošti ter se sortira za mesto Ljubljano. Prav tako ima vsak okraj svoj predal in tam sprejemajo pismonoše pisma; najbolj pazijo na priporočena pisma in na denarne pošiljke, zakaj te dobe proti poli. ki jo morajo vrniti podpisano od prejemnikov. Sedaj v Ljubljani tudi običajni pisemski pismonoše raznašajo denarno pošto, medtem ko smo imeli še pred nekaj leli posebne denarne pismonoše. Vendar ni bilo v zadnjih letih nobenih pritožb, da pisemski pismonoše ne bi v redu opravljali svojega dela. Zadnja lela se v Ljubljani ni izgubila niti ena priporočena pošiljka, kaj šele denarna!
Kakor jo delo poštnih uradnikov navezano na skrajno točnost, vestnost, pa tudi naglico, tako je delo pismonoš tudi naporno. Ni šala hoditi po mestnih hišah, visoko v nadstropja, iskati naslov-ljence, prebirati včasih prav nečitljivo pisane naslove. Zalo so pismonoše vsaj v Ljubljani le mlajše moči ali krepki možje; ko se postarajo, niso pa še zreli za pokoj, jim mora dati poštna unrava pač lažje delo ali pa jih nastaviti v uradih, kjer se kot izkušeni prav tako izkažejo.
Ti možje, ki nam prinašajo pozdrave od znancev in prijateljev, ki se jih vedno razveselimo, kadar stopijo v našo hišo. zaslužiio naše spoštovanje in naklonjenost, Nič zalo, če prinesejo mod pismi tudi kakšno terjatev silnega krojača ali trgovca: večina pošle jc le taka. da nas razveseli. Zalo smo vselej veselil kadar potrka poštar na vrata in reče kralko: jPismo jo zn vas!-;
Iz Novega mesta
Treznostni teden
Od tihe do cvetne nedelje je treznostni teden. I udi letos no smnno nanj pozabiti!
Kakšen namen ima treznostni teden? Tn, da se znamo iz. ljubezni do Boga kakemu telesnemu užitku radovoljno odreči. Odpo\cd, zatajevanje, je ena prvih zahtev krščanskega življenju. Samo molitev šc ni vsa pol>ožno.st, samo z njo Boga še ne zadovoljimo in nc potolažimo. Ce se ne spokorite, boste vsi.,, pokončani.« je rekel Jezus ob priliki, ko je fctolp pri Siloi pobil osemnajst ljudi (Lk 13, 3—1).
Zdržali se iz ljube zni do Boga en trd« n \ sa ko alkoholne pijače, morda tudi niketina ali kakega drugega užitka, je majhen dokaz, da hočemo Bogu dati nekaj zadoščenja tudi v ilejanju. lo je za naš čas posebno primerno in potrebno, ko nam Bog tako jasno da vedeti, da smo |M)koro potrebni. Pokažimo, da imamo vsaj malo duha spokornoitil Zapovedanega posta imamo letos silno malo. a |x>st nuj nadomestil jemo s prostovoljnim zatajevanj mu. /ato se v treznostnem tednu sami zdr/ujni'> in priporočimo ljudstvu zdržnost od alkohola in morda še kakega drugega užitka. Kar pri tem prihranimo, darujmo siromakom, ki nimajo potrebnega za življenje.
»Boljša je molitev s postom in miločlno, kakor spravljati zaklade sveta. Ker miloščina reši smrti in ona je. ki grehe zbrisujc in pomaga najti milost in večno življenje (Tob 12, 8, 9).
»Tako govori Co«pod: Spreobrnite sr k meni iz vsega evojegn srca, s postom, jokom in plakanjcm... Spreobrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in milostljiv, potrpežljiv in velikega usmiljenja.. Kd" ve, če se ne b./ vrnil in odpusti! in ne 7il sel)o| pustil blagoslova, jedilnega in pitnega daru za Gospoda našega Boga« (JocI 2, 12—14).
Božakovo pri Metliki
Metlika, 18. marca.
Kot popotnik sem prehodil že mnogo krajev in videl marsikaj, toda kar sem videl v najbližji okolici Metlike, me je prevzelo. Mislim namreč na vas Božakovo. Mnogokaj že pišejo v časopisih o raznih krajih in njihovih zanimivostih, ne vedo pa, da je ravno tu naš Eldorado.
Znana so že mnoga letovišča in zdravilišča, a o tem našem biseru pa ni še nihče pisal.
Ljudje so skromni in ne silijo v ospredje, vendar lahko povem, da je naše Božakovo — belokranjsko letovišče.
Tu imaš lepe razgledne točke in izprehode, kopališče v Kolpi, božja pota in mnogo podzemskih jam s prekrasnimi kapniki.
Bclokrajina je znana kot naša najjužnejša pokrajina s loplo klimo, kjer zori dobro sadi" in izborilo grozdje, kjer žive skromni in zelo "arežlji-vi ljudje. V vasi vam bodo lepo postregli, če ste le napram ljudem vljudni.
Kraj sam jo nad Kolpo, na skalovitem gričku in sliči blejskemu gradu nad jezerom. Kolpa se vije v loku pod pečino. Na levem in desnem bregu je lepa pokrajina s poljem, sadonosniki in vinogradi. Tu najprej skopni sneg in najprej zori grozdje in sadje. Nn severni slrani Rožakovepa je studenec, kjer jc lurška votlina in od Boga naravno ustvarjeno zaklonišče. Rov gre od te kapele do Kolpe sredi pečine. Tu je bilo tudi skrivališče za časa turških vpadov.
V vasi je podružna cerkev, ki je stara približno 200 let. Vsak teden sta tudi ena ali dve sv. maši. Farna cerkev je v Metliki, ki je oddaljena 5 km. K vasi tudi še spadala kraja Rakovcc in Zeleboj.
Ne bo vam žal. ako obiščete ta najlepši belokranjski biser. Po vožnji iz Ljubljane imate samo eno uro hoda od postaje Metlika. Božakovčani vas bodo sprejeli z največjim veseljem in zadovoljstvom. Torej, na poti
Osebna vest. Z novomeške državne realne gimnazije je bil na I. realno gimnazijo v Ljubljani premeščen prol. Stanko Logar.
21 dni za talvino. V ponedeljek dopoldne je sodnik poedinec tuk. okrožnega sodišča obsodil janeža Dutalo 6 Planine, ker je 19. iebr, t. 1, uti-
Razočaranje v Urugvaju
Lishona, 20. marca. AS. Urugvajska vlada je doživela prvo razočaranje. Zahtevala jc, naj vojne ladje Združenih držav spremljajo urugvajske trgovske ladje. V odgovor pa je dobila le prazno obljubo, kar pomeni, da urugvajske ladje ne bodo dobile ameriškega spremstva in da zato no.bodo mogle na morje. Ta novica je glolioko odjeknila in jo dala prav nasprotnikom dosedanje urugvajske politike, ki se jc popolnoma vrgla v naročje Združenih držav. Na drugi strani pa je jasno, da Združene države po tolikih porazih nimajo na razpolago dovolj vojnih ladij za spremstvo trgovskih ladij.
teljici Mariji Kobal na Planini iz stanovanja odnesel zavoj z 2 paroma čevljev in perilom. Možakar je tatvino priznal, izgovarjal pa se jc, da je zavoj odnesel le zato. ker je mislil, da so ga tam pustili izseljeni Kočevarji.
novicc
Koledar
Sobota, 21. marca: Benedikt, opat in ustanovitelj redia, Serapion, škof; Ciril, skof; Domnin, mučenec; Filemon, mučenec.
Nedelja, 22. marca: Tiha nedelja; Lea, vdova; Katarina Genovska, vdova; Katarina Švedska, vd.
Novi grobovi
+ France Vrtovec. V velikožabeljski župniji je okrepčan z vsemi tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal velezaslužni družinski oče g. France Vrtovec, v starosti 75 let. Pokojni, ki je bil sam globoko veren, saj je vsak dan hodil K sv. maši in k »v. obhajilu, je tudi družini vtisnil pečat globoke vernosti. Iz desetorice svojih otrok je štiri vzgojil za Boga: najstarejši sin p. Vencelj M. Vrtovec 1). J. ie voditelj srednješolskih kongregacij v Ljubljani in znan po svo-jih dopisih v »Glasniku«, drugi sin g. Stanko ie podbrški župnik, tretji sin Marijan in hčerka Ivanka sta se posvetila rodovniškemu stanu. Od ostale šcstorice iih je pet že umrlo, šesta, hči Milena je pa poročena s Cirilom Lisjakom in gospodinji domu. Rajnki ie užival zaradi svoje kremenite znučajnosti, trdnega verskega prepričan ia in gospodarske podjetnost j ugled in spoštovanje v v5ej srednji Vipavski, kur se je pokazalo tudi na dan pogreba ob številni udeležbi duhovščine in ljudstva. Vsej družini, v prvi vrsti ubogi mami, ki že prrko 20 let vdano nosi križ težke bolezni, in p. Vencelinu, izražamo globoko sožulje. Blagemu pokojniku nuj pa bo Bos plačnik v nebesih.
•f V Ljubljani je po dolgem in mučnem trpljenju mirno v Gos|kx1ii zaspal gospod Karel Vidmar, hišni posestnik iu nameščenec mestnega magistrata v pokoju. Doživel je lepo starost SO let. Bil je dolga leta zaposlen v mestni blagajni in je 6vojo službo opravljal vestno in točno v pojx>lno zadovoljstvo predpostavljenih. Svoj čas je bil zavarovalni potnik banke Slavije« in je kot tak prepotoval skoraj polovico Evrope. Zapušča užaloščeno soprogo, dve hčerki in sina. Pogreb bo v sobolo, 21. marca ob pol treh popoldne z Zal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Promocija. Na zagrebški medicinski fakulteti je 18. t. m. (iromoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Oskar Končan iz Šoštanja. — Castitamo!
•
—	Ducejeva darila v Staranzano. Lepo slav-
nost so imeli v Staranzano, kjer je bilo razdeljenih med potrebne prebivalce 57 zavojev z raznimi koristnimi darili, tako imenovana »Ducejeva darilne. Ta darila je prebivalcem oskrbel občinski komisar, tiskovni referent prefeklure v Triesteju dr. Herman Carbone, ki je bil pri razdelitvi osebno navzoč, dočim je darila razdelila njegova gospa sojiroga.
