O »Domačih novicah« v prihodnjem letu
Leto 1963 je naokoli. Smo pred začetkom 1964. leta in v tej zvezi tudi pred novimi nalogami, ki se postavljajo »Domačim novicam«. Za nazaj ne bi veliko govoril, saj ste naša prizadevanja in uspehe lahko bralci sami najbolj objektivno ocenili. Sami zase lahko le trdimo, da smo se trudili kolikor je bilo v naši moči, da bi vas zadovoljili. Ne tajimo, da nismo delali napak. Sicer pa tudi za nas velja izrek: kdor dela, greši. Da bi bile »Domače novice« v prihodnjem letu še boljše, smo se pred kratkim sestali na uredniškem odboru. Plod tega sestanka so tudi naslednje vrstice. Naše osnovno načelo, ki ga nameravamo zasledovati v prihodnjem letu je, da mora vse, kar pride v časopis, izhajati iz delovnega človeka in da to mora tudi njemu služiti. Odtod tudi zamisel o uvedbi nekaterih novih rubrik.
Med novostmi bo uvedba nove rubrike iz »Naših delovnih organizacij«. Objavljali jo bomo na zadnji osmi strani mesečno enkrat in v njej pisali o notranjih vprašanjih podjetij in ustanov v občini. Na vrsto bodo prišle zadruge in druge kmetijske in negospodarske organizacije. Na isti strani bomo mesečno enkrat, torej takrat, ko bo izpadla prej imenovana rubrika, uvedli novo rubriko pod naslovom »POGOVORI 64«. Ta naj bi nadomestila dosedanjo rubriko »Vprašujete — odgovarjamo«, ker menimo, da bi se za osebne zadeve občani obračali direktno na pristojne organe, na splošna vprašanja pa bomo odgovarjali v novi rubriki. V rubriki »Pogovori 64« bodo prišla do izraza mnenja številnih občanov o različnih pomembnih vprašanjih važnih za vso občino, več podjetij ali krajevnih skupnosti.
Rubriko »Iz kraja v kraj«, ki se je že dosedaj lepo uveljavila in je včasih ostalo precej gradiva zaradi pomanjkanja prostora neobjavljenega, bomo razširili z novim letom na poldrugo časopisno stran. Tudi v tej rubriki, ki jo bomo popestrili s slikovnim materialom, se bodo bralci srečali z mnenji in predlogi občanov raznih po-(Nadaljevanje na 3. strani)
Proslava dneva JLA v Lenartu
V soboto, 21. decembra je bila proslava Dneva JLA v Lenartu. Pester kulturni spored so izvajali pionirski pevski zbor osnovne šole Lenart, moški zbor DPD Lenart in druge skupine. O pomenu JLA je govoril aktivni častnik iz Maribora. Proslave se je udeležilo veliko število šolske mladine.
LETO ni.
Stev. 26
Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 26. decembra 1963
NA PRAGU NOVEGA LETA
Napredek je odvisen predvsem od občanov
Sttojimo na pragu Novega leta. Za nami je mnogo pomembnih delovnih zmag, kjer so družbene organizacije in občani prispevali svoj delež. Naša občina spreminja svojo podobo. Spreminjajo jo ljudje, ki želijo napredek.
Uspehi, ki smo jih letos v občini dosegli na gospodarskem, kulturnem in socialno-zdravstve-nem področju ter v upravljanju po delovnih ljudeh so jamstvo za nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov, ''ružbenega in osebnega standarda.
Izredeen vzpon v letu 1963 je doseglo gospodarstvo. Zlasti lepi uspehi so bili doseženi v socialističnem kmetijstvu. Kmetijska zadruga Lenart je z združitvijo prejšnjih kmetijskih gospodarstev v enotno kmetijsko delovno organizacijo ob koncu tega leta zabeležila okrog milijardo 200 milijonov družbenega bruto produkta. Gradbeno podjetje Lenart je znatno razvilo proizvodnjo in se bo z večjim prizadevanjem lahko razvilo v industrijsko podjetje. Z združitvijo lenarške us-njarne z Usnjarskim kombinatom »Konus« Slovenske Konjice je uspelo obratu z znižanjem materialnih stroškov in z izboljšanjem tehnološkega procesa ter večjo prizadevnostjo celotnega kolektiva proizvodnjo povečati v letošnjih prvih devetih mesecih za 65 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
Tudi obrit je v primerjavi z letom 1962 znatno napredovala, saj je bilo na novo ustanovljenih 30 obrti v glavnem zasebnega sektorja. Trgovina in gostinstvo razvijata svojo dejavnost in z iz-
Jelka Firbas, sekretarka občinskega odbora SZDL in poslanka republiškega zbora skupščine SRS
bolj šan jem poslovnih prostorov ter odpiranjem novih poslovalnic utirati pot turizmu.
Vedno hitrejši razvoj gospodarstva zahteva tudi razvoj obstoječih in ustanavljanje novih družbenih služb. Zdravstvena služba je kljub pomanjkanju sredstev za preventivo dosegla znatne uspehe. Pogoji za toultur-no-prosvetno dejavnost so se zlasti v zadnjih dveh letih občutno izboljšali, saj je bilo v ta namen vloženih okrog 23 milijonov din.
Ob tako plodnem zaključku dela bomo stopili v Novo leto z (Nadaljevanje na 6. strani)
*'MJ/SW I TJ/A\IJ/A\UJ/A\\IJ/A\\ IJIAW IJ/A\\IJIA\V>IA\\IJ1A\\1A/A \ \/J/A\\JJ/A \ i IJIA\ \UlA\ i
VSEM OBČANOM, DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN | | DRUŽBENO POLITIČNIM ORGANIZACIJAM ŽELIJO | SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1964:
OBČINSKI KOMITE ZKS LENART OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS | OBČINSKO ZDRUŽENJE BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ | ostale občinske družbeno-politične in društvene organizacije = E ter podjetja in ustanove občine Lenart.
čestitkam se pridružuje Uredništvo in uprava »Domačih = = novic«.
domajf \
9. decembra se je začel v Moskvi plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze. Na plenumu so govorili o nadaljnjih vlaganjih v kemično industrijo. Po sklepu plenuma naj bi Sovjetska zveza v prihodnjih letih investirala v kemično industrijo 42 milijard rubljev. Nikita Hruščov je na plenumu v itej zvezi dejal, da lahko sedaj prvič odkar obstaja sovjetska oblast, izločijo tako velika sredstva za kemično industrijo.
Nobelovo nagrado za mir za leto 1962 in 1963 so 10. decembra izročili ameriškemu znanstveniku Linusu Paulingu. Hkrati s podelitvijo nagrad v Oslu so proslavili tudi 67-letmico smrti švedskega znanstvenika Alfreda Nobela, ustanovitelja po njem imenovane mednarodne nagrade, ki jo vsako leto podeljujejo za različna področja človekove dejavnosti najbolj zaslužnim ljudem. Na letošnji slovesnosti v Oslu so podelili priznanje za raziskave na področju fizike ameriškemu znanstveniku Eugenu Wignerju in Marii Goport Mayer in zahodno-nemškamu fiziku Hansu Jensenu. Nobelovo nagrado za kemijo sta dobila zahodnonemški znanstvenik Kari Ziegler in italijanski znanstvenik Giulio Nata. Za literaturo je dobil nagrado grški pesnik Giorgioe Serefis.
Veliki slovenski matematik dr. Josip Plemej je bil ob 90-letnici življenja od predsednika Tita odlikovan z redom republike z zlatim vencem.
V nekaterih afriških državah se te dni mudi kitajski premier Cu En Laj, Doslej je že obiskal Združeno arabsko republiko in Alžirijo ter nekatere druge države. Zavzema se za novo konferenco azijskih in afriških držav. Kakor kaže večina afriških in azijskih držav trenutno taki konferenci ni naklonjena in se vedno bolj zavzema za novo konferenco izrvenblokovskih držav.
Na Češko je odpotoval Koča Popovič državni sekretar za zunanje zadeve SFRJ, kjer je imel koristne razgovore s tamkajšnjimi političnimi voditelji.
Novi ameriški predsednik Johnson se je prvič predstavil široki javnosti v organizaciji Združenih narodov, kjer je pred kratkim govoril. V svojem govoru se je odločno zavzel za nadaljevanje Kennedyjeve politike. Izjavil je, da ZDA želijo konec hladne vojne.
18.	decembra so začasno odprli prehod med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Prehod bo odprt do 5. januarja.
Pred kratkim sta afriški državi Kenija in Zanzibar dobili neodvisnost. Obe sta tudi že sprejeti v OZN.
Na seji zveznega zbora in gospodarskega zbora so poslanci sprejeli plan gospodarskega razvoja za prihodnje leto.
19.	decembra se je v Frankfur-tu začel eden največjih procesov po vojni v Zahodni Nemčiji proti vojnim zločincem, ki so obtoženi za sodelovanje pri umoru milijonov zapornikov. Pred zaključkom poročila smo izvedeli, da je obisk Koče Popoviča v Češkoslovaški končan. Ob tej priliki je bil tov. Tito povabljen v ČSSR, Nov0tny pa v Jugoslavijo.
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENART
Onemoglim kmetom preživnino
V PRIHODNJIH LETIH ODKUP ZEMLJE PREDVSEM V PESNIŠKI DOLINI
Na pridobljenih površinah soc. sektorja čimprej organizirati sodobno kmetijsko proizvodnjo. — Ostarelim kmetom, ki bodo tudi sami prispevali del sredstev, omogočiti preživnino. — Za odvisno delovno silo v kmetijstvu primerno zaposlitev.
