Književnost in umetnost. —k Oskar Wilde: Lady Windermere. Drama v 4. (feiaujih. Prevel Radivoj Rehar. Založila Marib- rski> tisknrna d. d. — Oskar Wilde (izg. iijjld) ie v naši literaturi še malo znan. Izšle so dosedaj poleg te drame menda samo prekrasne »Pravliice« v Gradnikovem prevodu in to v Gorici, že po vojni. In vendar zasluži ta umetnik, da ga spoznamo pobliže, saj je cden najodlične;šili zastoDiiikov simbolizma, one literarne struje, ki se ie tudi pri nas tako bohotno razvila v Cankarju in drugih, iz okostenelega realizma in naturalizma, prina.ajoča s sabo dih novega žlvljenia, polna najintimnejše čuvstvenosti in vpogleda v taine giobine človeške duše. Prenovila fiam je tndi poetični izraz z novimi jezikovnimi in '"stilis.ičnimi pridobitvami. Kot Verlaine na Francoskcm. Maeterlinck v Beigiii in d' Annunzlo \ Itali;i. tako je Wilde na Angleškem glavni zastopnik te struje. Wilde je bil Irec (1856—1930) in se je po končanih visokošol. študijah v Oxfordu posveti! največ literaturi. Potoval je mnogo po Amcriki in se je slednjič nastanil v Parizu. Vsled usodnega razmerja do nekega lorda je bil obsoicn v dvelotno ječo, s teškim prisilnim delom. Tam jc ustvaril s.avnoznano znamenito »Balado o kaznilnici v Readingu« in »De profundis«, baie svoie najfinejše delo. Konec njegovih znamenitih življenskih »Izpovedi« sme iziti šele 15 let po njegovi smrti. — Nedosežnega glasnika nuke plemcnitc, semtertja nekoliko izumetničene estctske umetnosti so nam uveljavili šele NemciAngleži so ga zavoljo njegovega nsebnega pre;.:reSka tudi v kniiževnosti prezrli. Wilde je v svoii umetnosti antipod Zolaiu, Njemu človek ni socijairlo, temveč estetsko bit.ie. — Zgoraj navedena drama ima polno značilnosti Wildejevih umetniških vrlin, v slogu, idejah in zapletkih. Milje visokih lordskih krogov je psihološko iz¦\eden do skrainosti, posebno značilen pa je še problem materinstva. Kratka vsebina: Lady Windermere. žena bogatega lorda, je vsled ločitve zakona izgubila kot otrok svojo mater. Živela je v mislih. da ii ie umrla. Njena mati, Mrs. Erlynne, ki Je po Ipčitvi živela svoje življenje, izve po časopisju črez 20 let o svoji hčeri. Vzbudi se v njej čnt tnaterinstva in se pojavi v bližini krogov svoje hiere, pod drugim itncnom. Nastopa in se oblači kot demiinondka ter prisili svojega zcta, da jo dennrno podpira z grožnjo, da sicer izda svetu, kdo je ona. Njena hči dobi slučajno v roke čekovno knjigo in izve, komu daje njen mož denar. Ko slednjič mož kljub ženinemu protestu povabi skrivnostno, lepo damo, na njeno žahtevo, še na domač ples, je Ladyna ženska ča«t užaliena do smrti. Še tisto noč zbeži iz maščevalnosti od moža in se zateče v stanovanje torda Darlingtona, ki jo je oboževal, in pustl možu poslovilno pismo. Ona skrivnostna dama, njena rnati, vse to opazi, vzame pismo in grc za hčerio. V stanovanju Ladynega prijatelja pride do pretresliivih scen rried hčerjo in njeno neznano materio. dozdevno rušiteljico Ladyne zakonske sreče. Mati ie prinesla s scboj tudi Ladyno plsmo, ne da bi ga bil prej I.advn mož prebrai. V tem pride do sobe družba Lordov, med njimi tudi Ladyn mož. Ubežati ni več mogoče. Mati skrije hčer za zaveso, sama pa stopi v sosedno sobo. Lordi dobe na zofi Ladyno pahljačo. Ladyn mož hoče zblazncti in se na mestu maščevati nad prijateljem, dozdevnim zapeljivcem svoje žene. Zda] stopi mednje Mrs. Erlvnne in položaj je »raziasnjcn«, ko pove, da je ona po pomoti zamenjala na Ladynen domu njeno Dahljačo. Med to sceno Lady srkivno