—	Novi škof škofije 1'arenzo-Pola, msgr. Rafael Radossi, ki je rojak z otoka Chersa in je kot frančiškanski pater zadnja leta živel v Benetkah, je v nedeljo, dne 1 marra zasedel škofijsko stolico. Prihod novega pastirja je pozdravila vsa škofija z velikimi slovesnostmi. Vstoličenje se je izvršilo na sedežu škofije v Parenzu. Slovesen sprejem škofa je bil že na meji škofije, povsod na njegovi poti do Parrnza so ga nato pozdravljale ljudske množice. Pred mestom so ga sprejeli mestni župan in ostali odličniki. V katedrali je bila zbrana vsa duhovščina. Po slovesnem vstoličenju je podelil novi škof svojim vernikom apostolski blagoslov. Na podoben način se je izvršilo nato vstoličenje novega škofa v škofiji Pola. fekof msgr. Radossi je naslovil na svoje vernike vzpodbudno pastirsko pismo, v katoTcm si je začrtal nekatere nove važne naloge, tako izpopolnitev semenišča, ki naj bi zagotovilo škofiji potreben duhovniški naraščaj.
—	V zadnjem pastirskem listu, ki ga je poslal triest.-capodistr. Skof dr. Santin vernikom, se zavzema škof posebno za vzgojo otrok v družini. Opozarja starše, da morajo biti otroci birmani v osmem letu starosti, opominja jih, naj navajajo otroke, da bodo prejemali pogosto sv. zakramente ter jim polaga na srce, naj skrbe. da bo vladal v njihovih družinah pravi krščanski duh.
—	h i uši capodistrijski župan Nikolaj Dr Belli je te dni umrl v visoki starosti 81 let. Bil ie po poklicu odvetnik ter eden najodličnejšili capodistrskih meščanov. V časih bivše Avstrije je bil med prvimi bprci za itali jansko Istri jo ter predsednik in vodilni funkcionar vseh italijanskih organizacij v Istriji. Po vojni pa je postal župan domačega mesta ter je opravljal to funkcijo dolco vrsto let.
—	Nenavadno odlikovanje. Dve srebrni svetinji za hrabrost ima že tržaški rojak poročnik
Mauro Botteri. Prvo 6votinjo si je zaslužil na grškem bojišču, drugo pa je dobil nedavno za dejanje, ki ga je izvršil na zasedenem ozemlju.
—	Nemiki konzulat opozarja prebivalstvo, da so s t. marcem 1942 zgubili veljavnost bakreni kovanci po t in 2 pfeniga. — Nemški konzulat je pripravljen do 30. aprila 1942 navedene kovance zamenjati v lire.
—	Tihotapska smola. Fiume je še vedno vabljiva točka za tihotapce, ki se nadejajo, da bodo dobili tam za znosno cono olja, masti in drugih dobrih reči, katere potem tihotapijo zlasti v Trieste ter jih z visokim dobičkom prodajajo. Zadnje čase pa so imeli ti tihotapci smolo. Varnostne oblasti v Fiume so zajele cele skupine tržaških tihotapcev, ki so bili vsi obsojeni na precej občutne denarne in zaporne kazni. V veliki večini so lo žensko, ki so za tihotapljenje živil menda bolj si>retne kakor moški.
—	Smrt istrijanskega iredentista. V Monralvo di Pisino je umrl prof. Tulio de Franceechi, eden naj-liolj znanih istrijanskih iredentistov pod biv. Avstrijo m boriteljev za italijansko Istrijo. Zaradi tega svojega delovanja je bil pred prvo svetovno vojno zelo preganjan.
—	Nevarna pota Kostilnlčarjev. Zadnje čase je začelo številnim gostilničarjem v Trio-steju primanjkovali vina. Ker ga v domači pokrajini zelo težko dobijo, so skušati nekateri kljub strogi prepovedi uvozili vino iz sosednjih pokrajin. Zlasti vipavska vina so jim jako dobrodošla, ker so meščani na nje navajeni in ker je tam še vedno precej vina na razpolago po razmeroma znosni ceni. Imeli pa so mnogi veliko smolo, da so jih zalotili varnostni organi, še preden so spravili lovor v domačo pokrajino. V Coineno in v Castel Rifeinbergo so zaplenile oblasti več tovornih avtomobilov vina v sku|>ni količini 47hI. Vse to vino je bilo namenjeno gostilničarjem v Triesteju.
Ljubljana
Koncert Rossane Bottai
V zadnjih mesecih smo imeli priliko slišati v na.šj koncertni dvorani več odličnih italijanskih pianistov. Tem umetnikom se pridružuje sedaj mlada, izredno nadarjena pianistka Roesana Bottai, ki je rodom iz Pise. Klavirski študij je začela na konser-vatoriju »L. Cherubini v Firenzi. Njen mojster je bil Rio Nardi. Na led zavodu je diplomirala z višjimi točkami ocene in prejela pri tekmi leta 1934 zlato svetinjo ministrstva za narodno jirosvclo. V naslednjih letih se jc nadalje izobraževala v Milanu in na akademiji v Sieni. Vsako leto pa se ie udeležila velikih umetniških tekmovanj in prejela običajno prvo in najvišje darilo. Povsod, kjer jc do sedaj nastopila na javnih koncertih, je bila deležna izredne pohvale in laskavih ocen. — Koncert bo v ponedeljek, dne 23. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharinonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Izredna novost
za katehete - vzgojn>ke - bogoslovce
METODIKA VEROUKA
(Očrt versko - pedagoške psihologije)
Napisal univ. docent dr. ANTON TRS TENJAK 266 stran . Broš. L. 42-, kart. L. 47 -. Knjiea, prva te vrste pri nas, je zasnovana v širokem obsegu kot pregled celotne versko-pedagoške psihologije. Razdeljena je v pet velikih pog avij:
I. Zuod. preg'ed. Smoter verouka 2 0 vzgojitelju
3.	Psihologija učenca
4.	Psihologija versko-vzgojnih vrednot
5.	0 načinu in metodi veronka
To prepomembno delo. ki ga odlikuje priznani, lepi avtoriev stil, bogastvo misli, praktičnih navodil ter novih spoznani s področja vzgoieslovja, se priporoča samo Dobite ga pri založnici
Ljudski knjigarni
v Ljubljani, Pred Škofijo 5, telefon 25-29
II Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije v
Ljubljani vabi svoje profesorje, da vpišejo pollet-J ne ocene v kataloge, ki bodo na razpolago v nede-! 1 jo 22. t. m. od 9 dalje v zborovalnici uršulinske j gimnazije. Istega dne popoldne ob 15 bo sklepna seja za I. polletje.
I Jutri, v nedeljo popoldne ob 3 vsi v frančiškansko dvorano na mladinsko predstavo pravljične igre »Pogumni krojaček«. Za igro vlada veliko zanimanje, zato si preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sliligoj in na dan predstave od 9 dopodne dalje pri blagajni frančiškanske dvorane.
I Pavel Golia, »Jurček«. V nedelio, 22. t. m. bo v Drami premiera mladinske igre »Jurček«, ki jo je napisal Pavel Golia. Igra slika čudežne dogodivščine dečka Jurčka, ki jih doživlja v družbi treh popotnih godcev. Mnogo zabave bo pripravil mladini cirkus »Čudež« s kamelo in opico, prav tako ji bodo ugajale poosebljene naravne sile Veter, Nevihta, Snežak, gozdni možički in drugo. Sccn-sko glasbo je komponiral Bojan Adamič.
Gledališče
Drama. V soboto, 21. marca, ob 17.30: Lepa pustolovščina. Red B. — V nedeljo, 22. marca, ob 14: Jurček. Mladinska predstava. Premiera. Izven. Ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene.
Opera. V soboto, 21. marca, ob 17: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. lied Četrtek. — V nedeljo, 22. marca, ob 14: Ples v Operi. Izven. Znižane cene. Ob 17.30: Don Paecjuale. lzveu. Zuižaue cene.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. oktobra 31.
Radio Ljubljana
Sobota, 21. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.15 popevke in melodije. V odmoru ob 3 napoved časa. — k.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Trio Emona. — 12.40 Koncert violinista Tiborja Blstriczija. — 13 Napoved časa in poročila v italijanščini. — 13.15 Uradno vojno poročilo. — 13.20 Orkester pod vodstvom Angelinija. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta M D Sijanca: Operetna glasba. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17 10 Prenos iz Kraljevega opernega gledališče: Prolog ln prvi del Cassandrc, glasba Vittoria Gnccchija. — 18 Predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 13.45 Koncert tenorista Andreja Jarca s sodelovanjem harmonikarja Stanka. — 20 Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. — 20.40 Koncert pia-nir.ta Bojana Adamiča. — 21.10 Glasba Ruggera Leon-cavalla pod vodstvom mojstra lliccarda Santarelllja. — v odmoru predavanje v slovenščini. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Iz Triesteja
1 Ordinacije. Danes, v soboto, ob sedmih zjutraj bo v ljubljanski stolnici podelil ljubljanski škof nižje redove 20 klerikom iu diakouat 16 sub-diakonom.
Nadaljevanje dobrodelne akciie. Obe največji podjetji v Triesteju, Riunione Adriatica (Združene ladjedelnice) ter zavarovalna družba Assicuruzioni Generali sta sklenili, da bosta tudi še ves mesec april v svojih ljudskih kuhinjah nadaljevali z velikopotezno dobrodelno akcijo ter delili med revne prebivalce mesta brezplačno kosilo. Ta akcija ie ogromnega socialnega pomena za Trieste, suj hranita obe podjetji že preko cele zime več tisoč revnih meščanov.
Spominski dan za padle nemške vojake ie proslavila nemška kolonija v Triesteju z veliko proslavo v dvorani gledališča Verdi. Prisostvovali so najvišji predstavniki lokalnih civilnih, vojaških in strankinih oblastev ter celokupna nemška kolonija. Generalni konzul v. Druffcl je imel slavnostni nagovor. Med proslavo je zaigral operni orkester pod vodstvom dirigenta državne opere na Dunaju Leopolda Ludvvigu dve skladbi. Popoldne pa je položila posebna delegacija pod vodstvom generalnega konzula v. Druffela in voditelju narodnosocialistične sekcije v Triesteju Strasserja venec na vojaškem [jokopališču v Foglianu, k jer počiva večje število nemških vojakov — žrtev prve svetovne vojne.