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK 5. decembra je bila na dnevnem redu za občino Lenart izredno pomembna točka. Razpravljali so namreč o nadaljnjih nalogah v zvezi s socializacijo vasi. Po uvodnem referatu, ki ga je imel član komiteja in direktor KZ Lenart Ivan Verboten, je sledila razgibana razprava, ki je osvetlila nekaj problemov s tega področja. Navajamo samo nekaj najvažnejših zaključkov, ki jih je prenesla razprava. 2e uvodoma je bilo poudarjeno, da pod pojmom socializacije vasi ne razumemo s^mo širitev površin v družbeni lastnim kmetijstva, temveč, da je potrebno pod tem pojmom razumeti tudi vse ostale nekmetijske dejavnosti in službe, ki lahko in morajo vplivati na razvoj naše vasi v socialističnem smislu. Poglavitno vprašanje, ki se je odražalo skozi vso razpravo na zadnji seji komiteja je bilo, da je potrebno čimprej pristopiti k intenzivnemu delu na pridobivanju novih zemljišč v Pesniški dolini. Kmetijska zadruga Lenart, na katerem območju ležijo vsa ta zemljišča, je v svojem perspektivnem načrtu planirala, da bo do 1970. leta odkupila 1.964 ha vseh zemljišč zasebnega sektorja. Na seji komiteja so poudarili, da je potrebno y prihodnjih letih zemljo predvsem odkupovati v dolini Pesnice, saj bodo za to na razpolago potrebni krediti v višini 2 milijard 777 milijonov din. Banka postavlja kot pogoj za dodelitev kredita, da bo na začetku investiranja v melioraciji Pesniške doline vsaj 50 odstotkov površin v socialističnem sektorju. Računa se tudi, da bo po končani investiciji potrebno odplačlevati od ha kmetijske površine 300 tisoč din anuitet za najeti kredit, kar bodo zasebni proizvajalci gotovo težko zmogli, zato je tudi v njihovem interesu, da zemljo čimprej prodajo zadrugi in si zagotovijo primerno zaposlitev. Člani komiteja so priporočili KZ Lenart, da na novo pridobljenih površinah takoj organizira sodobno kmetijsko proizvodnjo in da manjše površine združuje v večje komplekse, na katerih kaže pridelovati najbolj rentabilne kmetijske pridelke, ki bodo predvsem pogojeni z živinorejsko proizvodnjo.
Vzporedno z odkupom zemlje nastajajo tudi nekatera odprta vprašanja, ki jih bo treba z vso prizadevnostjo in humanostjo reševati. V prvi vrsti gre za tiste kmete, ki so za fizično delo nesposobni in so potrebni pomoči družbe. Na seji komiteja s« poudarili, da je takim kmetom potrebno zasigurati primerno preživnino. K temu pa so ti kmetje dolžni prispevati določeni delež tudi sami. Seveda je glavni pogoj, da zemljo prodajo zadrugi, na drugi strani pa naj bi vsaj
del sredstev, ki jih bodo za prodano zemljo dobili, odstopili posebnemu skladu pri občinski skupščini iz katerega bi potem črpali sredstva za vzdrževalnino ostarelih kmetov. Občinska skupščina Lenart že pripravlja poseben odlok o pogojih in načinu financiranja takega sklada ter izplačevanja sredstev za preživnino. Zlasti v prvem obdobju bo, kakor kaže, tudi občinska skupščina prispevala del proračunskih sredstev za dotacijo sklada. Trenutno je takih kmetov v občini po nepopolnih podatkih 82. Vsi seveda ne bodo prišli v poštev za preživnino, ker je med njimi še nekaj takih, ki lahko opravljalo lažje fizično delo. Kakšna bo višina preživnine, je zaenkrat težko predvidevati, ker 'še niso izdelani vsi potrebni izračuni, vendar se bo sukala med 6 do 10 tisoč, v nekaterih primerih tudi
V občini Lenart je 3.200 ha gozdov v zasebni lasti. Letos julija so gozdarji ugotavljali, da gospodarjenje z gozdovi ni naj; boljše urejeno, zato so se tudi odločili, da pospešijo gospodarsko sodelovanje v gozdarstvu med posestniki gozdov in Gozdnim gospodarstvom Maribor, obratom v Lenartu, ki je nedavno zasebne gozdove prevzelo v upravljanje.
Začetek je bil dokaj težak. Gozdnim posestnikom je bilo potrebno raztolmačiti prednosti pogodbenega sodelovanja. Tega dela so se gozdarji z vso zavzetostjo lotili in zato uspehi niso izostali. Skupaj z občinskim odborom SZDL je gozdni obrat v Lenartu julija sklical sestanke lastnikov gozdov po naseljih. Na teh sestankih so gozdarji z gozdnimi posestniki obširno in konkretno govorili o gospodarskih prednosti sodelovanja v gozdar-
Pri financiranju melioracije Pesniške doline bo sodelovalo več investitorjev, ki bodo najeli kredit v skupni vsoti dve milijardi 777 milijonov din. Ta sredstva bodo seveda zadostovala samo za melioracije in bo potrebno agromelioracije izvajati z dodatnimi sredstvi. Najemnik kredita za ureditev Pesniške doline bo tudi Kmetijska zadruga Lenart, na katero odpade 27 odstotkov vseh sredstev ali v dinarjih 749 milijonov. Kakor hitro bodo Pesniško dolino melio-
več na mesec.
Na zadnji seji komiteja so mad drugim še razpravljali o zaposlitvi odvisne delovne sile iz kmetijstva, ki se bo sprostila s povečanim odkupom zemlje v Pesniški dolini in tudi na drugih območjih. Poudaril so, da je že sedaj potrebno izdelati plan zaposlovanja delovne sile Ibodisi v občini ali pa v Mariboru. V bližnji prihodnosti bo take delovne sile, ki bo iskala zaposlitev izven kmetijstva, vsaj 100.
Iz stališč občinskega komiteja ZK sprejetih na zadnji seji izhaja, da bo od pripravljenosti prizadetih kmetijskih proizvajalcev v zvezi s prodajo svoje zemlje odvisna tudi prizadevnost vseh odgovornih činiteljev v občini za najboljšo rešitev preživnine otarelih kmetov in zaposlitve viška delovne sile v kmetijstvu.
ski proizvodnji. K uspehu so mnogo pripomogli tudi logarji, ki so individualno tolmačili potrebo po gozdarski kooperaciji.
Po petih mesecih intenzivne politične akcije je uspeh viden. V tem času so sklenili nad 700 pogodb z gozdnimi posestniki. To pomeni, da je nad 21 odstotkov lastnikov gozdov že sklenilo pogodbe. Ce pa primerjamo površine, potem podatek kaže, da je v kooperacijo vključenih 32 odstotkov vseh gozdnih površin v zasebni lastnini. Na Gozdnem obratu v Lenartu računajo, da bodo do konca tega leta vključili v organizirano proizvodnjo vsaj 50 odstotkov vseh gozdnih pvršin zasebne lastnine v občini. Že s sedanjim odstotkom vključenih površin občina Lenart presega okrajno povprečje, ki se suče okrog 15 odstotkov površin v kooperaciji.
rirali, se bo odplačevanje posojila preneslo na lastnike zemljišč, zato bo nujno potrebno pospešeno pristopiti k odkupu oz. arondaciji zemlje na tem območju. Na drugi strani pa postavlja banka kot pogoj za dodelitev kreditov vsaj 50 odstotkov vseh zemljišč na interesnem območju naj bi bilo v družbeni lasti takoj, ko se bo z melioracijo začelo. Dela pri melioraciji Pesnike doline naj bi bila končana v naslednjih petih letih.
STATUTI DELOVNH ORGANIZACIJ
Skladi bodo centralizirani
O vsebinskih in tehničnih pripravah na izdelavo statuta smo takrat povprašali tov. Edvarda Kurnika, direktorja Trg. podjetja »Izbira« Cerkvenjak, ki nam je o izdelavi njihovega statuta med drugim povedal:
Katere novosti bo predvidel vaš statut s področja samoupravljanja, ki jih pravila nimajo?
V sedanjih pravilih podjetja nikjer niso obravnavane ekonomske enote. Po pravilniku o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka so ekonomske enote postale v svojih pravicah in dolžnostih samostojni decentralizirani samoupravni organ v podjetju. Ekonomske enote bomo v bodoče imenovali organizacijske ali delovne enote. Dohodek bodo predvidoma delili kolektivi organizacijske enote. V skupni prisotnosti upravnih organov podjetja naj bi ostali še vnaprej skladi podjetja. Po novem statutu naše delovne organizacije bodo k samoupravljanju pritegnjeni tudi učenci v gospodarstvu, ki se smatrajo za enakopravne člane delovnega kolektiva.
Kako boste v statutu obdelali naloge uprave podjetja in strokovnega kolegija?
Osnutek našega statuta predvideva, da je uprava neproduktivna ^organizacijska enota. Njeno delo je razdeljeno po referatih in delovnih mestih. Za vsako delovno mesto so podrobno obdelane naloge in odgovornosti zaposlenih. Strokovni kolegij se obravnava kot posvetovalni organ odgovornih organov upravljanja.
Kako boste organizirali razpravo o statutu?
Osnutek statuta bo napisan v tolikih izvodih, kolikor je članov kolektiva. Da bi bila do seje delovnega kolektiva že v dobršni meri razjasnjena stališča in posamezna poglavja v statutu, bo pred sestankom kolektiva sindikalni sestanek na katerem se bomo pogovrili o statutu.
Izvid nagradnega razpisa za najboljšega dopisnika
V letošnji 17. številki »Domačih novic« smo razpisali knjižno nagrado za najboljšega dopisnika. Pogoj je poleg drugega bil, da pride v poštev za nagrado tisti dopisnik, ki bo do konca leta objavil vsaj pet prispevkov, ki jih ni naročilo uredništvo. Prve tedne po razpisu je na uredništvo prihajalo precej dopisov od raznih avtorjev, vendar niti eden dopisnik ni objavil pet dopisov, kolikor je bil pogoj za nagrado, četudi smo domala vse dopise, ki so jih dopisniki poslali, tudi objavili. Kakor smo najavili v razpisu, nagrade ne bomo podelili, ker ni nihče od-dopisnikov izpolnil pogojev razpisa.
V gospodarski proizvodnji nad 700 pogodb
Za melioracijo Pesniške doline nad poltretjo milijardo sredstev
strogo zaupno
LUCl, KI NIKOLI NE GORIJO
Gradiščani se večkratspra-šujejo, kje je vzrok, da krasne nove električne svetilke cestne razsvetljave nikoli ne svetijo; oz. še doslej sploh niso za dalj časa zagorele, čeprav so bile montirane letos januarja. Prav bi bilo, — tako mislijo Gradiščani, — da tistih pet žarnic enkrat vendar že zagori, zlasti še, ker so v Gradišču montirane luči iste kvalitete kot v Lenartu, kjer pa prav lepo svetijo. Električarji ise baje na vse načine opravičujejo, vendar bo čas, da po enem letu prenehajo z opravičevanjem in nekaj ukrenejo, da luči ne bodo samo visele, temveč tudi gorele.