uide iz sobe. V zadnjem dejanju sta zakonska Windermere zopet prijatelia. Dna spozna moževo nedolžnost, možu pa ni bila odkrita ženina namera, da se hoče ločiti od niega. Vse te nezgode je iz materinske ljubezni preprečiia v življcniu tako prevarana in preizkušena Mrs. Erlynne. Ladyna mati. Ko pride Erlynne po slovo, jo zet sumniči nemoralnih razmerij. Ona pa ne more in ne sme zaradi srcče svoje hčere izpovedati resnice in sprejme iz materinske ljubezni vse zaničevanje družbe. Samo sliko svoje hčere z otrokom hoče še za slovo, a Lady ji da tudi dragoceno pahljačo, ker ]e vzljubila damo kot svojo rešiteljico. Po Erlynnlnetn odhodu pride Lord August naznanit, da mu je Erlynne obljubila svojo roko. S tem so vsl prav zadovoljni. — Hvaležni smo prevajalcn za umetniški okus, le jezik kaže nekaj takih germar.izinov, da bi človek kmalu kai sumil. Tudi »Uršo Plut sc je že našlo«, pa se šc vedno išče. Fr. L. —k Martin Sulič: »Kamatnlk«. Drama u četiri čina. Split 1913. Več sam naslov drame kaže, da se tu radi o nekim kamatima, o kamatnicima, 0 lihvarima, koje su u prijašnja vremena bili pravi krvopije narodni. Naš narod u Dalmaciji 1 u Istri pamti još i danas »patricijske« familije s.a blagozvučnim imenima, na žalost slavenskim, koji su. kao poturice, isisavali našega kmeta. TI su gadovi i parasiti živeli samo o kamatima na račun siromaka. Radili nisu ništa korisna doli dangabili i prodavali zijevce ispod seoskih lipa. Bi!i sn mogučnici, tresli su selima i gradovima, vcdrili su i oblačili, spl.ktarili i u mutnom lovili. Da su oni bili duševno pokvareni, truhli, zavodIjivci, nasrtljivci i napasnid, o tom ne treba ni govoriti, jer u svojoj ugojenosti, valjajudi se u slasti i masti i dangubedi, oni drugo i nisu znali, ved da opako misle i rade. Što je kamatnik? »Kamatiii-i veliki su oni, zla značaja, čeljad su ltikava, koj drugomu dobra činit ne de.« »Jer kamatnik pohlepan je vazda za tudijem makar mrva bila, ina Krezovo on da ima blago...« Kamatnik če »puk galiti, inoče ljubiti, a svoju de uinoriti Ijubu.« Interes je kamatniku nada sve. Novac itn ie bog. njemu se klanjaju. Poštenim ljuditna. koji drukčije shvataju svrhu našega žlyol;i, novac je stedstvo, dok je ovim »kamatnicima« novac cilj. Takva »kamatnika« predstavlja nam i ova drama. U idiličnu, nepokvarenu, Cislu i iskrenu ljubav mladih srdaca umeša se kamatnik. Novac, zlato ima svoj upliv: nastane tni.g-dija Ijubavi, tragedija mladih ljudi, zlato Izazove krv. ono trži žrtve zivili bica. JVtiiivoj, iedina;: gazde Ivana. zaljubi se u lepu Rusaljku, kčcr posednika i bivšeg pomorskog kapetana Miliajla, koji je Ivanu dužan. Otac Ivan je time nezadovoljen, jer što če bogatstvo da ženi siromaštinu! I slučaj htede, te bas onih dana doputuj stari drug kapetane Mihajla, gavan Petar, u koga ]a jedinica Milka. . Gazda Ivan pregovorl sina, Milivoj se »zaljubi« u Milku, a Marko, brat Rusaljke, uvrtrten, da osveti sestru, plane i na -anierik.nski način« ubije Milivoja. Andrija, sin seljaka Stjepana, zaljubi se u lepu Jelku, jedinicu udovice Marc. No sazda Ivan, kamatnik, podarl .'clki nešto zlata, derdan itd. i ona mu se poda. Andrija se razljuti i ubije Ivana. Kamathik otac i sin (ovaj po krivnji svoga oca), padaju kao žrtve osvete. — id. —k Storia della citta dl Tran. Opera di Paolo Artdreis, nobile della citta stessa. Publicata percura di Don Marco Perojevič. Spljet 1909.. Ime odličncga povesničara Pavla Andreisa malo ]e poznato kod nas. premda je on u svoje \/reme uživao glas uvaženog historičara. Roden je tr Trogiru, te je savremenik sugradina mu Ivana Lucičii (1604.