O romanski Dalmaciji je predaval v Trie-steju v dvorani Littorio sloviti italijanski učenjak in rimski arheolog Julij kvirin Giglioli, ki je sam dalmatinski rojak ter jirostovoljec v italijanski vojski v času prve svetovno vojne. Predavatelj ie v zanimivih izvajanjih nanizal vse momente, ki govorijo zato, da je Dalmacija ohranila svoj romanski značaj od rimskih časov do današnjih dni. Predavanja so se udeležili predstavniki tukajšnjih oblastev.
Smrt neznanca pod avtomobilom. Na vogalu via Cologna in vin Gnlilei se je zgodila preteklo nedeljo, dne 15. marca, smrtna nesreča. Neki avto ie povozil kakih 60 let starega moža, ki je zadobil smrtne poškodbe ter je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. Ker pokojnik ni imel pri sebi nobenih listin, njegovega imena zaenkrat šc ni bilo mogoče ugotoviti.
Trieste — pozorišče nover/a pomorskeqo filma. Te dni so se vršila na glavnem kolodvoru našega mesta zanimiva filmska posnemanja, ki so se nalo nadaljevala še v Poli in v Mon-falconu. Znani italijanski filmski režiser De Robcrtis, ki ie ustvaril lepe pomorske filme »Ljudje na dnu« (film o podmornicah) ter
»Bela ladja«, izdeluje sedaj nov film iz mornarskega življenja Alfa Tau«.
Vrč riža, mani makaronov.. S 1. marcem ie izprcmenienn mesečna količina makaronov in riža na osebo v Juliiski Benečiji. Dosedaj je v teli provincah delilo nn mesec in osebo 1200 gramov riža in 800 gramov makaronov, od dne 1. marca dalje pa bo znašala la količina 1800 gramov riža in 200 gramov makaronov. Isti razdelitev ie določena tudi za nekatere sosednje province v Gornji Italiji.
Dve mesariji v Triesteju so oblasti zaprle za dolio enega tedna, ker lastnika nista pravilno postopala z odrezki živilskih nakaznic za meso. Odjemalci, ki so bili pri obeh mesarijah vpisani. so zu ta čas dobivali meso pri avtoriziranih mesari juh.
Smrtna posledica padca. V bolnišnici je umrl Trifun Georgi, ki je nedavno padel v svojem stanovanju ter se tako poškodoval, da mu tudi zdravniška umetnost ni mogla rešiti življenja.
Iz Gorizije
Iz »lavinskega kota na Pivki. V preteklem letu se je v tukajšnji fari rodilo 38 otrok, mrličev je bilo 18, poročilo se je pa 8 parov. Toda takoj v januarju in v začetku februarja v novem letu je smrt začela bolj živahno vihteti svojo koso. Imeli smo v kratkem kar štiri mrliče. Najbolj škoda je bilo 20 letnega po domače Tičevega Jožefa, delavnega fanta, ki je bil zaradi svoje pridnosti močna opora očetu pri vseh gospodarskih delih. Zavratna bolezen mu je prezgodaj izpodjedla življenjske moči. Tovariši in prijatelji so mu v slovo zapeli ganljive žalostinke. Pogreba se je udeležilo obilo ljudstva. Svetila mu večna luč, preostalim naše sožalje.
Iz Ronzina (li Isonzo. (Dva groba.) Pred dnevi je umrla okrog 72 let stara Alojzija Ipavec, dobra, verna mati in skrbna žena. Kmalu za njo je odšel v večnost Ivan Srenšček, tenorist nekdaj slovečoga ročinjskega zbora. Dočakal je častitljivo starost 00 let. Vse življenje je bil vnel pevec, pel je že od 14. leta daprej. V počastitev njegovega spomina in iz hvaležnosti so mu cerkveni pevci zapeli na domu in v cerkvi par toplih žalostink. Tudi prijatelji in znanci so ga v velikem številu spremili na zadnji poti in ie imel orav slovesen pogreb. Naj počiva v miru!
dJUAkUii"
ii.
Zločinci nn dolu.
Oprema novega urada je bila zelo draga in ubogi Mišek je mislil na to bolj in bolj in zmeraj huje ga je grizla ta zadeva.
»Kužek, ti si bil velik bedak, ko si dal na moj račun kupiti to pohištvo,« je ugovarjal. »Saj si ne moreva privoščili takega razkošnega pohištva. Misli na to, kako bi se ga iznebilak
Kužek ga je pogledal ves prepaden in do smrti žalosten, in ni črhnil nobene.
»Kaj nama je ta poizvedovalni zavod doslej hasnil?« je nadaljeval Mišek. »Kup računov, ki jih je treba poravnati! Če na to pomislim, sem kar nor!«
KULTURNI OBZOBHIK
X. razstava »Slovenskega lika« v galeriji Obersnel
Pred menoj leži »izročilo* skupine Franceta Kralja, »Generacije najmlajših«. Vsebuje program in oznake umetnosti posameznih članov, »šele deloma ali pa komaj opiljenih mladih mojstrov« (Izročilo). S programi je res težava, jrosebno kakor imajo z njimi opraviti naše umetniki. Nikdar nimam namreč vtisa, da jim služijo za temelje, na katerih bodo šele nekaj zgradili, marveč skoraj vedno za ojiravičilo; zakaj so to in ono reč že tako napravili. Skoraj dosledno pa tavajo v zmotah. Eni proglasijo za edino pravilno tuje »gledanje«, drugi »satnoslovensko«, za vsem tem pa 6e skriva pomanjkanje široke razgledanosti, pravega pojmovanja umetnostnega poklica, individualnosti in kar je najvažnejše — kvalitete. Resnično poznavanje tuje umetnosti, predpostavljam domače, pa tudi tuje šolanje, recimo za časa študija, njeno individualno prevzemanje in kasneje ustvarjanje v domačem pristnem okolju, mora voditi — če je oblikovalec umetnik — do dobrega uspeha. Počilniško srečanje d tujo umetnostjo, morda celo njeno jx>ztiavanje po oarvastih predlogah, ter tako spoznanje uvoženo kot *xyz gledanje« v naš umetnostni svet — mora roditi negativen usfieh. Nujno 6lab uspeh pa mora doseči umetnostna skupina, ki brez prave razgledanosti, da celo brez orodja, t. j. umetnostnega znanja, skuša »dočrpati« le največjim genijem dosegljivo, neko mistično »slovensko noto«. Posebno še, ko v nekem primeru ne gre za slovensko šolo, ki črpa iz »slovenske tradicije«, marveč v glavnem le za nazore šole Fr. Kralja. — Taki so naši programi, 6koraj vsako leto dobimo novega, medtem pa naša mlada umetno6t nevzdržno propada.
Pričujoči program je kakor velikansko pročelje, ki pa za seboj ne krije skoraj nobene arhitekture. Dokaz tej trditvi je razstava v »Galeriji Obensiiel«. Ali naj spričo nje napišem nekaj načelnih misli o umetniskin razstavah pri nas? Kje so razstave, kjer je se veljalo načelo kvalitete, skrbnega izbora, zdrave avtokritike! Ko je umetnik v veri, da je on zaradi naroda in ne narobe — v globokem čutu hvaležnosti, v gotovih časih pokazal nove uspehe svoje umetnosti! Ko je pojmoval svoj poklic s skoraj sakralno resnostjo m je izoblikoval razstavo s svojimi najboljšimi deli, pričakujoč v prvi vrsti moralnega uspeha in potrditve ter šele v drugi — na-kujx)v. Verjemi mi, ljubitelj umetnosti, da je danes drugače. Danes je precej umetniških razstav več ali manj prodajnih bazarjev, umetniki česlokrat razstavljajo v zajKirediiili razstavah ista dela — češ, tudi za to blago se mora najti kupec —, pri nas je močno prišlo v navado, da se slika in kipari »za razstavo« (mesec ali dva poprej), razstavljajo 6e celo nedovršena dela, razstavni prostori se natrpajo, da obiskovalca duši, — pri vsem tem pa naš umetnik zahteva, da 6e te nove, jx>gubiie navade — vrednotijo po starih načelih In kar je najbolj žalostno, ti pojavi so zadnja leta vedno bolj pogosti. Ne mislim, da 6o naštete slabosti vse združene v naši razstavi, vendar je tudi njena podoba taka, tla
se mi je zdelo potrebno ob tej priliki to napisati *
Povrnimo se k razstavi. Menda je umetnostna razstava tudi tista razstava, kjer umetniki (po svojih najboljših močeh) razstavljajo umetnine. Prerez skozi našo razstavo pa je tak, da so Kraljeva dela najmanj za nekaj stopenj kvalitetno nad ostalimi, ki 60 po večini začetniška, da, celo diletantska. Ali ni za nivo razstave škodljiva in čudna taka diskre-panca!? Dobra slika je Kraljev »Raj«. V resnici polna nekega nedoločenega prvinskega občutja, doživeta, dobra v kompoziciji, pa tudi barvno. Lepa je freska Marije z Jezuščkom, ko bi se kvaliteta podobe ne morala tako krčevito boriti z grobimi obli-
kami okvirja. Polna občutja je »Kristusova glava« (kamen), o malih otroških statuetah pa sem itak že pisal. — lil kaj naj zapišem o ostalih razbtavljai-cih V V »Izročilu« se imenujejo »komaj izpiljeni, mladi mojstri«. V6e kaže, da bo treba n. pr. za Jakopiča in druge vpeljati nov izraz namesto »mojstra«. Mogoče s stopnjevalnimi členicami, kakor »6u-pra «ali »ultra«, loda — kaj bomo jjotem zapisali o Michelangelu? Nekaterim našim razstavljalcem pa recimo, da so talentirani. Ahcin F.: Dobre so plakete, čeprav neuravnovešen. Več poleta bi mu nemara dala profana 6iiov; Kotar S. (keramik) je boljši, kjer ima opravka z maloštevilnimi figurami (Krakovski ribič). Sicer pa utone estetski smisel njegovih kompozicij v gneči in nepreglednosti; breje L. je začetnik, ki do umetnosti sploh še prišel ni. V katalogu berein, da spominja v »daljnem odzvoku »na katega Botticellija«. (Podčrtal jaz!) lako pisanje smatram podpisani za absurdno! Portreti Turka V. so kar se da začetniški, recimo, da zadnje podobe kažejo na napredek. Toda umetnost to ni in v katalogu ga nepremišljeni pisec nekako primerja s Petkovškom (!!) Kiihar F. razstavlja zelo povprečno Madono. Katalog; »»Elementar-nost slovenske zemlje veje iz njegovih del... Mojstrsko obvladanje plastične tehn'ke-- itd. itd____
Tomazin J. razstavlja Seralinskega Kristusa«. Dobro delo. Toda, kako bi bilo šele čudovito, ko bi mogli v njem odkriti očeta, ki je »slovenski dekorativno lirični nionumentalni ekspresionist (po katalogu); Plastika Štreklja J. kaže, da je kipar nadarjen. V njem bi upravičeno pričakovali dobrega umetnika. Danes je njegovo delo še hudo akademsko, vendar so v njem zametki pristnega doživetja, ki pa se še močno bori za obliko. Svaril bi ga pred nekim cenenim čustvom nagrobne plastike. Kar piše o njem Katalog, je nesmisel. Žnidaršič A. je v risbah pokazal, da je dobrega kova. Tudi freske so zanimive, ie preveč pod vplivom svojega učitelja. Le od njega samega je odvisno, če se bo v naprej zdravo razvijaL
In da 6e še povrnem h katalogu! Naj mi razloži pisec umetniških oznak, kaj hoče doseči i nesmiselno, ponekod prav groteskno in neresno hvalo mladih umetnostnih učencev, pred katerimi leži še vse življenje; polno truda|x>lnega dela? Kot pobuda za nadaljnje delo tako hvalisanje gotovo ni primerno.	Dr. S. Mikuž.