GODBA, KI JE IN JE NI
V Gradišču obstaja godba na pihala, ki pa jo je vedno bolj poredko slišati. Ob državnih praznikih ni več slišati partizanskih koračnic in pesmi, ki so nekoč sodile k raznim proslavam in prireditvam. Prav bi bilo, da bi godbeniki vzeli instrumente v roke tudi takrat, ko je potrebno zaigrati na kakšni proslavi v izvedbi društev in organizacij. Tudi v občinskem merilu je sedaj, ko je bila občinska godba ukinjena zaželeno, da gradiška godba, ki sicer slovi po kvaliteti, poskrbi za nastope na raznih prireditvah v počastitev naših državnih praznikov, saj so končno godbeniki tudi člani gradiškega prosvetnega društva in so moralno obvezni sodelovati na raznih proslavah.
REVIJA »KURIRCEK« IN PROSLAVA DNEVA JLA
Našo občino obiskala skupina mladinskih književnikov
V okviru revije »Kurirček«, ki je trajala od 16. do 22. decembra so se v Mariboru zbrali vidnejši mladinski pesniki in pisatelji iz cele Jugoslavje. Osnovni namen tega zbora je bil, da so se pisatelji med seboj spoznali, izmenjali izkušnje, predvsem pa da so se osebno predstavili mladim bralcem, ki so jih dosedaj poznali le po njihovih knjigah in reviji »Kurirček«. Srečanja književnikov so bila pripravljena v vseh občinah mariborskega okraja. Občine pa so književnike razporedile v glavnem po šolah. Našo občino so obiskali Branka Jurca — urednica Cicibana, Mirko Vujačič — mladinski pisatelj iz Beograda, Tone Svetina — pisatelj iz Bleda in Franček Rudolf, pesnik iz Maribora. Ekipo književnikov je spremljal major JLA Janko Vr-hovec, ki je mladim poslušalcem pripovedoval dogodke iz NOB, ki jim je bil sam priča. Pokrovitelj revije je bila mariborska garnizija, osebno pa general Stane Potočar. Obiski književnikov so sodili v sklop prireditev v počastitev Dneva jugoslovanske ljudske armade. V tej zvezi je bila tudi 22. decembra v Mari-
boru zaključna prireditev in podelitev nagrad najboljšim književnikom.
V občini Lenart so književniki obiskali 7 šol. Na vseh šolah so bili lepo sprejeti, otroci so navdušeno poslušali dela, ki so jih književniki brali, mnogi so tudi spraševali. Srečanja otrok in
(Nadaljevanje s 1. strani) klicev. »Strogo zaupno« bomo še obdržali, ker vemo, da je potrebna in da jo občani radi prebirajo. Ostale bodo seveda tudi nekatere druge rubrike. Za kmetovalce bo morda zanimivo, da bomo objavljali v vsaki številki strokovni članek času in potrebam primeren. Pisali bodo naši domači kmetijski strokovnjaki. Sicer pa bo v »Domačih novicah« prihodnje leto še marsikaj zanimivega in novega. Našteli smo le nekaj novosti. Na koncu pa še nekaj o stroških časopisa. Številka z vsemi stroški vred stane 80 din, naročniki pa plačajo samo 20 din. Zaradi tega smo prisilje-
književnikov so vsestransko uspela in otrokom še bolj približala na eni strani revijo »Kurirček«, na drugi strani pa tudi druga mladinska dela. Tudi književnikom je po njihovih izjavah to srečanje koristilo, saj so spoznali kako mladina ceni in si želi dobra mladinska dela.
ni naročnino v prihodnjem letu zvišati od sedanjih 400 din na 500 din letno. Upamo, da boste zaradi malenkostnega povečanja naročnine ostali naši zvesti naročniki. Mi pa se bomo skušali potruditi, da vas bomo z boljšo vsebino še bolj zadovoljili. Na koncu naj se vsem našim zvestim dopisnikom iskreno zahvalimo za sodelovanje in se toplo priporočamo tudi za prihodnje.
Vsem našim bralcem in sodelavcem pa želimo uspešno in srečno novo leto 1964 z željo, da ostanete zvesti »Domačim novicam«, ki vas bodo obiskale tudi v prihodnje vsakih 14 dni. Uredništvo
O »Domačih novicah« v novem letu
Ustanovljene prve krajevne skupnosti v občini Lenart
Ta mesec so bili v domala vseh krajih zbori volivcev na katerih so volivci glasovali za ustanovitev krajevnih skupnosti. Na vseh zborih so tudi volili nove člane v šolske odbore. Doslej so bili zbori volivcev končani v
krajih Cerkvenjak, Benedikt, Hrastovec, Voličina in Zg. Ščavnica. V teh krajih so volilci tudi ustanovili krajevne skupnosti, ki se bodo v kratkem konstituirale. Sveti krajevnih skupnosti, ki štejejo od 9 do 15 članov, so
ustanovljeni tudi iz predstavnikov delovnih organizacij na svojem območju. Sedaj je najvažnejša naloga svetov KS, da sprejmejo čimprej svoje statute po katerih bo mogoče delati.
Zoran^_(3)	Hekai spahaMv m	m
nam vendar tako mudi. Odbornik nas je tolažil, da bo kmalu vse v redu in morali smo se pač vdati v usodo. Ko so po dveur-ni zamudi pridrdrali vozovi, smo takoj videli, da so konji že precej utrujeni in ko smo se razburjali nad vozniki zaradi njihove počasnosti, nas je eden bistro pogledal in dejal: »Ej brate, ne more biti človek istočasno na polju in voziti svoje partizane«. Že v tem stavku je bilo veliko odkritje. Prvič to, da so kmetje takoj prekinili delo na polju in brez godrnjanja prišli na poziv odbornika, da prepeljejo partizane v odaljeno mesto, drugič pa so pokazali s tem, da so govorili o svojih partizanih veliko ljubezen, ki so jo čutili do naše vojske. Tako gledanje na našo vojsko, taki res bratski odnosi so nas spremljali na celi poti do Jajca. Ustavljali smo se v porušenih vaseh, v oropanih domovih in porušenih mestih. Povsod lepi sprejemi, povsod vse pripravljeno za prehrano in prenočišče. Ko zvedo kmetje, da smo v vasi, nam z vseh strani prinašajo hrano in razne pri-boljške. Zapletemo se v pogovor z njimi. Pripovedujejo nam, ka-
ko na isti način kot za nas skrbe za vse partizane. Kakor hitro pride edinica v vas, jo razdeli osvobodilni odbor po hišah, kjer dobe vso oskrbo. In če pride dnevno tudi po deset enot, za vse velja isto, za vse mora biti hrane. Presenetila nas je ta velika pripravljenost, toda popolnoma smo jo razumeli, ko nam je dejal neki stari kmet: »Ej brat, saj to je naša vojska, če bi ne bilo njih, bi nas vse uničili. Prekleti Švabi bi prišli v vas in vse oropali. Saj so nam že tako dovolj uničili, dokler še ni bilo partizanov. Razen tega Titova vojska ni to, kar je bila vojska v stari Jugoslaviji. V Titovi vojski so naši sinovi, ki se bore za naše pravice. Zato mi ni žal ne kruha ne mesa, samo da je naša vojska sposobna za boj. Bolje je, da mi gladujemo in da damo vse vojski, kot da. bi nas Švabi tolažili še sto let«.. V teh besedah je bila vsa modrost hrvatskega kmeta, vsa njegova politika in njegovo spoznanje.
Na poti proti Bosni smo doživeli veliko lepih dogodkov v odnosih z ljudmi, da je vredno se spomniti vsaj nekaterih.
Mrzla burja je udarjala preko Kapele v dolino. Nestrpno in do-
dobra nejevoljni smo stali sredi napol porušene vasi. Vsa delegacija za zbor v Jajcu je morala čakati, ker niso bili pripravljeni vozovi. Nismo mogli razumeti, zakaj zavlačevanje, ko se
Zoran Polič (tretji od leve) slikan s skupino delegatov II. zasedanja AVNOJ na poti v Jajce
V BESEDI
Prvi dnevi politične šole
Kako potrebno je bilo v Lenartu sodobno gostišče, dokazuje že obisk na dan otvoritve. Tega dne so gostišče obiskali tudi nekateri poslanci republiške in zvezne skupščine ter predstavniki drugih občin. Na sliki v ospredju od leve proti desni prvi Ivan Ros, poslanec zvezne skupščine, tretja Marija Levarjeva, pred. občinske skupščine Gornja Radgona in četrti Vladimir Župančič, poslanec zveznega org. pol. zbora.
Lutkovna sekcija na osnovni šoli Lenart sodi med zelo delavne sekcije na tej šoli. Letos so lutkarji pod neumornim vodstvom tov. Danice Cvar uprizorili več kvalitetnih igric za ljubitelje lutk. Ta posnetek smo napravili pri prvi vaji ene izmed številnih igric.
Rokoborci iz Lenarta dosegajo od srečanja do srečanja večji uspeh. Zlasti se uveljavljajo mlajši, ki bodo lahko z vestnim treningom kmalu napredovali. Na sliki od leve proti desni Franc Žnudrl, Jože Majcenovič, Marko Banič, Drago Roškarič, Borut Karner, Anton Muršak, Franc Vogrin in Jože Šuman.