—1679.) »Uz javnu djelatnost Andrels nije zapustio knjige i nauka. Stečena izobrazba u Italiji i dopisivanje s učenim prijateljima upllvalo je nanj, te se sav posvetio znanosti, a osobito povjesti.« Kao Trogiranin zanimao se osobito za povest svoga rodnog grada, te je napisao tu povest u 9 knjiga. Citajuči ovu povest čitalac se upoznaje ne samo sa prilikama mesta Trogira, nego sa celom ondašnjom Dalmacijom, koja je vedim delom bila mletačkom vlašcu, kao i sa Italijom. Ove dve zemlje bile su u najtešnjoj vezi, te ie razumljiv 1 kulturni upliv Italije na Dalmaciju. Naša povesna književnost ima da bude u vcliko zahvalna don Marku Perojevidu, koji je izdao na svet rukopise P. Andreisa i tako sačuvp.o -od propasti ovo važno delo. —id. —k »Jugoslovanski Pomorac« propagira idejoin delovanje za naše morje in pomorstvo. SvoJ važen cilj ima začrtan v dobrobitu vsega naroda, ne samo na morju temveč tudi na kopnem. Seznania vse sloje od najnižjih do najvišjih, kaj je morje in kako važnost itna na nas. Vsakogar. ki ga zaninia zgodovina, povesti, dogodki, bajke, in razni drugi spisi o morju, jih najde v »Pomorcu«, »Jugoslavenski Pomorac« želi tudi slovenskih spisov; seveda se morajo tikati pomorstva. (Eventualni spisi naj bi se pošiljali kar na uredništvo. — Glej »Nove knjige«!) —k Charies de Coster, Ulenspiegel in Lam Dobrin. junaka veseljaka iz dežele flandrske. Poslovenila Oton 2upančič in Anton Debeljak. Prevodna kniižnica 9. zv. V Ljubljani 1923. — To prvovrstno delo belgijskega pisatelja Karla Kostrja podaja v široko zasnovanih freskah žilavo borbo reformirane Flandrije proti tedanji španskl nadvladi v tej državi (16. stoletje) ter občudovanja vredni odpor neustrašenih svobodnikov proti nečloveški inkviziciji, ki ie v svoji krvavi krutosti spretno in timetno predočena. Oseba proslulega Ulenspiegla, neugnanega pavlihe in dovtipncga kljukca, ter ogromna postava njegovega ješčega družabnika Lama Dobrina spajata v zaokroženo celoto vso bujno pestrost nbilnih domislic in dogodkov, ki jih razvija neizčrpno pero prizn:inega pripovednika. Pristno godčevske burke se menjavajo z nečuvenimi nasilji verskega sodišča, prizori iz javnih hiš se vrstijo za vojaškimi čini. Povest o tajinstvenem volkodlaku boste zasledovali z isto neutrudljivo pozornostjo, kakor jahanje na čarovniški klek. Za kraljevskim somoskuncem, ki ljubi le samega sebe na svetu, srečata starega pohotneža, i lovi ncdoraslc doklice, potem meniha, ki zbira bratovščino zakonskih žen in jih nage biča. Slične obilice zanimivlh dejani ne naidete izlepa v kateri drugi knjigl. Kdor je enkrat prečital »Ulenspiegla«, ga bo gotovo rad vnovič in vnovič prebiral. Knjiga, je izšla v jako okusni opremi. —k »Ljubljanski Zvpn« štev. 1. novega letnika je pravkar izšla. Odlikuje se z zclo mnogovrstno vsebino. Dr. I. Glonar je objavil stvarno in zanimivo pisan članek »Lepa knjlga«, v katerem se je lotil pri nas doslej še popolnoma nenačetega vprašanja o ztinanji knjižni opremi. Clanek si bo s prfdom prcčital ne samo vsak tiskarnar, založnik, stavec. pisatelj, marveč tudi vsi, kl utne.io ceniti pomen lepe knjige. — Vseučiliškl prof. dr. I. Prijatelj nas uvaja v poezijo »Mlade Poljske«. Članek. katerega začetek nam nudl prcgled preko evropskih literarnofilozofskih In umetnostnih struj pred simbolizmom in dekadenco, ni za čitatelja samo instruktivnega pomena, temveč mu nudi naravnost umetniški užitek. Z