Ljubljanska drama
Orfej in Evridika
Gluck, reformator v razkroju 6e nahajajoče, dotedanje operne smeri in početnik ter lzoblikova-lee novodobne glasbene drame, je pri nas znan bolj po imenu kot po svojih delih. Ljubljanska opera je 6torila dobro delo. da je postavila na oder eno njegovih najpomembnejših in verjetno tudi najboljših del; mislim, da 6e ne bi motili, če rečemo, da je s tem predstavila občinstvu tudi po nastanku najstarejše delo, ki je bilo kdaj na našem odru uprizorjeno. O zgodovinskem jiomenu Gluckove opere »Orfej in Evridka« in o preobratu, ki ga je na polju opernega ustvarjanja Gluck 6 tem svojim delom povzročil, ne bom tukaj razpravljal. Naj zadostuje nekaj kratkih potez o tem. Takrat prevladujoča operna enier, ki so jo kultivirali predvsem neapolitanski mojstri, je zašla v slepo ulico. Izrastki in razvade, ki 60 6e po krivdi skladateljev in še bolj po krivdi pevcev in pevk razbohotile po odrih, so bile samo še karikatura plemenitih prizadevanj prvih opernih ustvarjalcev. Povprečno občinstvo se je v tem ozračju še dosti dobro počutilo, ali resno misleči duhovi so se pričeli ozirati jio močni roki, ki bi očistila nezdravo ozračje. Ated temi možmi je bil tudi dramatično nadahnjeni skladatelj Gluck, ki se je v svojih dotedanjih delih še sam gibal po izvoženih koiesnicah. Vendar je bil že v teh delih nakazan njegov poznejši razvoj. Odločilno kretnjo je pa napravil 1. 1762 z opero »Orlej in Evridika«, a
Vrnimo se k zemlji!
Nekaj misli o športu z motiko in lopato
Vnaprej povem, da ne bom modroval z Rous-seaujem, ki je vabil nazaj k naravi in naravnosti. Tudi povem, da se misli, ki jih hočem podati v tem sestavku niso porodile za uredniško mizo ali pri Citanju knjig, temveč lepega popoldneva, ko sem z lopato v roki sodeloval pri otvoritvi domače pomladanske sezone na vrtu. V mišicah čutim prijetno utrujenost, podobno tisti, ki spominja človeka na treninge na črnem tekališču. Utrujenost v mišicah je menda zadostna legitimacija za to, da smem podati nekaj misli o »športu« z lopato in motiko, sekiro in žago.
Zakaj so se sodobniki oprijeli športa? Na to vprašanje navadno ne vedo točno odgovoriti. Ljudje imajo veselje s športom, ker ga gojijo v naravi, ker krepi mišice in oživlja dobro voljo. Posebno radi gojijo šport tisti, ki čutijo odvišno energijo, katera sili k udejstvovanju, katero je treba sprostiti. Ce bi ostali ljudje pri plugu in lopati, če bi toliko delali kakor v starih časih, ko je bila ogromna večina ljudstva tesno povezana z obdelovanjem zemlje, bi bilo najbrže veliko manj športa.
Športno gibanje se je razmahnilo prav za prav šele takrat, ko so se ljudje poslovili od zemlje in se naselili v mesta. V pisarnah in tovarnah so zahrepeneli po naravi, ljudje s sedečimi poklici pa so kaj kmalu občutili, da bodo fizično opešali, če se ne bodo telesno udejstvovali. V času, ko radi čitamo o raznih nadomestkih, bi lahko tudi ugotovili, da je šport dejansko nadomestilo za pristno telesno udejstvovanje. V bistvu je šport nadomestilo za delo. Potreben je zlasti duševnim delavcem in vsem tistim, ki delajo le enostransko. Potreben pa je tudi tistim, katerim manjka svežega zraka.
Po daljšem zimskem počitku čutijo ljudje spet potrebo po telesnem udejstvovanju. Nekateri komaj čakajo, da bodo igrišča spet suha in uporabna, mnogi pa se veselijo na opravke na vrtu in polju. Udejstvovanje obeh vrst pomeni sprostitev energije in krepitev mišic. V telesnovzgoj-nem oziru je dejansko le mala razlika med učinkom pri športu in učinkom pri delu. V bistvu gre za delo, ki krepi mišice. In če imaš do dela veselje, tedaj lahko govorimo o športu, neglede na to če imamo v rokah lopato ali sekiro, kopje ali teniški raket.
Delo pomeni za vsakega športnika zelo koristno kondicijsko pripravo in dopolnilo. Tekmovalec, ki hoče že pred sezono okrepiti svoje mišice in jih pravočasno pripraviti na napore tekmovanja, bo ravnal modro, čc bo začel z vrtnimi deli. Pri obilici pisanih opravkov si bo lahko izbral prav tiste, ki so za njegovo panogo posebno koristni. Kolesar bo krepil noge s potiskanjem lopate v zemljo, metalec diska bo razbijal grče in premetaval zemljo, tekač pa se bo lotil lažjih opravkov. Vsa težja dela so posebno koristna za orodne telovadce, ravnanje s težkim orodjem, ki ga stiskamo v rokah, pa je priporočljivo metalcem krogle, zakaj dolgotrajno stiskanje lopate ali sekire krepi prav tiste drobne mišice na dlaneh, ki smo jih s suvanjem krogle preveč pretegnili. V telesnovzgojnem oziru igra tudi izdatno znojenje, ki je v zvezi s poljskim delom, važno vlogo. Pre-snavljanje in izločanje v telesu postane živahnejše, organizem se osveži in atlet bo imel pri svojih športnih treningih hitrejše in večje uspehe.
Kakšna razlika je dejansko med športom in delom? Navidezno ta, da se bavijo s športom meščani, z delom pa kmetje. Davno pa so že zastareli nazori, da je delo le za tako imenovane nižje sloje. To nam potrjujejo neredki intelektualci, ki imajo veliko veselje z opravki na svojih posestvih. Podobnost med športom in delom bomo lažje razumeli, če si prikličemo v spomin definicijo športa. Dr. Hans Sippel, profesor du-
šeslovja na bivši visoki šoli za telesno vzgojo v Berlinu, je razložil bistvo športa takole: »Šport je udejstvovanje človeka kot celote, ki ga gojimo iz notranje potrebe in ki pomeni istočasno stopnjevanje telesnih in duševnih moči« Šport je igra ali borba, pri kateri sodelujemo z dušo in telesom, ki jo gojimo z veseljem, ki krepi mišice in razvedri duha. Tek po stadionski progi še ni šport, če tečemo zaradi tega, da bi se znojili in shujšali. Prav tako tudi ne moremo govoriti o športu, če vidimo dijaka, ki je prepozno vstal in
teče v šolo, da ne bi bil prepozen. Veliko bližje ( pa je športu delo na vrtu, ki ga opravljamo z veseljem. Ne gre za obliko dela, pač pa za notranji odnos človeka do telesnega udejstvovanja. Ce sekaš drva ali premetavaš zemljo zaradi zabave, krepitve in razvedrila, si lahko prepričan, da gojiš šport. Prvi, ki so sprejeli takšna načela telesne vzgoje, so bili skavti, ki so dali delu važno mesto v svojem programu Posebno vabljivi za športno obliko dela so prvi pomladanski dnevi, ko se istočasno z naravo budijo tudi telesne moči. Opravki na vrtu pomenijo za duševne dclavce prijeten oddih, istočasno pa so kakor zdravilo za dihala in mišice. Kdor dela z veseljem, ga bo narava obdarila s prijetnim razpoloženjem, pa tudi s telesno utrujenostjo, ki ni nič drugega kakor proces okrepitve.	D. U.
Italijansko vojno letalo, pripravljeno za odle»
Nemška mladinska organizacija na Madžarskem
Madžarsko časopisje poroča, da je prosvetno
ministrstvo odobrilo pravila nemške mladinske organizacije. S tem je nemška mladinska organizacija na Madžarskem tudi zakonito priznana.
Preosnova skavtske organizacije na Madžarskem
Madžareka vlada je docela preosnovala ustroj dosedanjih skavtskih organizacij na Madžarskem. Spremenilo se je tudi vodstvo teh organizacij ter je namesto dosedanjega voditelja madžarskega 6kav-tiznia grofa Khuena lledervaryja prevzel vodstvo major Farkaš, ki je v vseh vprašanjih skavtskih organizacij podrejen samo prosvetnemu ministru. Novi voditelj mad/arskih skavtskih organizacij ima predvsem nalogo spraviti v to organizacijo na Madžarskem čimveč madžarskega duha.