V	torek, 10, decembra so začeli s predavanji v Politični šoli pri Občinskem komiteju ZKS Lenart. Predavanja obiskuje 25 družbeno političnih delavcev iz delovnih organizacij, sindikalnih podružnic in funkcionarjev Zveze komunistov ter SZDL. Med predavatelji so ugledni družbeno politični delavci občine. Pouk v šoli bo trajal predvidoma do 15. marca prihodnjega leta. Predavanja in razprave, ki bodo sledile vsakemu predavanju, bodo trajala 96 ur. Slušatelji bodo poslušali predavanja iz snovi znanstvenega socializma, družbeno ekonomske ureditve SFRJ
Posvetovanje o izobraževanju v delovnih organizacijah
Občinski odbor SZDL Lenart je v četrtek, 12. decembra sklical s predstavniki delovnih organizacij posvetovanje o izobraževanju delavcev. Posvetovanje je pokazalo, da je bila pobuda SZDL za sklicanje več kot primerna. Na posvetovanju so se navzoči direktorji in predsedniki samoupravnih organov žedi-nili, da je potrebno začeti z organiziranim družbeno ekonomskim izobraževanjem. Kjer iso( možnosti pa naj bi se lotili tudi izobraževanja delavcev na delovnem mestu. Navzoči predstavniki podjetij so izrazili pripravljenost financiranja tovrstnega izobraževanja, ki naj bi ga organizirala delavska univerza. Sklenili so, da bodo o problemih okrog izobraževanja vsi delovni kolektivi v kratkem obširno razpravljali na sestankih samoupravnih organov. Poudarili so tudi, da je družbeno ekonomsko izobraževanje eden od pogojev za kvalitetno rast delavskega samoupravljanja.
IZ GRADIŠČA
Obrat družbene prehrane - načrti prosvetnega društva
V	Gradišču imajo že nekaj časa obrat družbene prehrane, ki je bil nujno potreben, saj v krajevni gostilni ne pripravljajo toplih obrokov. Pobudo za ustanovitev obrata družbene prehrane je dal učiteljski kolektiv. Obrat je ustanovljen pri osnovni šoli. Trenutno se hrani v obratu družbene prehrane 23 ljudi. To so učitelji, zdravstveni in trgovski delavci. Interesentov je še več, vendar vsem ne morejo ustreči, ker nimajo dovolj velike jedilnice.
Gradiško prosvetno društvo ima lepe načrte. Nekaj teh je že v izvajanju. Pred kratkim je dramska sekcija tega društva začela vaditi komedijo »Dan oddiha« s katero bodo sodelovali tudi na medobčinski dramski reviji. V kratkem bo društvo uredilo skupaj z mladino klubski prostor. Ce bodo dobili denar, nameravajo kupiti tudi televizor.
in delavskega gibanja. Ob zaključku šole bodo slušatelji pokazali pridobljeno znanje s tem, da bodo obdelali določene družbene pojave v občini.
Moji vtisi o sodelovanju z zadrugo
Temu, da je potrebno s kmetijsko zadrugo sodelovati, sem tudi sam prisluhnil in z njo sklenil več kooperacijskih pogodb. Že pri prvih prodajah sem bil razočaran, ker sem videl, da ni tako kot bi moralo biti . . ., da bi bilo obojestransko zadovoljstvo. V tem članku želim prikazati nekaj primerov, kako se je obneslo sodelovanje med zadrugo in menoj.
Letos spomladi sem od KG Lenart kupil okrog 4 ha košenine, na katerih ni jailo mogoče strojno obdelovati. To krmo sem kontrahiral s KZ. Pred dobrim mesecem sem pripeljal voz krme, ki je tehtala neto 1200 kg. Tokrat so mi odtegnili zaradi vlage 350 kg. Seno pa ni bilo niti pregledano, ko so ga zmetali v skladišče. Naslednji dan, ko sem šel po denar, mi je uslužbenec kar v pisarni odtegnil omenjeno količino sena. Pripominjam, da krma ob vlagi za katero mi je bilo toliko odtegnjeno ne bi bila primerna za vskladiščenje. Pri skladišču sem videl, da so bale sena ležale pod kapom iz katerih je že rasla zelena travica. Morda so takšni odtegljaji zato, da pokrijejo strohnelo seno, ki leži okrog skladisča. To svoje seno sem pozneje prodal drugemu podjetju brez odtegljaja po 24 din za kg, namesto KZ po 15 din za kg.
Drugi žalostni primer sem doživel dne 27. 11. 1965 pri odkupu živine. Spomladi sem vzel v pitanje 6 telet za katere sem sklenil pogodbe. Na pogodbah je pisalo, da bo zadruga plačala prirastek po najvišji dnevni ceni. Vse leto sem teleta z veseljem krmil, zato sem dosegel pri živini tudi lep prirastek. Ze pri prodaji prvega teleta sem videl, da moj trud ne bo plačan. Ko sem tele prignal na zbirno mesto, mi je tov. S. F. rekel, naj počakam na osebo, ki je pristojna za ocenitev, ker on zato ni pristojen. Tovariš, ki vodi odkup, mi je tele ocenil po 275 din kg s pripombo, da je to najvišja cena, ki je določena z uradnim listom. Če dobro pogledaš in malo prisluhneš slišiš včasih več, včasih manj in tako sem tudi jaz videl in slišal. Isti dan je bila prodana telica teže 420 kg nepitana po ceni 285 din kg. Moj bikec je tehtal 460 kg in je bil lepo spitan, kvalitetnejši, imel pa je tudi večji odstotek klavnosti. Kljub temu pa je bil manj plačan. Po vseh izgledih je moral to telico oceniti Š. F. sam. Ko sem ga kasneje vprašal, kako je prišlo do take cenitve, mi je rekel, da je lastnik spomladi dobil nekaj manj plačano, zato pa mu je sedaj primaknil 10 din.
Zanima me, če so to čisti in pošteni računi? Jaz mislim, da so cene odvisne od obrazov rejcev, namesto od kvalitete živine.
Za kmetijsko zadrugo Lenart pitam pogodbeno še pet goved, zato bi želel pojasnilo, kako je mogoče dobiti živino plačano po najvišji dnevni ceni kot je to navedeno v pogodbi.
Franc Šenveter,
Zamarkova 15
p. Lenart v Slov. goricah
Odgovor Kmetijske zadruge Lenart
Tisk predstavlja eno od najbolj popularnih oblik obveščanja javnosti. Obveščanje javnosti ali kot temu tudi drugače rečemo, formiranje javnega mnenja, pa predstavlja zelo težko in predvsem odgovorno delo. Se pravi, da tisti, ki piše, tudi odgovarja in sicer moralno in materialno za tisto kar piše. Smatramo, da s tem hoče zavestno vplivati na dva bistvena elementa poslovanja vsake gospodarske organizacije in sicer na pu-bliciteto ali popularnost in na odnose med ljudmi v gospodarski organizaciji sami in njenem poslovanju na zunaj. Naj nam pisec članka »Moji vtisi o sodelovanju z zadrugo« ne zameri, če bomo morda bolj konkretno tudi z druge plati osvetlili oba problema, ki ju je načel.
Pisec članka prvič nI kupil 4 ha ko-šenin od KG, kot to v članku navaja, temveč od KZ. To sicer bistveno ni važno, zakaj pa navajamo, bomo videli kasneje. Drugič, na potrdilu o odkupu
Novoletna nagradna križanka
Našim zvestim reševalcem križank smo pripravili veselo presenečenje. Med tiste, ki bodo današnjo novoletno križanko pravilno rešili, bomo razdelili nekaj nagrad, ki so sicer bolj skromne,
vendar v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
Podelili bomo tri nagrade: Prva nagrada 5000 dinarjev Druga nagrada 3000 dinarjev Tretja nagrada 2 knjigi.
Želimo Vam pri reševanju veliko sreče in razvedrila. Rešitve pošljite do vključno 10. januarja 1964 na naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9.
POMISLI-UGANI
Zanimanje (upoštevajoč prispele odgovore) za našo uganko je vedno večje. Izmed zajetnega svežnja pisem in dopisnic je roka potegnila dopisnico na kateri je naslov: MARIJA HAUSVALD, Spodnji Porčič, št. 13, p. Lenart. To je srečna izžrebanka, ki je te dni dobila knjižno nagrado.
Uvrstila se je med tiste reševalce, ki so uganili, DA JE BIL OBJAVLJENI POSNETEK OBNOVLJENEGA GASILSKEGA DOMA V GRADIŠČU. Novoletna uganka pa bo verjetno nekoliko trši oreh ali pa ne. DRAGI REŠEVALCI, SPOROČITE, KJE JE BIL NAPRAVLJEN DANAŠNJI POSNETEK IN KAJ PREDSTAVLJA. Tisti, ki se bodo pravilnemu odgovoru najbolj približali, pridejo v poštev za nagradno žrebanje. Izžrebanca čaka tudi tokrat lepa nagrada. Odgovore pošljite do vključno 15. januarja 1964 na naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9.
Otroci so se beračev bali, ker so bili raztrgani in umazani. Se večji strah pa so imeli pred cigani, za katere so ljudje govorili, da kradejo otroke, jim izkopljejo oči in s takimi otroki prosjačijo. Ce jih je Krajnčeva zagledala, da se bližajo hiši, je poiskala miloščino, da bi jih takoj odslovila. Cigani so kradli in so se jih vsled tega bali še odrasli.

Večkrat so h Kranjčevim prihajali sorodniki, ki so se zanimali za srečo pri hiši in si ogledovali otroka. Vsled pomanjkanja hrane in nege sta bila slabotna in vendar prisrčna. Ko je prišel nekoč na obisk brat Kranjčeve z ženo in hčerko, sta mu bila Matija in Jakec všeč. Takrat je pripomnil, da bi enega otroka vzel za svojega.
Kranjčeva na te besede nista pozabila. Ko se jima je leta 1939. rodil še Johan, sta začela misliti, da bi res dala enega otroka drugam. Povsod je vladala huda stiska. Vsega je primanjkovalo. Kranjčeva je pogosto jokala, če je gledala lačne otroke. Ko je enkrat tako obupavala, ji je Jakec dejal: »-Mati, enkrat bomo imeli zadosti kruha«. Ko je to slišala, je še bolj zajokala.
Mati je večkrat mislila na Jakčeve besede. Upala je, da bo nekoč za njeno družino prišlo lepše življenje. Sedanje je bilo pretrdo. Z možem sta premišljevala, kako bosta preživljala vse tri otroke? Nista našla izhoda in sta se s težavo odločila, da bosta Jakca dala stricu, ki jima je to že predlagal. Nekega zimskega jutra ga je oče odpeljal tja.