napetostio pričakujemo nadaljevanja te nadvse zanimive razprave. V »Interview-u« nam je Janko Krali podal nekaj odgovorov slikarja Fr. Tratnika za časa njegovega bivanja v Florenci. Ta »Interview« je izrednc važnosti za poznavanje nolniniega razvoja in stremljenj znanesa slovenskega umetnika. Priljubliena slovenska pisateljica Mariia Kmetova je pričela objavljati svoj roman »V metežu«. Roman. ki nam v svojem prvern poglav.iu slika tržaško velikotnestno življenje in razdvoirtost mlade poročeTu- žene, je pisan v priprostem, naravnem in ljubeznivem reaiizmu. Romanu bodo zlasti či.ateljice Ljubljanskega Zv. gotovo sledile z rastočim zanimanjem. — Ferdo Kozak je priobčil v iiitimnem jacobscnskern slogu pisano zgodbo mlade ijubezni, imenovano »B e 1 a povest«. Miran .larc pa prvi dve pnglavjl svoje da.ljše novele »Č r n i č a r o d e j i«. ki ]e zaieta naravnost iz vrtincev kaotične sodobnosti. — V pesniškem delu so zastopani Igo Gruden, Aloiz Oradnik. R. Peterlin-Petruška in Fr. Albrecht — V književnih poročilih nam dr. Ferdo Kozak zelo nazorno analizira Cankarjev dramatični prvenec »Romantične duše«, prof. F. B. z vcliko pohvalo govori n Hterarno pomembnem .ovretovem prevodu Sofofkleievega Kralja 01dina, univerzitetni prof. dr. A. Gavazzi pa temperamentno, a povsem upravlčeno zavrača šovlnistično pobarvano trditev Randiieve italijanske nkjisre vLa Jugoslavia«. Razen tega imajo svoja litemrn? poročila še M. .larc, A. D., I. Zorec in dr. M. A. — V kroniki naj omenimo predvsem glasbeno poročilo komponista J. M. »Iz koncertne dvorane.. v katcrcm ie podana povsem objektivna stvarna In strokovna sodba o najvažnejšlh glasbenih priredltvah tekom zadnjega časa v ljice, se ie vršila preteklo soboto na prevaljskl . o!i obdiritev rcvnih r.trok z zimskn obleko. Ker Lj.ibljani. Kakor nam sporoča uredništvo, se bodo taka poročila redno nadaljevala. Razen bogate vs'»bine bmiTske . tevilke mnretn^ šc pripomniti. da se letošnii letnik »I .ubljanskega Zv.c odlikuii' z zelo ukusno moderno zunnnio opremo. Opozariamo torej vse zavedne in kulttirne Slovence na to naistareišo slovensko rcvijo in jo toplo priporočatno. -k Mladlnskl Hst: »Novi rod«. Kaknr znano izba.';«. v Trstu v znlo^bi Zvcze slovanskih učiteiiskih (iruStev, niladinski list pod naslovom »Novi rod«, ki se ne od.ikuje samo po izbranem mladinskem s'.ovstvu, ampak tudi po lepi opreml. Upravo »Novega roda« za Jusroslaviio prevzela ie Matlčna kniigarna v Liubljani. Kongresni trg štev. 9. Naročnina »Novega roda« za Inozemstvr> 7n->5-i '2 1 in. Vsled nestalnnsti valute ne moretnn določiti stalne letne naročnine. ampak se bodo oddaiale posamezne številke. tako naročnikom kakor oosameznim kuoovalcem trenutno pn 5 Din. .ko bo valuta ugodnejša bo llst ceneišl. Vs. reflektante prosimo, da naroče list z Hipisri"". cirrn.n rlr. rca 1rrr>'.rcir> v '"niic^Tii, kier iim je Hst tudi na voogled. List toplo priporor:im^ rHec »Zvmi-kn« v nrvi vj-sti š^lskiin vddstvom in pa starlšem. ki hočejo napravltl svnMrri ^trfkom veliko vesclie. —k V /aiožbi »Jug« v Liubli. ri WS\a je te dni zHrka Srb-kih narodnlh oesmi. katere ie prevedei na slovenski iczik pesnik Aloiz Gradnlk. Zbirka obsecca 20 obširniti narodnih oesmi. kalerim ie prideiano zgodovinskn ozad>e in pa razna poiasniia, ki so potrebna za boliša razumev..nia narndnih pesmi. Zbirka. ki ie na prndaj v Matični V. Hgarni- na Kongresnem tren in v vseh druaiih slovenskih knngarnaii, se odiikuie po lepem tisku. finem panirin in spioh iako lični zunanj. opreml.