Poplave tudi v Turčiji
Zaradi nastopa toplejših dni so tudi nekater turške reke močno narasle. Tako predvsem reka Dzeihan, ki se je razlila in poplavila dvanajst vasi. Okrajne civilne in vojaške oblasti so poslale v poplavljena področja reševalne cksj>edicije.
Zvišanje invalidske rente v Bolgariji
Bolgarski finančni minister je predložil sobranju v odobritev zakonski osnutek o zvišanju invalidske rente. V pojasnilu predloženega zakonskega osnutka je finančni minister Božilov poudarjal, da je za združitev vseh bolgarskih pokrajin v skupno državo padlo odnosno bilo ranjenih okoli dve sto tisoč bolgarskih vojakov. Zvišanje invalidske rente teni bojevnikom-invalidom narekuje že čut hvaležnosti.
Sveta gora Athos ostane še nadalje avtonomna
Predsedniško grške vlade je te dni odločno zanikalo razne novice, ki so bile razširjene v inozemstvu, da je grška vlada ukinila dosedanje avtonomne pravice samostanskih naselij na sveti gori Athos, Po izjavi grške vlade so ostale vse te avtonomne pravice gore Athos nedotaknjene. Ker je pa bila gora Atho6 v svojih zadevah 6\oječasno podrejena zunanjemu ministrstvu, ki ga danes v Grčiji ni, vsa vprašanja, ki se tičejo gore Athos, rešuje 6edaj predsedništvo grške vlade.
Angleški bombnik »Wellingtonc, ki so ga zbili italijanski lovci.
CD
V šoli.
Učitelj: »Janezek! Če imaš v žepu dvajset lir in jih izgubiš, kaj ti ostane v žepu?« Janezek: »Luknja.«
Anekdota
Napoleonovo pismo
Pred eno svojih najslavnejših bitk je Napoleon Bonaparte pieal 6voji ženi Jožefi naslednje vrstice:
»Jožefa, daleč sem sedaj od Tebe. Ko 6em 6e od Tebe poslavljal in Te zapuščal, 6t jokala. Tega trenutka se ne smem spominjati. Prosim Te, pomiri 6e. Solze, ki 6i jih zame prelila, bo VCunnser drago plačal.«
Naslednjega dne ie Napoleon res potolkel avstrijskega generala Wurni6erja in uničil njegovo vojsko.
Z ruske fronte: Italijanski protiletalski top v akciji.
katero mu je napisal po daljšem skupnem sodelovanju tekst italijanski pesnik Raniero di Calsabigi. Opera je bila sprejeta z velikim odobravanjem; napravila je zmagoslavno pot po vseh evropskih odrih, kjer se je obdržala do današnjih dni. Čeprav 6e v njej v posameznostih še vedno močno čuti vpliv neapolitanske opere, vendar f>omeni v celotni zasnovi odločno reformno dejanje. Napredek se kaže posebno v spremljanem recitativu, v dramatično razgibanih zborih, ki 60 pisani vseskozi homofono, in v značilni instrumentaciji; orkester smiselno spremlja dejanje; igra in glasba 6ta prosta vse dotedanje odrske navlake. Gluck skuša do-6ezati z najenostavnejšimi sredstvi največje učinke.
Vlogo Orfeja je Gluck prvotno napisal za ka-strata Guadagnija; za izvedbo v Parizu jo je pozneje predelal v tenorsko vlogo. Kasnejše izvedbe 60 vedno bolj dajale prednost prvotni zasnovi, le da je vlogo Orfeja prevzela altietinja; danes se izvaja izključno v tej obliki. V ljubljanski izvedbi jo je pela ga. Golobova, ki je po daljšem ča6u 6topila z večjo vlogo pred občinstvo. Golobova ima V6e vrline, ki jih od dobre altistinje pričakujemo: njen gla6 je mehak, žametno barvan in v vseh legah izenačen; ima zavidljiv glasovni obseg; gre v nižine, kjer dobi glas že skoraj moško barvo; v višinah, ki ji ne delajo težav, je pa njen glas 6vetlo sopransko barvan. Tudi igrala je dobro. Verjetno je vloga Orfeja v operi, ki je na nekih mestih bolj staitčnega, oratorijskega značaja kot pa dramatično razgibana, še prav posebno odgovarja. Ev-ridiko je pela Vidalijeva. Ce je v glasu Golobove prišel do izraza bolj moški moment, je bila Vidalijeva temu pravo nasprotje. Za vlogo Evridike bi bilo težko izbrati pripravnejšo moč. Njen svetlo barvani glas, ki ga je znala varovati premočnih subjektivnih primesi, se je .kaj dobro podal v kraljestvo blaženih, kjer je bilo njeno posmrtno bivališče. Tudi igra je bila okolju primerno prikrojena.
Erosa je pela Kušejeva. Svojo vlogo je v petju in v igri dobro rešila, le v višinah smo pogrešali sproščenosti glasu. Verjetno je bila temu kriva trenutna indispozicija. Veliko vlogo je imel zbor, ki ga vodi Simoniti; bil je dobro pripravljen. Ponekod pa m bil ritmično točen, tako posebno kot zbor dunov v znameniti 6ceni v II. dejanju, kjer z večkratnim odločnim »Ne« brani Orfeju vstop v podzemlje. Od točnih vstopov posebej na tem mestu je odvisna učinkovitost scene. Sploh je opaziti tudi v drugih operah, da prihaja zbor, kakor hitro je razpostavljen na večji ploskvi, večkrat v navskrižje z dirigentom. Ta nedostatek 6e neprijetno občuti posebno na mestih, kjer je petje združeno 6 plesom. Tudi baletu je posvetil Gluck v svojih operah veliko paž-njo. Balet mu ni samo zunanji dekorativni element, ki bi tok dejanja od ča6a do časa prekinil gledalcem za oddih in v zabavo, ampak je drugim sestavnim elementom opere enakovreden činitelj in je kot tak vključen v celoten organizem. To nalogo je tudi koreograf Golovin dobro rešil. Posrečeno je bil zamišljen ples furij v II. dejanju, le nekateri gibi 60 delali vti6 telovadne šablone in so kot taki nekoliko izstopali iz celotne zamisli. Dirigiral je Zebre, ki je to stran opere dobro izdelal; znal je dati celotnemu delu pečat plemenite preprostosti in arhaične nadahnjenosti. Režiral je Debevec, ki je moral rešiti dosti težko nalogo. Gibalo celotne opere je bolj notranja kot zunanja dramatična napetost; zanemarjanje in zapostavljanje enega 6amega sestavnega dela bi posebno v tej operi občutno motilo celoto. Debevec je znal kljub skopemu dejanju vzdržati napetost do konca. Sceno je napravi! inž. Franz, ki je zlasti v II. dejanju izrazito podčrtal kontrastnost: podzemlje — kraj blaženih. Omenim še spretni Štritofov prevod. Sodeč po zanimanju, s katerim je občinstvo sprejelo to opero pri premieri, ie tej uprizoritvi zagotovljen uspeh tudi pri naslednjih predstavah,	'V. T.
Spor!
V	evropskem nogometu postaja živahnejše
V	evropskem nogometu postaja živahnejše. Najagilnejši doslej so bili Švicarji, ki so odigrali letos že tri meddržavne tekme. Na novega leta dan so izgubili proti Portugalski z 0:3, mesec pozneje so premagali Nemce z 2:1, nedavno pa Francoze z 2:0. V mednarodni areni so nastopili letos tudi Hrvati, ki so na domačih tleh izgubil)i proti Nemcem, pa Španci, ki so preteklo nedeljo odpravili Francoze s 4:0.
Največ zanimanja je zdaj za nastop Špancev, ki bodo gostovali 12. aprila t. 1. v Berlinu, 19. aprila pa v Milanu. To bodo velike tekme, na katerih se bodo merile moči najboljših evropskih moštev. O Špancih pročajo, da so spet vračajo časi njihove nogometne slave, Azu-ri pa se že dalje časa pripravljajo v Florcnci, da bodo nastopili tako, kot se za svetovnega prvaka spodobi. Brez dvoma bo italijanska cnajstorica v odlični formi, zakaj vsi igralci, ki pridejo vpoštev, so igrali vso zimo v državnem prvenstvu, izbiro pa imajo velikansko.
Vrsto velikih mednarodnih tekem bodo začeli Hrvati, ki bodo gostovali za veliko noč v Mussoliniievem stadionu v Turinu. Sedaj vemo tudi žc za termin srečanja med državnima reprezentancama Nemčije in Madžarske. Tekmo, ki bi se morala igrati 15. t. m. v Budimpešti so odložili na poznejši čas. Sedaj pa čitamo, da so se sporazumeli za 3. maj. O nemški enajstorici je znano, da so zanjo budimpeštauska tla posebno vroča, saj jim še ni bilo dano, da bi se iz madžarske prestolnice vračali z zmago. Prav zaradi tega so izbrali termin, ko bo mogoče, da bo_ poslal državni trener Ilerberger v Budimpešto res najboljšo cnajstorico. Prvovrstni spored bodo imeli v berlinskem olimpijskem stadionu tudi 24. maja, ko bosta nastopili predstavništvi italijanskega in nemškega nogometa.
Doslej so znani naslednji termini letošnjih mednarodnih nogometnih tekem:
5.	aprila: llnlija : Hrvatska v Turinu.
6.	aprila: Mladinski moštvi Madžarske in Italije (pozorišče tekme še niso odredili).
12. aprila: Nemčija : Španija v Berlinu.
19. aprila: Italija : Španija v Milanu.
3. maja: Madžarska : Nemčija v Budimpešti.
24. maja: Nemčija : Italija v Berlinu.
Kako igrajo golf ?