TOTS-
zakisrehA z voto
UMRLI SLO«
MAMINI HSR O? (S+ane)
REKA, KI
Teče srozi MWl»aH
TovARKA AVTOMOBI* UN MMI80R
OKRAJNI 01 BOR
AVTOMOBILska 02naka zaval1ev0
N(M)L£TN0 VOŠČILO
so-sfotak-STVfNIKl
iZKeK
71RAVNIK.
CRM
KRVAVI OBRAČUN
iRtUVO
KLAVEC
flLH.MR.
ecKBena
KRAODlVA PTICA
CKONOM
£N0TA
SLAVNO M. 3A šVltm:

»MfotečmA ►
MftOTNOO*
VgJAiRi smB^RŠ^ HAltv ZA VRSTO Vi5cke|0L£__
L-XJ»W«UW SPAT\
ZSNSkO
t.Toma. OZNAKA ZA KOToR.
aSkerc
K0N6C [Tolotoha
ojtentaKiH. ►
GfiR&NER
06 EK
ankara ►
CfintK ►
ANUSRA fetlMNA ENOTA
Pevski 61AS ►
OPISOVANJE
RČKT
ISTRA
H.OATSLNV0 ►
ftCCRA
mlcto in PMmptO
tlTO
vrsta RI6<e
MiSTO V
Sokrati ZV.
AVARI
ilNjiTfAM, l!«ASTfn nft glavi
NEHAREN
Primorska RečfNiCA
SARAJEVO ,
kazi" za stla«x> frOBO
IDIAŠKO
SIVAbJČt
Avtomobilska
02NAKA ZA
osnen
__
Iz domačih logov
Gradiščani prosijo, da se tisti, ki je odstranil na križišču v Gradišču kažipot ter prometne znake na cesti Sp. Porčič—Lenart, oglasi. Za uslugo mu bodo hvaležni. Gradiščani tudi vabijo Dedka Mraza naj poskrbi, da bo cesta skozi Sp. Porčič vsaj en-
krat deležna pluženja.
Ob vstopu v službo vpraša ad-ministratorka novega delavca:
»Ali poznate našega direktorja ?«
»Ne«. Pravi novi delavec.
»Lahko ga boste spoznali. Je na trgu, ima avto in klobuk«.
OGLAS
2 plemenski telički z rodovniškimi podatki z mlečnostjo nad 3.500 kg proda Rojko Rudolf iz Gradišča.
Odgovor Kmetijske zadruge Lenart
Napredek je odvisen predvsem od občanov
(Nadaljevanje s 4. strani)
z dne 16. 10. 1963 kot prodajalec ni niti podpisan niti omenjen tovariš Šenveter, temveč je lastnoročni podpis prodajalca, to je tov. Julijane Ploj. In tretjič, na potrdilu ni niti govora o senu, temveč o otavi in sicer pozno košeni otavi, prepeljani direktno s travnika. Morda je zanimivo tudi to, da je naš prevzemalec nameraval pri teži odtegniti ne samo 26 odstotokov kot je tudi storil, temveč celo 50 odstotkov. Voz 1.230 kg sena, kot piše na potrdilu o odkupu, skoraj ni mogoče naložiti ali pa izredno težko, še prej pa zato, ker seno ni niti zbalirano. V informacijo bi navedel še dejstvo, da pisec članka to isto >seno< ni prodal drugemu podjetju kot navaja, temveč seno iz drugega travnika in celo drugega kraja, baje iz Voličine. Menimo, da vsak tisti, ki se količkaj razume na cene kmetijskih pridelkov ali jih vsaj spremlja ve, da je cena 24 din za kg sena, če že ne nedosegljiva, pa vsaj nesorazmerno visoka.
No in sedaj, ko smo tudi z druge plati problem osvetlili, prepuščamo bralcu, da si ustvari mnenje o piscu članka in resničnosti njegovih navedb (saj sploh prodajalec ni on, temveč tov. Julijana Pl°j), Pa tudi o uskladiščenih balah sena pod kapom iz katerih že raste zelena travica.
Slično pisec članka obravnava tudi drugi primer, primer odkupa živine. Mi bi tov. Senvetru priporočali, naj bo tako prijazen in resnicoljuben, kot tudi v članku kaže da je, pa naj še enkrat pogleda v sklenjeno pogodbo o pitanju živine. Ker že obravnava cene, naj torej prebere klavzulo o ceni, kjer bo našel tole: »Prirastek se bo plačal po dnevni ceni, ki bo veljala takrat, ko pogodbenik dostavi pitano živino«. Mi bi dodali še naslednje: Dnevne cene oz. odkupne cene so definirane v uradnem listu 4/63 in 21/63 in se jih uslužbenci zadruge morajo dosledno držati. Primer na katerega se pisec sklicuje, se verjetno nanaša na Karla Purgaja iz Varde 35. Z njim je tudi sklenjena koopera-cijska pogodba o pitanju živine. V informacijo navajamo klavzulo o ceni iz njegove pogodbe, ki je bila sklenjena pred veljavnostjo predpisa o najvišjih cenah (Ur. 1 21/63). Klavzula se dobesedno glasi: »Prirastek se bo plačal po garantirani ceni 285 din po kg, za katero sta se pogodbeni stranki zmenili«. Ker je pravni posel sklenjen pred izdajo uradnega lista je torej pogodba perfektno polno važna in obveza se mora izpol-
niti. Zato je tov. Purgaj dobil 285 din, pisec članka pa 275, kot je dnevna cena določena. Gre torej za čisto osebno odločitev pogodbene stranke, ki sloni na tveganju ali gre na garantirano ceno, ki se lanko pokaže višja ali manjša od dnevne, ki pa je trenutno fiksno določena. V tem primeru je tov. Šenveter izbral pač slabšo priliko, zakar mu zadruga ni kriva.
Menimo, da je ob koncu nujno potrebno dodati še nekaj. Hvaležni bomo slehernemu, ki želi pošteno in dobronamerno pomagati pri odpravljanju pomanjkljivosti ali napak v našem delu. Kritiko bomo upoštevali takrat, kadar bo slonela na resničnih dejstvih, če bo izrečena ob pravem času in na pravem mestu. Dodali bi še to: Naša vrata so vsakemu odprta in vsaka pripomba nam je dobrodošla, vsled česar menimo, da bi tov. Šenveter tudi lahko poiskal pojasnilo pri vodstvu naše zadruge, preden bi ubral pot neupravičene kritike preko lokalnega časopisa in nas s tem prisilil, da tudi mi sami vplivamo na formiranje javnega mnenja in povemo, da nam, tudi nekaj ni jasno. Jasno nam ni predvsem to, zakaj on ne nastopa kot prodajalec sena kot v članku trdi, ampak tov. julijana Ploj, zakaj trdi, da je drugemu podjetju prodal isto seno, ko vemo, da je šlo za lucerno in ne otavo itcl. In čisto na koncu, ob upoštevanju vseh dejstev nam ni jasno, s kakšnim namenom je avtor članka ubral to pot in kaj je s tem hotel doseči. O tem naj sodi objektiven bralec sam.
Za Kmetijsko zadrugo Lenart
Zoran Stiplošek
)
Zahvala učiteljskega kolektiva Jurovski dol
V	predzadnji številki smo objavili, da bo Trg. podjetje »Potrošnike iz Lenarta obdarilo za novoletno jelko nekaj socialno ogroženih otrok v krajih, kjer ima svoje poslovalnice.
V	poštev za obdaritev so prišli tudi trije otroci iz Jurovskega dola. Učiteljski kolektiv je Trg. podjetju »Potrošnik« poslal za hvalevredno pobudo in akcijo pismo naslednje vsebine; »Osnovna šola Jurovski dol se upravi Trg. podjetja »Potrošnik« Lenart zahvaljuje in pozdravlja sklep o novoletni obdaritvi otrok. To je humano delo. V imenu kolektiva in pionirjev se vam najlepše zahvaljujemo.«	Upravitelj
Ivan Snudrl
(Nadaljevanje s 1. strani)
večjimi izkušnjami. Z vso odgovornostjo se bomo morali lotiti novih nalog. Smo v obdobju ustanavljanja krajevnih .skupnosti, ki bi naj pomagale zadovoljiti potrebe občanov na svojem območju. Naj bi ne bilo občana, ki ne bi v okviru krajevne skupnosti pomagal pri tem. Zavedati pa se moramo, da družbeni standard gradimo vsi: zaposleni v delovnih organizacijah in tisti, ki delajo doma na kmetijah.
Eni in drugi bi morali enotno skrbeti za čim hitrejše reševanje problemov in zato tudi morajo najti svoje mesto v krajevni skupnosti delovne organizacije in njeni zaposleni.
Prihodnje leto želimo specializirati kmetijsko proizvodnjo na živinorejo in sadjarstvo. To sta za naše razmere najbolj primerni panogi. Mizarski obrat bi se naj
Letos so bili v Zg. Ščavnici v gradbeni dejavnosti zelo samoiniciativni in delavni. Poleg tega, da so spravili pod streho kulturni dom so še obnovili zunanjost obeh šolskih poslopij, ki sta bili zares v nemogočem stanju. Vstavili so tudi nekaj oken. Občinska skupščina Lenart je za obnovo ščavniške šole prispevala letos 2 milijona 400 tisoč din,
v prihodnjih letih razvil tako, da bi zaposlil tudi več nove delovne sile, zlasti tiste, ki je v bližnjem industrijskem centru ne moremo zaposliti. Tudi usnjarski obrat ima vse pogoje za razširitev, saj bodo s preusmeritvijo proizvodnje dani pogoji za zaposlitev večjega števila delovne sile.
Prihodnje leto nas čaka torej še mnogo nalog. Potrebno bo izdelati študije za čimboljšo sestavo sedemletnega družbenega načrta razvoja občine. Zavzemati se bomo morali, kolikor bo to mogoče, za zaposlitev delovne sile tudi v domači občini.
Potruditi se bomo morali za napredek, kajti edino v tem je jamstvo blagostanja vsakega izmed nas in vse socialistične družbe. V zavest nam bo moralo priti, da je naš lasten napredek predvsem odvisen od nas samih.
Jelka Firbas
medtem ko so domačini dali iz krajevnega samoprispevka 400 tisoč din. Za dokončanje del pri obnovi obeh šolskih zgradb bi potrebovali še 600 tisoč din. Pri obnovi šolskih poslopij se mnogo pomagali tudi Ščavničani, ki so v obliki pomoči v lesu, prostovoljnem delu in hrani prispevali okrog pol milijona din.
Šolski zgradbi obnovljeni -
= Haši ktaji fta 6etu 1000 -
Piše: Franc Šuman (12.)
Piše Franc Šuman
Herbersteini so bili kmečkega porekla iz Bistrice pri Vrbju (Feistritz bei Feldbach). Ta kraj je nekdaj bil blizu ogrske meje, kjer so se ustavljali branilci in čuvarji državne meje, ki so od državnega kneza dobivali po sposobnostih višje deželsko knežje službe in bili v teh povišani do navišjih časti.
Herbersteini so bili hrabri vojščaki in vojskovodje v borbi proti Turkom, Ogrom in upornim kmetom. Zato so bili tudi na-grajeniz visokimi službami inple-miškimi naslovi. Leta 1260 se omenja prvi praded Herberstein Oton, poročen z Ano Miitz. Od leta 1450 se Herbersteini pojavljajo v visokih deželnih službah ter se v tem času začnejo deliti v dve veji rodbine. Eni v Štajersko, drugi pa v Vipavsko dolino. Za nas je pomembna vipavska, ker je bil prvi neomejeni gospodar Hrastovca Lenart pl. Herberstein Vipavčan, ki je imel za ženo Barbaro, hči Nikolaja Logarja. Ta je imel več sinov in hčera med katerimi je bil najbolj nadarjen in je postal slaven Žiga, rojen 23. 8. 1486, ki je umrl 28. 3. 1566.
Herbersteini, ki so bili lastniki Hrastovca, so imeli poleg tega višje službe in še druge gradove ter so le od časa do časa bivali v Hrastovcu, zato nam
je tudi malo njihovih imen znanih. V letih 1516, 1519 in 1520 se najde v listinah vitez Jurij pl. Herberstein, ki je imel 22 otrok z ženo Barbaro. Leta 1599 se je neke majske noči poročil v cerkvi Sv. Jakoba Ivan Friderik Herberstein, ki je okrog leta 1608 izročil Hrastovec svojemu sorodniku Guntherju Herberstein nu. Temu je sledil grof Janez Ernest Herberstein in zopet temu »grof Friderik Erazem Herberstein. Zadnji se je po naročilu svojega očeta zavzemal, da se je v Lenartu 1660 leta pogorela ubožna hiša leta 1661 na novo postavila.
Leta 1820 je grof Ivan Anton Herberstein prodal grad Hrastovec z vsemi zemljiškimi posestvi in privilegijami vinskemu trgovcu Jožefu Pavlu Pauru iz Voitsber-ga. Paur je izvrševal dalje vso oblast in se je nazival »Inhaber der Herrschaft Gutenhaag und Vogtherr der Pfaren St. Leon-hard und St. Ruprecht«. Po slovensko bi povedali takole: »Lastnik — imetnik gospodarstva Hrastovec in zaščitnik župnij Sv. Lenart in Sv. Rupert«. Ljudje so te hrastovške gospode nazivali »Inhoberje«. Ko je leta 1841 umrl J. P. Paur, mu je sledil sin Ivan Paur, ki je, kakor je že omenjeno, na pobudo svoje žene Margarete, rojene Leslie, grad razkošno preuredil in opre-
mil. Ko je jx> letu 1860 začela naše vinograde uničevati trtna uš, je začelo grajsko gospodarstvo močno pešati. Po smrti I. Paura je prevzel gospodarstvo Hrastovca njegov edini sin Maks Paur, ki je bil v nogah hrom in se je s pomočjo drugih prevažal na vozičku. Maks Paur ni imel velikega veselja do gospodarstva, imel pa je zelo dobre oskrbnike, ki so mu opravljali njegovo gospodarstvo. Med najboljšimi oskrbniki so bili Josip Pelko in njegov pomočnik Martin Polič. Ta dva sta sadovnjake na grajskih zemljiščih in še na drugih primernih legah obnovila in zasadila z novejšimi sadnimi sortami. Obnovila sta tudi vinograde v Jeruzalemu, v Vebrov-niku pri Miklavžu, v ljutomerskih goricah in na Ženiku v ru-perških goricah. Vinsko trto sta obnovila na ameriški podlagi. Ti vinogradi so bili prvi v naših krajih in so prinašali lepe dohodke. Maks Paur je bil inten-dant nekega gledališča v Mona-kovem, kjer je stalno živel in se ni nikoli poročil. Leta 1908 je Maks Paur prodal vso premično in nepremično imovino Hrastovca za 240.000 kron Alojzu Kottasu pl. Heldenberg, rodom iz Dubrovnika. Kottasi so izvirali iz stare oficirske rodbine, ki je bila nagnjena za šport in luksus, za gospodarstvo pa je imela manj
smisla. Zato so začeli prodajati najprej živino, potem zemljišča in tudi kmetijsko orodje. Leta 1915 so že tako nazadovali, da so 14. 10. 1915 prodali grad Hrastovec s precej okrnjenimi zemljišči grofu Josipu Herbersteinu, ki je grad izročil svojemu sinu Gundekerju, ki je ostal lastnik do 1945 leta.
V gradu Hrastovec je bilo veliko dragocenega pohištva, slik, gobelinov in starega orožja. Nad glavnim vhodom v grad Hrastovec se še danes vidi upodobljena grda in izmaličena moška glava. Po ljudskem izročilu naj bi ta glava predstavljala glavo nekega surovega graščaka, ki je na ražnju pekel živega vola. Isti graščak naj bi dal zazidati na cesti Lenart—Maribor v Zamar-kovi na levi strani, kjer stoji spominsko znamenje z letnicami 1210, 1815 in 1887, živo deklico po imenu Lenka, hčerko nekega podložnika, ker se mu ni hotela predati in je ostala zvesta svojemu zaročencu. Žena tega graščaka je po njegovi smrti postavila spomenik, iz katerega je začel rasti borov grmiček, ki je več sto let kljubovali vsem vremenskim neprilikam. Ljudje so smatrali bor za čudovito znamenje, ki je potrjevalo nedolžnost in zvestobo lepe Lenke.
Obrtno prejetje »Klemos •< Lenart v Slov. goricah želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1964 ter se priporoča s svojimi uslugami.
LJUBETELJE DOBRE KAPLJICE IN JEDAČE VABI GOSTINSKO PODJETJE LENART NA VESELO SILVESTROVANJE V NOVEM GOSTIŠČU, VSEM OBČANOM PA ZELI SREČNO IN VESELO 1964 LETO.
Pekarna Lenart se še vnaprej priporoča s svojimi izdelki in delovnim ljudem želi uspešno novo leto.
Vsem svojim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem želi Obrtno podjetje KROJAŠTVO IN SIVILJSTVO Lenart srečno in uspešno novo leto 1964 ter se še nadalje priporoča.
Kolektiv s poslovanlnicami
V Mariboru in Cerkvenjaku
OBČINSKI ODBOR RK LENART
OBVESTILO
O tečajih prve pomoči v občini
Občinski odbor Rdečega križa Lenart priredi več tečajev prve pomoči in sicer:
80-urni tečaj PP v Lenartu in Gradišču. Prednost pri vpisu imajo osebe, ki so že obiskovale 60-urni tečaj prve pomoči leta 1961 in 1962 in posedujejo bolničarske izkaznice izdane od Okrajnega odbora RK v Mariboru.
V letošnjih tečajih prve pomoči bomo predavali po novih metodah in je zato zelo važno, da ^e čimveč moških in žensk, ki imajo veselje do nudenja prve pomoči za tečaj tudi prijavi. Predavatelji bodo zdravniki in medicinska sestra, ki so obiskovali poseben seminar v Ljubljani.
Priredili bodo tudi splošne 20-urne tečaje o prvi pomoči, ki naj bi jih obiskovali vsi občani, saj je
Lenart
nujno potrebno, da so ob različnih prilikah in nezgodah seznanjeni s tem, kako je mogoče samemu sebi in drugim nuditi prvo pomoč.
Občani izkoristite zimski čas za prepotrebno učenje o tem, kako je mogoče nuditi prvo pomoč. Prijave SPRE fEMA OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA. Vpisnina za 80-urni tečaj je 200 din na osebo, za 20-urni tečaj pa 100 din na osebo. Prijavite se lahko VSAK DELAVNIK OD 8. DO 12. URE DO 1. JANUARJA 1964. Pismene prijave sprejema Občinski odbor RK in se naj naslovijo na Občinski odbor RK Lenart, poštni predal 17.
Tajnik . Občinskega odbora RK lenart
Pepca Gumzej
OPOZORILO
GLEDE ŠKROPLJENJA Z EN D? IN O M
Pri zatiranju voluharja se nekatere kmetijske organizacije ravno sedaj poslužujejo tudi kemičnega sredstva — Endrin. To sredstvo je strup z izredno močnim učinkom, ki je nevaren voluharju, mišim in tudi vsem ostalim živalim, tako domačim, kakor tudi divjim ter seveda tudi človeku.
Obveščeni smo, da je prišlo v nekaterih krajih, kjer so že uporabljali Endrin, do večjih poginov divjadi. Ker bi z neprevidno uporabo lahko povzročili še večjo gospodarsko škodo na divjadi, opozarjamo na to, da se s tem strupom ravna z največjo previd-
nostjo. Iredvsem se nikakor ne sme preloračiti doze, ki je navedena v nivodilih za uporabo tega škropiva. Poleg tega pa se morajo vse knetijske organizacije, ki nameravajo to škropivo uporabiti, predhoeno posvetovati s področnimi loTskimi organizacijami, kako preprečiti zastrupitve in odvračati divjad od sadovnjakov. Strup deluje 3 tedne po opravljenem škropljenju. Način izvajanja ukrepov naj sporazumno določijo kmetijske in lovske organizacije na skupnih posnetih.
Pomočnik sekr. za kmetijstvo in gozdarstvo SRS Lojze Komil 1. r.