Golf je stara škotska igra, katero je možno gojiti povsod v naravi. Na velikem prostoru, ki je lahko hribovit ali raven, tudi delno pogozden ali močvirnat, izdelamo 18 luknjic, ki morajo biti oddaljene druga od drugo 100 do 400 m. Luknjice se imenujejo >holes«. V vsaki je 10 cm široka in 15 cm globoka cevka, v katero vtaknemo zastavico. Okrog luknjice je očiščen prostor, katerega polmer znaša približno 18 cm. Ta prostor služi za začetne udarce in tudi za to, da sjiravi igralec žogo lažje v odprtino.
Golf igrata dve osebi ali dvoje moštev. Naloga igralca je, da spravi kroglico s čim manj udarci v luknjo, oziroma zaporedoma v vse luknje. Kroglica je izdelana iz gutaperče, po velikosti je podobna drobnemu orehu, tehta pa 120 gramov. Udarjamo jo s palicami, ki imajo na spodnjem delu lesene ali kovinaste glavice raznih oblik. Palic je več vrst, preračunane so za kratke in dolgo udarce, močne in šibke, visoke (n. pr. preko dreves) in nizke. Zaradi tega imajo palice različne glavice, različno težo, različne ročaje.
Igra se prične takole: Kroglico poslavimo na majhno podlago in jo udarimo, da Švigne po zraku proti prvi jamici. Z drugim udarcem jo še bolj približamo in jo v srečnem slučaju spravimo že na
očiščen prostor okrog jamice. Tu vzamemo drugo palico in udarimo rahlo, da 6e zakotali kroglica v odprtino. Po prvem uspehu ali zadetku jo postavimo spet na podlago (teemould) in nadaljujemo igro, dokler ne pade kroglira v zadnjo, to je v osemnajsto luknjo. Partner, ali moštvo, ki beleži manj udarcev, je zmagovalec.
šport v kratkem
Generalno preizkušnjo so nazvali Španci nedeljsko nogometno tekmo proti Francozom, ki so podlegli z 0:4 (2:0). Preizkušnjo za srečanje z Nemčijo, ki bo 12. aprila v Berlinu. O igri španske enajstorice smo zvedeli še sledeče podrobnosti: Premoč Špancev je bila v bliskovito hitrem napadu, pa tudi v boljši povezanosti moštva. Enajsto-rica je igrala smiselno, kakor da vodi vsakega igralca posebej in vse skupaj ista misel. Le v drugem polčasu je prišel tudi francoski napad do besede. Njegove poteze pa so naletele na prisotno obrambo, ki je preprečila vsak uspeh. Že v drugi minuti je navdušil Campos gledalce s sijajno igro in prvim golom. Pol ure pozneje je zviša! Alonso na 2:0. Tretji gol je zabil v drugem polčasu spet Campos, četrtega pa je dodal Epi. lekmo, ki je bila ves čas živahna, je gledalo 25.000 oseb.
Ženske ne bodo smele gledati boksarskih te-tem. Dunajski okrajni športni voditelj je izdal odlok, ki prepoveduje ženskam dostop do boksarskih prireditev.
Zagrebška Concordia je doživela na nogometni turneji po Slovaški dva neuspeha. Najprej je izgubila tekmo s SK Bratislavo, zatem pa jo je odpravila tudi slovaška vojaška enaistorica s 4:3.
Rezultat 26:0 je v nogometu nekaj zelo redkega. Postavi! pa ga je v nedeljo v nemškem prvenstvu SK Kaiserslautern v tekmi proti SK Pir-mansens. V prvem moštvu je igral tudi državni reprezentativec Walter, ki je sam zabil 13 golov.
V italijanskem državnem nogometnem prvenstvu bodo imeli v nedeljo 22. t. m. tale spored: Firenze: Fiorentina - Ambrosiana; Rim: Lazio - Livorno: Genova: Liguria - Modena; Torino: Torino -Napoli; Trieste: Triestina - Bologna; Bergamo: Atalanta - Genova; Venezia: Venezia - Juventus; Milano: Milano - Roma.
V cvetličarni
»Draga gospa, šopek cvetlic Vam lahko platem šele jutri.«
»Tako? Potem pa vzemite 6 6eboi še te spominčice.«
Fraocesco Perrli
90
Neznani učenec
Zgodovinski roma d u Kristusovih časov. Prevedel dr. Jota Lovrenf.it
Nekaj farizejev 6e mu je torej približalo in 60 ga hinavsko sladko vprašali:
»Ali moramo plačevati Cezarju davek ali ne?«
Jezus je takoj spoznal njihov zahrbtni namen.
»Dajte mi novec«, je rekel.
In 6o mu dali enega tistih rimskih denarjev, ki so bili kovani prav za Palestino 'n so imeli na eni 6trani Tiberijevo podobo.
»Čigava je ta podoba in ta napi6?« je vprašal Jezus.
»Cezarjeva,« 60 odgovorili farizeji.
»Torej dajte,« je odgovoril Jezus »Cezarju, kar je Cezarjevega, in Bogu, kar je božjega.«
Farizeji 60 takoj razumeli globoki pemen odgovora in so bili ko uničeni. Pozabili so, oa Jezus ni dal na zunanjost, temveč na človekovo notranjost in da posameznika v njegovi duši ne more nihče zasužnjiti. Zavladati se more 6amo rad telesi in jih mučiti ter nad posvetnimi dobrinami, a kar nosi v človeku božji odtis, je nedotakljivo in nihče ga ne more odtrgati, da 6e ne b' darovalo Bogu.
13.
S tem porazom farizejev se jc razpravljanje v templju končalo.
Jezus je vedel, da se je prejšnji dan v pozni noči zbral v veži Kaifove palače sinedrij na izredno sejo in da je večina judovske duhovščine sklenila njegovo smrt.
Vedel je, da se je Juda udeležil tega zborovanja in da sta ga Fanuel in Glafira predstavila kot
| dobrega mladeniča, ki je zabredel, in da se je ponudil, jx>kazati skupini tempeljskih stražnikov kraj, kjer preno6ije Jezu6, tem pomagati, da ga spoznajo in ne bi namesto njega zgrabili katerega izmed njegovih učencev.
V sinedriju so sklenili, da ga zgrabijo ponoči in se tako izognejo nemirom, ki bi jih povzročili zanj navdušeni Galilejci, in da bi bilo treba postaviti Jezusove učence in pristaše pred dovršeno dejanje, a njegovo ugrabitev pod zaščito rimske vojske, določene za vzdrževanje javnega reda.
Tisti večer 6e je Jezus žalosten in potrt vračal v Betanijo in ko je prišel na Oljsko goro, se je obrnil in gledal na Jeruzalem. Izr.enada je bridko zajokal in 6olze so zalile njegov obraz .
Sonce je bilo že zašlo z zlato zarjo nad daljnim Sredozemskim morjem in v ozračje, ki ga je opral običajni večerni dež, so se črtali obzidje, stolpi in bela zgradba templja 6 streho, 6ršečo zlatih konic. Neizmerna množica je mrgolela ob zasilnih taboriščih na pobočjih in v okolici Bezete; ljudstvo, ki je prišlo od vseh 6trani s svojimi težavami in skrbmi in ni vedelo, kaj se je pripravljalo tiste dni, in zlasti nič o V6em tem, kar bi 6e še moralo zeo-diti.
Pred užaloščenim duhom Jezusovim pa se je odpiral jx>gled v grozno usodo tega mesta in ljudstva v vsej njeni strahoviti pomembnosti. Videl je pod getsemanskimi oljkami taboreče rimske Titove legije, z napadalnimi stroji porušeno obzidje, tempelj v plamenih, ulice jrolne mrtvih, polne krika in groze, polne žensk in pohojenih otrok, mesto do tal j>orušeno in le še kup kadečih se raz^lin, ljudstvo pa raztreseno brez miru v V6e štiri 6trani sveta in preganjano do konta časov od tistih, ki I bodo sprejeli njegov nauk o bratstvu med ljudmi.
Sočutje ga je premagalo in sredi svojih prestrašenih učencev se je razjokal kakor otrok.
»O Jeruzalem, Jeruzalem, kolikokrat sem ho,.l zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peroti, pa me nisi |>oslušal. Zdaj visi nad teboj božja kazen in izpolnilo 6e bo, kar je videl Jeremija v dnevu 6voje stiske. Tvoji 6inovi bodo razpršeni kakor prah in bcnJo povsod tujci in večen nemir jih bo preganjal in ne bodo poznali pokoja in miru in ga ne bo-do dali 6vetu.«
Dolgo in bridko je Jezus jokal nad mestom, ki mu je grozil pogin, in tisti večer ni hotel odiu v Betanijo. Sedel je vrh gore na kamen in v bledi mesečini govoril učencem o 6voji bližnji 6mrti in o 6vojem zopetnem prihodu na oblakih neba. Da bi bil umljiv njihovim preprostim deželanskim dušam, 6e je primerjal pastirju, ki loči v svoji čredi ovce od ovnov. Tako do Sin človekov pri i>06lednji sodbi ločil dobre od hudobnih in jih bo sodil jx> njihovih delih.
In je še govoril o duliu milosrčnosti, o bratski ljubezni do bližnjega, 6 katero bodo lajšali gorje sveta in poudarjali njeno očiščujočo vrednost, zakaj samo obup ne očiščuje, in kako bodo poklicani in jx>plačani v nebeškem kraljestvu.
Tudi v tem zadnjem preroškem govoru 6e Jezus ni primerjal z mogočniki, temveč s trpečimi, zapuščenimi, 6 popotniki in z jetniki. Kjer koli in kakor koli bi tolažili katerega izmed takih, bi tolažili Sina človekovega.
Apostoli niso nikdar dotlej videli Učenikovega obraza tako ožarjenega in polnega dobrote kakor to noč.
14.
Drugi dan, bil je četrtek pred parascevo, se Jezus ni prikazal v temjJelj in je prišel v mesto, ko 6e je že zvečerilo,
Učenci so vedeli, da jim je obljubil obhajati praznik v hiši Marka Adonija, in zato 6ta Peter
Zanimivosti iz slare Ljubljane
(Konec.)