Po sklepu upravnega odbora Veterinarske postaje Lenart z dne 10. 12. 1963 razpisujemo JAVNO DRA2BO
za spodaj navedena osnovna sredstva:
moško kolo	1 kom.
divan	1 kom.
omare nizke	2 kom.
miza okrogla	1 kom.
Dražba bo 30. 12. 1963 ob 8. uri v Veterinarski postaji Lenart. Na dražbo lahko pridejo vsi interesenti.
Veterinarska postaja Lenart
FILMSKI SPORED GRADIŠČE:
29. decembra ob 15. in 20. uri: »ČLOVEKOVA USODA«, sovjetski vojni Cs film
31. decembra ob 15. in 20. uri: »HERKULES IN KRALJICA LIDIJA«, italijanski barvni Cs film
VOLlClNA:
29. decembra ob 15. in 18. uri: »KROŠNJARJI«, italijanski film 5. januarja ob 15. in 18. uri: »NEKATERI SO ZA VROČE«, ameriška filmska komedija
12. januarja ob 15. in 18. uri: »NI IMENA NA METKU«, ameriški barvni Cs film
Filmskega sporeda za Lenart ne objavljamo, ker nam uprava kina še vedno ni dostavila programa.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
I. ŽIVINA
KMETIJSKA ZADRUGA LENART in ZG. SCAVNICA: PRAŠIČI za bekon I. vrsta teže od 80 do 95 kg S mesecev stari, prosto 300, pogodbeno 520 din. il. vrsta teže od SO do 95 kg 8 mesecev stari, prosto 280, pogodbeno 300 din kg. PiRIiMA MESNATI PRAŠIČI teže 80 do 95 kg, 12 mesecev stari, prosto 265 pogodbe-no 285 din kg, teže 95 "So 110 kg, 12 mesecev stari, prosto 270, pogou-beno 290 din kg, teže 110 do 125 kg, 12 mesecev starosti, prosto 280, pogodbeno 300 oin kg.
MESinATI PRAŠIČI teže 80 do 95 kg, 12 mesecev starosti, prosto 255, pogodbeno 275 din kg. leže 95 do 110 kg, 12 mesecev starosti, prosto 260, pogodbeno 280 din kg. leže 110 do 125 kg, 12 mesecev starosti, prosto 270, pogodbeno 290 din kg. Teže 125 do 180 kg, 12 mesecev starosti, prosto 2.0, pogodbeno 290 din kg. MASTNI 1-RASlCI teže 80 do 95 kg, 12 mesecev starosti, prosto 255 din kg. Teže 95 do 110 kg, 12 mesecev starosti, prosto 260 din kg. Teže 110 do 125 kg, 12 mesecev starosti, prosto 265 din kg. Teže 125 do 180 kg, 12 mesecev starosti, prosto 265 din kg. OSTALE SVINJE: Izločene svinjo in merjasci 24 mesecev stari, prosto 255 din kg.
MLADI JUNCI in JUNICE: Junice I.a 18 mesecev stare, teže nad 400 kg, 58 "I• klavnosti, prosto 265, pogodbeno 285 din kg. Junci I.a 18 mesecev stari, nad 450 kg teže, 58 % klavnosti, prosto 265, pogodbeno 285 din kg. Junice I. 18 mesecev stare, teže nad 380 kg, 50 °/» klavnosti, prosto 255, pogodbeno 275 din kg. Junci
I,	18 mesecev stari, težki nad 420 kg, 55 "It klavnosti, prosto 255, pogodbeno 275 din kg. Junci in junice
II,	18 mesecev starosti, teže nad 400 kg, 52»/. klavnosti, prosto 245 din kg. STAREJŠI JUNCI iN JUNICE: Junice la, 36 mesecev stare, težke nad 450 kg, 56 "It klavnosti, prosto 265, pogodbeno 285 din kg. Junci Ia, 36 mesecev stari, težki nad 500 kg, 56 "ft klavnosti prosto 265, pogodbeno 285 din kg. Junice I, 36 mesecev stare, težke nad 420 kg, 54 % klavnosti, prosto 255, pogodbeno 275 din kg. Junci 1, 36 mesecev stari, težki nad 470 kg, 54 % klavnosti prosto 255, pogodbeno 275 din kg. Junci in junice II, starosti 36 mesecev, teža nad 400 kg, 50 "It klavnosti prosto 245 din kg. Junice in junci III, starost 36 mesecev, teža nad 400 kg, 46°/o klavnosti prosto 215 din kg. BIKI STARI" NAD TRI LETA: biki Ia, nad 36 mesecev stari nad 600 kg težki, 56 °/o klavnosti prosto 245 din kg, biki I, nad 36 mesecev- stari, nad 550 kg, 54 "It klavnosti prosto po 225 din kg. Biki II, nad 36 mesecev stari, nad 500 kg težki, 50 °/o klavnosti prosto 205 din kg. Biki III, nad 36 mesecev stari, nad 450 kg težki, 46 c/o klavnosti prosto 175 din kg. VOLI STARI NAD TRI LETA: voli I, nad 36 mesecev stari, nad 550 kg težki, 54 "It klavnosti prosto 220 din kg. Voli II, nad 36 mesecev stari, nad 500 kg težki, 50 "It klavnosti prosto 200 din kg, voli III, nad 36 mesecev stari, nad 450 kg težki, 46 % klavnosti prosto 165 din kg. Voli IV, nad 36 mesecev stari, nad 400 kg težki, 42 "It klavnosti prosto 135 din kg. KRAVE STARE NAD TRI LETA: krave I, nad 36 mesecev starosti, nad 450 kg teže, 52 "U klavnosti prosto 215 din kg. Krave II, nad 36 mesecev stare, nad 450 kg težke, 48 % klavnosti prosto 195 din kg. Krave III, nad 36 mesecev stare, nad 400 kg težke, 45% klavnosti prosto 170 din kg. Krave
IV, nad 36 mesecev stare, nad 350 kg težke, 42 % klavnosti prosto 150 din kg. Krave V, nad 36 mesecev stare, nad 350 kg težke, 40 "It klavnosti prosto 135 din kg. TELETA ZA PITANJE KZ LENART: moški in ženski spol 90 do 100 kg, I. vrste prosto 330 din kg, 100 do 120 kg, I. vrste prosto 340 din kg. 120 do 150 kg,
I.	vrste prosto 350 din kg. TELETA PITANA 150 do 250 kg I. vrste prosto 350, pogodbeno 365 din kg. TELETA ZA ZAKOL po oceni veterinarja 300 do 330 din kg. TELETA PITANA Z. SP. I. KZ ZG. SCAVNICA: do 6 mesecev starosti, težka nad 150 kg, 58 'It klavnosti prosto 350, pogodbeno 365 din kg. TELETA PITANA M. SP. I do 6 mesecev starosti, nad 180 kg težka, 58 "/• klavnosti prosto 350, pogodbeno 365 din kg. TELETA ZA PITANJE oba spola do 3 mesecev starosti, težka 100 do 150 kg, prosto 340 din kg. TELETA ZA PITANJE oba spola I, do 3 mesecev starosti, 80 do 100 kg težka, prosto 330 din kg. TELETA ZA PITANJE oba spola I, do 3 mesecev starosti, 60 do 80 kg težka, prosto 300 din kg. TELETA LA2JA IN II. vrsta po oceni veterinarja. KZ LENART IN ZG. SCAVNICA - JAGNJETA 5 do 12 mesecev starosti: jagnjeta I, nad 20 kg težka, 54 % klavnosti prosto 255 din kg, jagnjeta II, nad 20 kg težka, 50 % lavnosti prosto 230 din kg. OVCE IN OVNI NAD 2 LETI STAROSTI: Ovce in ovni I, nad 35 kg teže, 50% klavnosti prosto 175 din kg. ovce in ovni II, nad 35 kg teže, 45 °/o klavnosti prosto 150 din kg, ovce in ovni III, nad 30 kg teže, 42 "It klavnosti prosto 125 din kg, ovce in ovni IV, 40 "It klavnosti prosto 95 din kg.
II. KMETIJSKI PRIDELKI
KMETIJSKA ZADRUGA Zgornja Ščavnica (SC) in Lenart (LN)
Seno in otava (Sč.) 20 din kg (L.) 15 din kg, slama (Sč.) 10 din kg, fižol cipro (Sč.) 170 din kg, (L.) 180 din kg. Fižol prepeiičar (Sč.) 150 din kg, (I.n.) 160 din kg. Fižol enobarvni (Sč.) 130 din kg, (L.) 150 din kg. Fižol mešani (Šč.) 100 din kg, (L.) 120 din kg. Pšenica, rž, (Šč.) 50 din kg, (L.) 48 din kg, oves (Šč.) 45 din kg, ječmen, oves, koruza (L.) 40 din kg. Koruza — klip največ 18 odstotkov vlage (Šč.) 30 din kg. Krompir jedilni, zdrav (Sč.) 16 din kg, (L.) 16 din kg, jajca sveža, zdrava (Šč.) 30 din kom., (L.) 30 din kom. Bučnice neluščene (Šč.) 130 din kg, (L.) 128 din kg. Bučnice golice (Šč.) 220 din kg, (L.) 225 din kg. Bučnice luščene (Šč.) 180 din kg. Sončnice neluščene domače sorte (Šč.) 40 din kg, (L.) 40 din kg. Sončnice ruske sorte (Šč.) 60 din kg, (L.) 60 din kg. Svinjske kože I. vrste (Sč.) 250 din kg, (L.) kože po ceniku »Koteksa«, (Šč.) svinjske kože
II.	200 din kg, svinjske kože III, 150 din kg.
KZ Lenart: sadje — zimske sorte jabolk I. vrste 60 mm 60 din kg,
fobe suhe I. vrste 500 din kg, orehi , vrste -00 din kg, perutnina 400 din, oljna repica, 27 "It kvalitete, 80 din kg, laneiio olje 27 % kv. 80 din
KZ Lenart — navodilo: za prašiče in govedo se teža ugotavlja po 12-urnem postu z odbitkom 2% pri prašičih in 6°/o pri govedu. Ce je živina prenahranjena se odtegne še ustrezni procent sporazumno z rejcem, da se doseže odgovarjajoča klavnost.