Protestanti so bili sicer veliki nasprotniki katoliških navad in obredov, vendar so kljub temu radi pokopavali svoje mrtve v cerkvah, in to zelo sijajno. Še leta 1590., ko se je protestantizem v slovenskih deželah nagibal svojemu koncu, jo bil premožen ljubljanski protestant Tomaž Stettner l>oko|)an zelo slovesno. Ko je o tej nameri zvedel viccdoin, cesarjev namestnik v Ljubljani, je sicer ugovarjal in ukazal, da naj pokopljejo Stettnerja brez petja in godbe, brez slovesnega sprevoda in sjireinstva šolarjev. Toda protestanti sc niso brigad za to prepoved in pogreb se je izvršil na najslovesnejši način. Na tak način so nastopali protestanti še v zadnji dobi protestantskega gibanja v Ljubljani. Takrat pa, ko so bili tukaj v večini, so bili še vse bolj neustrašni in brezobzirni. Vsekakor so jim katoličani marsikje, v vaseh lažje kakor v mestih, pogosto zabranili poko|>avanje v katoliških cerkvah, toda v Ljubljani sami stvnr ni bila tako enostavna, kajti tukaj je bilo število protestantov preccj veliko. Saj je celo škof Hren pisal papežu, da v tisti dobi, ko so je protestantizem najbolj razširil, ni bilo med 100 ljubljanskimi prebivalci niti 20 katolikov. V kakšni stiski so bili katoliki, priča najbolj to, da protestantom celo škof v svoji stolnici ni bil kos. Tako so prepeljali leta 1580. iz Gorice truplo neke zelo ugledne gospo, da bi jo jx>kopali v stolnici. Sen-klavška duhovščina je to pravočasno zvedela in zaklenila cerkvena vrata. Nato so se protestanti obrnili na mestni magistrat za pomoč. Prišli 60 župan, mestni sodnik in vsi svetovalci, poslali po ključavničarja, ki je šiloma odprl cerkev, in nato so pokopali mrliča.
Samo pri sv. Petru protestanti niso imeli sreče. Ze dolgo časa so se trudili, da bi dobili to najstarejšo župno cerkev v svojo oblast, kakor se je to zgodilo leta 1583. s cerkvijo sv. Elizabete v meščanskem Špitalu. Pri Šentpetrski cerkvi je nastopila proti taki nameri deloma katoliška duhovščina, deloma pa je bilo vzrok dejstvo, da v šentpetrski župniji ni bilo vplivnega protestantovske-ga plemstva. Prebivalci šentpetrskega predmestja so bili od nekdaj predvsem mesarji in strojarji, na Poljanah in drugod po župniji pa kmetje. Leta 1582. je hotel v šentpetrski cerkvi pri nekem pogrebu pridigati predikant Talščak. Toda kaplan Martin Sittich se je bil postavil na cerkveni prag in ni pustil nikogar noter. Nekaj podobnega je doživel dve leti pozneje Trubarjev sin Felicijan.
Protestanti pa so se naveličali večnega boja za grobove svojih pokojnih. Kadar jim niso dovolili pokopa kje na kmetih, tedaj so bili prisiljeni pokopavati svoje mrtve na šentpetrsko po-kopališče, kjer počivajo razni ugledni protestanti, med njimi eden najbolj slovečih, Jurij Dalmatin, ki je prvi prevedel sv. pismo v slovenski jezik. Zraven njega je bil piokopan Jurij Juričič, od naroda imenovan Jurij Kobila. Tukaj leži še več protestantskih predikantov, kakor Krištof Fa-sching, Metličan Gregor Vlahovič, zelo vnet razsir-jevalec nove vere r>o Dolenjskem, dalje Marko Sladič, predikant na Gorenjskem, Janez Schwei-ger, Matej Svetic s Krasa in številni ljubljanski protestantski meščani.
Končno so protestanti kupili ali pa tudi mogočo katolikom odvzeli njivo v bližini današnje l>rotestantovske cerkve, po starih arhivalnih za-jiiskih ljubljanskega mesta »v neposredni bližini križa po cesti proti Loki«. Ta križ je stal že stoletja tam, kjer se je nahajal do nedavna sjiomenik sv Trojice na Ajdovščini, sedaj na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Protestantsko jiokojia-lišče pa je nastalo šele leta 1596. Sicer segajo vpisi v register, kamor so vpisovali protestantske krste, poroke in pokope, samo do leta 1587., iz česar bi se moglo sklepati, da so imeli protestanti že v tem letu svoje lastno pokopališče. Toda v deželnih protokolih leta 1596. stoji, da so 6e dne 18. junija 1596. zbrali protestantski člani kranjskih dežebiih stanov, da bi sklenili nakup Gri-carjeve pristave za pokopališče. Kaj so ukrenili, o tem ni jiorocila, toda tri leta pozneje (1599) so imeli protestanti svoje lastno pokopališče. To ni obstajalo posebno dolgo časa jioprej, kar je razumeti iz poročila vicedoma na nadvojvodo Ferdinanda o priliki pogreba že poprej omenjenega protestanta Marka Stettnerja. V tem poročilu stoji, da so njegovi, t. j. Stetlnerjevi dediči hoteli pokopati ga na novem pokopališču blizu mesta in so mu tam že vzidali rakev v zemljo. Najbrž pa sploh niso kupili Gričarjeve pristave, temveč so se kar šiloma polastili njive, ki je pripadala cerkvi sv. Krištofa, šentpetrski podružnici.
To njivo, oziroma pokopališče, je odvzela protestantom protireformacijska komisija že nastoj)-no leto 1600. Ta dogodek je zapisal škof Tomaž Hren v svoj dnevnik: »Der lullierische Freithof verprennt«. (Luteransko pokopališče požgano.) Protestanti torej niso imeli svojega pokopališča ograjenega z zidom, temveč samo z lesenim plotom, ki ga je dal škof Hren požgati. Odpravljenje protestantskega pokopališča jiomeni obenem tudi konec protestantizma v naših krajih. Tri leta pozneje je protireformacijska komisija ukazala magistru, da mora j>obirati od hiše do hiše izpovedne listke. Če bi ga kdo ne imel, naj se ga ka-znuje z 10 cekini. Nastopno leto 1604 je škof Ilren naštel v celi Ljubljani samo 6 protestantizma sumljivih ljudi. Deset let potem ni bilo v Ljubljani nobenega protestanta več.
Da 6e povrnemo nazaj na šentpetrsko pokopališče, omenjamo, da je povzročila v poznejših letih kuga y>okopališki upravi velike neprilike. Izšla je namreč prepoved, da bi kogarkoli pokopali v mestu samem, in tako so morali pokopavati mrliče pri sv. Petni. Po vsej priliki so že takrat prekopavali grobove in izkopavali na pol strohnela trupla.	•
V poznejših časih, zlasti pod Karlom VI. in cesarico Marijo Terezijo, so povečali pažnjo higienskim razmeram. Marija Terezija je ukazala leta 1779., da morajo povsod v monarhiji pokopavati mrtve kolikor mogoče daleč proč od hiš. Prav tisto leto pa so opustili pokopališče pri sv Petru in na novo uredili ono pri sv. Krištofu.
Tako se je dospelo po velikih ovinkih do one točke, na kateri so bili davni predniki že v stari dobi. Za to dolgo pot je bilo fiotrebnih 1500 let. Starokrščansko načelo je prišlo zopet do veljave.
(Po predavanjih zgodov. Iv. Vrhovca.)
Naročajte »Slovenca«!
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob ne-deltah in otainlklti ob 10.30.14.30.16.30. In 1P.30
Stirl izvrstne Snljivp burke polne norčavih dejanj
Veseli doživljaji
Stan Laurel in Oliver llardy _KINO SLOOA - TEL. 27-30_
Globoka filmska drama. Ena največjih sodobnih filmskih umetnin
Prva žena
Lanrenee Oliver, Joen Fontaine. George Sanders Uadt Izredne dolltne filma predstave v četrtek In nedeljo ob 14„ 16. In 18.15 Drli KINO MATICA - TEL. 22-4«
Film vztrajnosti in iskrene ljubezni SANCTA MARI A
Amadeo Nazznri, Conchita Monte«, Armando Falconl, Germuna Paolierl KINO UNION - TEL. 22-21
Iz Hrvatske
Deseti april na ITrvatskem državni praznik.
Na H rvatskem je objavljena zakonska odredba, s katero je dan ustanovitve hrvatske države, t. j. 10. april, proglašen za državni praznik. Ta dan mora počivati delo v vseh državnih, samoupravnih in privatnih uradih ter obratih. Delavci dobe izplačane odgovarjajoče celodnevne mezde.
Nemška učenjaka v Zagrebu. Prejšnji teden sta se mudila v Zagrebu nemška učenjaka profesorja dr. Metzger in Heinarth. Oba sta imela na zagrebški juridični fakulteti več predavanj. Tako predvsem dr. Metzger o osnovah nacionalnosocia-lislične zakonodaje.
Prva zakonska odredba hrvatskega sabora. Poročali smo že, da je hrvatski sabor na svoji zadnji seji sklenil razveljaviti vse državnopravne akte od leta 1918 do ustanovitve hrvatske države, v kolikor se nanašajo na hrvatsko državno področje. Zakonsko odredbo je podpisal tudi Pogiavnik ter je sedaj objavljena kot prvi zakon hrvatskega sabora v »Narodnih novinah«.
Prcosnova ustaške nadzorne službe. V Zagrebu je objavljen zakon, s katerim so preosnovali delokrog ustaške nadzorne službe. Po določilih novega zakona o ustaški nadzorni službi je ukinjen dosedanji personalni urad te ustanove.
Zastopstvo hrvatske vojske in ustaških organizacij na obisku na Slovaškem. Poročali smo že, da je za proslavo triletnice obstoja slovaške republike odšlo tudi zastopstvo hrvaiske vojske in ustaških organizacij. Vojaško odposlanstvo vodi general Begič, ustaško pa poglavni pobočnik Lorkovič. Po udeležbi na slavnostih v Bratislavi se je hrvatsko vojaško in ustaško zastopstvo podalo na studijsko potovanje po Slovaški.
Z najnovejšo zakonsko odredbo je postala hrvatska državna tiskarna pravna oseba ter stoji kot samostojna gospodarska ustanova pod direktnim nadzorstvom ministrskega predsedništva.
Nemški tečaj na Hrvatskem. S sodelovanjem lektorata nemške akademije v Zagrebu je organiziralo Hrvatsko-nemško društvo v Varaždinu trimesečni nemški tečaj.
in Janez šla pred njim, da bi pripravila jedilnico. Ko 6ta prišla pred hišo Asmonejev, 6ta zagledala nekega moža, ki je črpal pri javnem vodnjaku vodo v veliko bakreno amforo.
Bil je Simon, judovski služabnik Marka Adonija. Šla sta za njim in na pragu hiše, v katero je stopil, prav tedaj ugledala mladega Rimljana, ki je hrepeneče čakal.
»Mir s teboj, Marko Adonij Učenik prihaja.«
»Vse je pripravljeno,« je odgovoril Marko, pojdimo mu naproti.«
Velika dvorana v hiši, ki je bila Mikolina, je bila izpraznjena. Po Jezusovem naročilu 60 postavili okoli dolge mize v obliki podkve namesto ležalnikov stole in nanje blazine. Mizo so pregradi z belim prtom iz galilejskega platna, na njej pa so bili opresniki, grenka zelišča in jiosode s haroze-tom, neko rjavo omako.
Na 6redi je bila velika amfora judejskega vina in pred častnim mestom, določenim za Učenika, 6e je bleščala — edini dragoceni predmet na mizi — zlata čaša, ki jo je dala Varilija Marku ob slovesu v grobnici na Apijski cesti. Marko se ni mogel ločiti od nje in jo je ohranil kot naljubši 6pomin.
Stari Megakle6, ki je V6ak dan zažigal 6voje zrno kadila božanski blaznosti, se je hotel po grško pokloniti judovskemu rabiju, ki ga je imenoval Modri, a se je potem umaknil v svoj kot in premišljeval. Stari duši razočaranega pironianca so se zdele vse človeške težnje po zvezi z Bogom marnje preprostega in omejenega ljudstva in ko se je Marko odločil, da se znebi vsega imetja in postane gost svojih služabinkov, lioteč hoditi za Jezusom, je mislil: »Ko že mora božanska blaznost zmagati, je boljše, da zmaga v dobrem ko v slabem.«
Mali oglasi
| Službe gj
Dobe:
Kuharico
pridno, varčno, samostojno gospodinjo, staro od 30 do 40 let, takoj sprejmeta dva gospoda. Plača dobra. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Varčna kuharica« et. 1694. (b
Cvetje, sadje
po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska 18. dvorišče; tel. 39-66.
Cenik vsakovrstnih semen
tn cvetličnih gomoljev dobite pri Sever & Komp. Ljubljana
F E L I X T I M M E R M A N N S:
ZALJUBLJENI ZAMOREC
Po 6enci na 6j»uščeni zavesi je videl, kako sta 6e mladenič in dekle objela kot bi 6e hotela zmečkati:
Slišal je kako so pokali zamaški in trkali kozarci. Dekle je pelo, oče je pel in mladenič je pel.
Dve ženski 6 plašči z oglavnicami, ki jih je veter napihoval, 6ta rekli mimoidoč: »Mornar se je vrnil. Ko je hotel zapustiti zamorsko deželo, so doživeli brodolom. Davi je dobila veselo vest iz Antwerpna. Njene skrbi 60 zdaj v kraju in kmalu ee bosta vzela.«
Zamorec je bil ves iz 6ebe.
Upal je le, da ni prav slišal in da je veter prevrgel besede.
Okoli enajstih je zatrobil nočni čuvaj na 6folpu v znak, da je treba j>oga6iti luči.
Tedaj je videl, kako sta 6topila fant in dekle iz hiše. Govorila sta potiho, potem pa je pogledal fant v Zamorca in rekel: »Jožica, na Jutrovem 60 drugačni, večji brdavsi kot tale možic.«
Ali je bil to močnejši veter ali pa Zamorčeva razkačene«t — njegova pipa je padla na tla in se razbila.
»Oh,« je rekla deklica, »vedno mi je bila ta neumna figura v očeh, ker 6em mislila: kdo ve, morda bodo ti 6trašni ljudje požrli moj zaklad. Kadar 6em gledala to stvar, 6em vedno mislila na te in potem 6em bila zmerom tako žalostna. Toda zdaj ne bo šel moj Ludvik več na morje!«
»V takemle vetru je šla naša barka...« in Zamorec je slišal še mnogo pripovedovanja o lju-
bezni in poroki in po dolgem objemu je fant odšel, dekle pa 6e je vrnilo v hišo. Utrnili so luč.
Tedaj je zajokal Zamorec iz 6vojih belih oči.
Prihodnjost je bila še bolj črna kot njegov črni obraz.
Ko je bilo polnoč, so se odpravili vsi, razen vodnih bitij, v zavetje Jetniških vrat zaradi vetra in deževja; tam 60 se zabavali z igro »dama« na deski iz pivovarne.	.	.
Toda Zamorec se je hotel maščevati. Skočil je s svojega zidca in skakal od jeze in razjarjenosti. Strešna opeka je škrobotala v vetru kot ka6tanjete. Madonne so se morale boriti z vetrom in Stari dekan je rabil mnogo truda, da je krepko držal pločevinasti dežnik. In Materi Božji sladke tolažbe, ki je šla ravno tam mimo, je Zamorec zaklical: »Ti si me prevarila s tvojim krstom; ker tebi ne morem do živega, 6e bom pa nad dekletom maščeval, ker ne sme doživeti, da bi se poročila 6 kom drugim kot z menoj!«
In potem je stekel k nožarju, snel pločevinasti nož iznad vrat in divjal z njim po cestah nazaj k Jožičini hiši.
»Umreti mora! Umreti mora!« je rjovel.
Božja Mati je poklicala na ves glas na pomoč in v6e ljudstvo izpod Jetniških vrat, figure s cerkve in delfin so pritekli; le Jezus je žalostno obvisel na dežju.
Prišli so še pravi čas, kajti Zamorec je že razbil šipo in lezel z nožem med zobmi k Jožici. Komaj je mogel še črni izmed sv. Treh kraljev zgrabiti Zamorčevo nogo; potegnil je in vsi drugi izveski so vlekli z njim, drug za drugim, po vsej cesti navzdol. Cesar Karel je poveljeval.
Tako ne le da ni prišel Zamorec v hišo, temveč so ga še ven potegnili. Otresel 6e jih je in z alri-
kan6ko divjostjo se je obračal in umoril ali ranil vsakega, k'' se je upal v njegovo bližino.
Jajčarica je bila ena prvih žrtev; njena glava 6e je odkotalila in ko je padla, se je razbila kot njena jajca. Staremu dekanu je zbil dežnik iz rok, cesar Karel je dobil sunek z nožem, sv. Rok je izgubil svojo ogrizeno nogo in Oodec in Mesec sta doživela smrt v sto kosih. Potem je napadel Mater Božjo, ji strgal plašč z ramen, da je odfrčal kot pero. Od 6trahu 60 vsi planili v beg, z vikom in krikom, da so jih slišali ljudje v dimnikih. Le Mati Božja je ostala in se požrtvovalno postavila pred razbito šipo, z razprostrtimi rokami. Svetila se je v luči in božji ogenj okoli nje jo je branil. Tedaj pa 6e je Zamorec prestrašil in 6e je ni upal napasti. Ker pa je že enkrat začel bosti in ni bilo nikogar več, da bi ga preparal, je nazadnje zabodel 6amega sebe in mrtev razpadel v bele k06e 6adre.
Drugega dne 60 našli marsikak izvesek odtrgan in mnogo razbitih in fioškodovanih kipcev.
»Kakšen vihar je bil to noč!« so rekli ljudje.
In tu je ležal Zamorec v kosih.
Vdova Peters je bila zelo žalostna zaradi tega; še dokaj nepoškodovano Zamorčevo glavo si je postavila za 6f>omin na kamin. Toda še isti dan jo |e vrgla mačka na tla, da je šla tudi glava v kose.
Tako 60 prišli 06tan<ki Zamorca na smetišče zunaj mesta, pozabljeni in razmetani.
In na dan, ko se je dekle poročilo z mornarjem, je Noteken naslikan nad prodajalnico tobaka za nosljanje 6 črnimi črkami: »Pri kadečem zamorcu«.
Kajti vdova Peters je ugotovila, da so ča6i predragi za novo figuro.
(Konec.)
Specielne ovitke za osebne izkaznice
dobite prt
»BARAGA« - Nebotičnik
g CfHPuc 1
V nedeljo je bila
Izgubljena v kino Kodeljevo denarnica z nekaj denarja, legitimacijo ln z važnimi dokumenti. Poštenega najditelja lepo prosim, da odda najdeno proti nagradi na naslov, kt je označen na legitimaciji.
IVINIH!
Vajenca
za slikarsko ln pleskar-: sko obrt sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši pri mojstru, po dogovoru. Petrlč Ivan, slikar ln pleskaj Blatna Brezovica 10 p. Vrhnika.
Pisalne, računske stroje
ln nalivna peresa vseh sistemov popravlja strokovno ln hitro
»BARAGA« • Nebotičnik
Oglašujte v edino uspelem dnevniku »Slovencu«!
REMAGLEATRECE
aeitodinamica per
CALCE dei brevetti originali ERNESTO CtlRTI
in corso dal 1906 Rapida e silenziosa
AERODINAMIČEN 5TH03
za pobiranji: zank
na nogavicah izvirnih patentov ERNESTO CURTI
v rabt od leta 100« Nagel in tih
MILANO
Vis Muisollnl, n. 5: tal. 65167
POMLADITE
se ob pogledu na lepo negovan vrti
V to svrho Vam nudi vse potrebno orodje: drevesne in trsne škarje, ce-pilne nože, brizgalne za drevje in cvetje, ^aliralke, kosilnice za rušo, žica, mreže za pesek, žične mreže za ograje, razpršilce, motike, lopate, železne grabije, samokolnice itd.
železnina FR. STUPICA
LJUBLJANA — Gosposretska cesta 1
C UR A INFIUENZA,	ZDRAVI HRIPO, NE-
NEVRALGIE, REUMATISMI	VRAIGIJE, REVMATIZEM
10MBAGGINE e rapida-	TRGANJE V LEDJIH in nogto
mente ne calma i dolori	pomiri bolečine «en teh boiemi.
lah O. MANZONI t C. • Milano . .lo V.(o.S
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: jože Kramam
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Čenči*