Opomba uredništva: o spremembah cen živine in kmetijskih pridelkov nas obveščata KZ Lenart in Zgornja Ščavnica.
IZ ZGORNJE ŠCAVNICE
Poslovalnice:
Cerkvenjak št. 1, Cerkvenjak št. 2, Benedikt — »Drvanja«, Gradišče — »Gradišče«, Gradišče —• »Na Gričih, Selce — »Selce«, Zavrh — »Zavrhv
Trgovsko podjetje »IZBIRA« Cerkvenjak Želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1964,
Nudimo vsem za novoletne praznike 10 'It popust na vso tekstilno blago in obutev od 29., 30. in 31. 12. 1963 z neprekinjenim delovnim časom od 8. do 17. ure.
Se priporoča kolektiv
PRIHODNJE LETO SE OBETA OBISK AVSTRIJSKIH LOVCEV
Lovska družina v Ščavnici je preteklo zimo utrpela precejšnjo škodo na divjačini, zato je bil lov tudi manj uspešen. Da bi lovišče nekoliko obogatili so nabavili 160 fazanov in jih spustili v lovišče. Obiskali so jih že tudi italijanski lovci, medtem ko av-itrijcev še ni bilo v njihova lo-všča, ker še niso uspeli navezati potrebnih stikov.
MENJALNICA SE JE OBNESLA
Lani so člani SZDL v Ščavnici predlagali naj bi v krajevni gostilni uredili menjalnico za tujo valuto. Semkaj namreč prihaja zlasti ob sobotah in nedeljah precej državljanov iz sosednje Avstrije,, ki želijo zamenjati ,svoj denar za našega. Letos so predlog SZDL realiztirali in uredili menjalnico, ki zelo dobro posluje. Poslužujejo se je poleg Avstrijcev tudi italijanski lovci, ki se tod večkrat mudijo.
NOVOLETNE ŽELJE:
»Želim, da bi delo opravljala v zadovoljstvo občanov«
Od leve proti desni: Milan Nekrep, Dragica Mejovšek, Terezija Perko in Viktor Rep.
Še nekaj dni in napočilo bo Novo 1964. leto. Ko si bomo te dni stiskali roke, bomo drug drugemu zaželeli: VSE NAJBOLJŠE.
Prihodnje dni bo izrečenih nič koliko želja, ki naj bi se nam uresničile. Dragi bralci, se vam zdi, da si lahko še kaj lepšega želimo, kot je povedano v našem naslovu in kot je to povedala naša bralka v novoletnem razgovoru. Delo naj nas tudi v prihodnje vodi, naj nas bodri in naj nam odpira nove svetlejše perspektive.
Pred novim letom smo prosili štiri tovariišice in tovariše iz naše občine, naj nam odgovorijo na tri vprašanja. Vabilu so se ljubeznivo odzvali in radi objavljamo njihove odgovore.
Na vprašanje uredništva odgovarjajo: Milan Nekrep, šolski upravitelj iz Cerkvenjaka, Dragica Mejovšek, šef krajevnega urada Lenart, Terezija Perko, uslužbenka iz Hrastovca in Viktor Rep, vodja obrata KZ Lenart ia Voličine.
Našim bralcem, ki smo jih slučajno prosili za razgovor, smo postavili naslednja vprašanja:
Kaj vam je bilo letos v naši
O dejavnosti krajevnega odbora in nekaterih družbenih organizacij v Zg. Ščavnici smo ^se pred dnevi pogovarjali z Jožefom Stajnerjem in Katico Gorše. Naj v današnjem sestavku zabeležimo le nekaj najbolj zanimivih primerov aktivnosti zgornje-ščavniških občanov.
KULTURNI DOM JE POD STREHO
Minilo je menda le nekaj mesecev, odkar so se na Zgornji Ščavnici odločili za obnovo kulturnega doma, ki že nekaj let ni več zadoščal njihovim potrebam zaradi nefunkcionalne ureditve in tesnih prostorov. Zaradi majhne dvorane v kulturnem domu je bilo dosedaj tudi skoraj v celoti onemogočeno kakršnokoli kulturno delo, zlasti pa so se pritoževali člani dramske skupine, ki
Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Firbas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje
občini najbolj in kaj najmanj
všeč?
Vaše želje v prihodnjem letu v zasebnem življenju in na delovnem mestu?
Kako boste preživeli novoletne praznike?
MILAN NEKREP, Cerkvenjak:
Najbolj všeč mi je bilo letos to, da je po tolikem času končno urejena cesta skozi Lenart, da je urejen trg Lenart, kulturni dom in klub, ker bodo sedaj pri urejevanju kulturnih objektov prišli na vrsto tudi okoliški kraji. Najmanj pa mi je bil všeč način dodeljevanja sredstev za šolstvo. Prvič: sklad je nakazal sredstva šele takrat, ko bi morali denar že dvigniti, drugič: sredstev smo dobili v glavnem le toliko, da smo poravnali osebne dohodke, za poravnavo računov, za nabavo učil in drugega materiala pa ni ostalo denarja in je bilo treba čakati do konca naslednjega meseca. Med tem časom pa je po navadi že ptrišel strogi opomin za plačilo.
Želim si tako konfortno stanovanje, kot ga imajo že nekateri prosvetni delavci v Lenartu in drugih občinah. Želim tudi, da
bi radi igrali, pa jim prostori tega skoraj niso dopuščali. Pri obnovi kulturnega doma so začeli skoraj brez sredstev. Kasneje so se z občani na zboru volilcev pogovorili o potrebi po preureditvi doma in ljudje so radevolje odobrili okrog milijon dinarjev iz krajevnega samoprispevka. Vsa ta sredstva so letos že porabili, čeprav so člani prosvetnega društva pa tudi drugi občani tega kraja precej, zlasti pa zemeljskih del opravili breplačno. Dela pri obnovi doma so se lotili učitelji, pa zadružni delavci in mladina. Da je bila obnova doma nujno potrebna, priča tudi dejstvo, da je obstajala resna bojazen rušenja nekaterih zidov in bi Ščavmčani brez obnove ostali ■zares brez slehernega prostora za kulturne in druge prireditve. Dom so še do prvega snega obnovili v surovem stanju in postavili novo streho. Ko bo dom končan — računajo prihodnje leto — potem se bo dolžina dvorane povečala za okrog 8 metrov, nekoliko večji bo tudi oder. Urediti pa nameravajo še čakalnico, stranišča in povečati balkon, ki bo tako urejen, da bo ob priložnosti mogoče z manjšimi preureditvami montirati širokotračno kinoaparaturo, ki se je Ščavniča-
moj delavnik ne bi bil daljši od sedmih ur. Kot šolski upravitelj pa predvsem želim, da se šolski kolektiv prihodnje leto ne bi zmanjšal, temveč povečal z dobrimi strokovnjaki. Najbolj pa si želim, da bi lahko kdaj poučeval na novi osnovni šoli, ki je za Cerkvenjak nujno potrebna.
Novo leto bom pričakal v veseli družbi. Ostale dni pa bom preživel v krogu svoje družine, kakšen popoldan pa tudi na lovu.
DRAGA MEJOVŠEK, Lenart:
VESELI ME, da je Lenart z ureditvijo cest in razsvetljave začel dobivati videz mestnega naselja in, da se bomo v obnovljenem kulturnem domu lahko kulturno izživljali.
Zelje v prihodnjem letu: da bi mi služba in Skrb za družino dopuščala več čaisa za poglabljanje v plesno umetnost. ŽELIM TUDI, DA BI DELO V PISARNI OPRAVLJALA V SVOJE IN OBČANOV ZADOVOLJSTVO.
Novoletne praznike bom preživela v krogu svoje družine.
TEREZIJA PERKO, Hrastovec:
Mislim, da je bila vsakemu občanu Lenarta v letu 1963 najbolj všeč ureditev trga. Upajmo, da se bodo preostala dela še nadaljevala v prihodnjem letu, da bo Lenarit postal zares lep turistični kraj, saj je središče Slovenskih goric.
Prihodnje leto si najbolj želim zdravja v družini, na delovnem
mestu pa, da bi imele občine več denarja za pravočasno plačevanje oskrbnih stroškov naših varovancev.
Zaradi mrzle zime bom novoletne praznike preživela verjetno kar doma.
VIKTOR REP, Voličina: Letos mi je bila najbolj všeč ureditev trga Lenart. Veseli me tudi začetek turizma v Zavrhu. Najmanj pa mi je bila všeč slaba kulturna in družbena dejavnost v občini.
Prihodnje leto bi želel opraviti čimveč izpitov na višji ekonomsko komercialni šoli na kateri sem vpisan kot izreden slušatelj, na delovnem mestu pa želim doseči rentabilnost ekonomske enote v kateri bom zaposlen.
Novo leto bom pričakal med kolektivom obrata KZ Lenart v Voličini, ostale dneve pa bom preživel v krogu svoje družine.
Samo štirje so povedali svoje želje in koliko jih je bilo. Zares želja je mnogo, uresničiti vseh ne bo mogoče v prihodnjem letu. Kljub temu pa je prav, da se zavemo, da je uresničitev sleherne majhne, osebne ali neosebne želje odvisna predvsem od slehernega izmed nas, ki stopamo v novo leto novim zmagam naproti.
Zg. Ščavnica
ni zelo želijo, saj je prva kino-dvorana oddaljena skoraj 20 kilometrov. V prihodnjih letih bi radi v dvorano postavili še priklopne sedeže, za kaitere pa nimajo denarja. Prav bi bilo, da bi se člani občinske skupščine iz Zg. Ščavnice na .seji skupščine zavzeli za to, da bi prihodnje oz. prihodnja leta občina vložila nekaj denarja v dokončno preure-
mii
ditev kulturnega doma v Zg. Ščavnici. Na tak način bi se lepo oddolžili vsem tistim, ki so letos darovali za dom les, denar in prostovoljno delali ter seveda vsem občanom na Ščavnici. Ob tem je tudi potrebno upoštevati, da so volilci za kulturo in šolstvo na Ščavnici namenili več kot polovico vseh sredstev iz krajevnega samoprispevka.
UMSSSI	-■40
111111	
111	iiilii .
" i ■ i i
Zgornja Ščavnica v zimski obleki