KANADSKIM SANJAM NAPROTI k zgodovini migracij Slovencev Urška Strle MIGRACIJE Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ISBN 978-961-05-0950-9 COBISS.SI-ID 224694019 ISBN 978-961-05-0951-6 (PDF) COBISS.SI-ID 224640771 Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610509516 KANADSKIM SANJAM NAPROTI k zgodovini migracij Slovencev Urška Strle Ljubljana 2025 KAZALO Predgovor in zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 KRATEK UVOD ALI KAJ SO KANADSKE SANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 IZ PREUČEVANJA PRISELJEVANJA SLOVENCEV V KANADO . . . . . . . . . . . 21 Zapoznelo zgodovinjenje slovenskega izseljenstva . . . . . . . . . . . 24 V senci ZDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Povednost preteklih raziskav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 O etničnih štrlinah in mešanicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Od statističnih očrtov do povednosti konkretnih usod . . . . . . . . . 39 Poigravanje z izrazjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 ORIS ZGODOVINE PRISELJEVANJA SLOVENCEV V KANADO . . . . . . . . . . 57 Periodizacija in narava virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Čas do druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Od misijonarjev do farmarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 »You need CANADA needs you« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Velika vojna in njene posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Ponovno odpiranje vrat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Čas gospodarske krize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 V primežu depresije: Slovenci v Kanadi med obema vojnama . . . . . . . . . . . 84 Medsebojno povezovanje, kulturno življenje, društvena politika . . . . . . . . . . 94 Svetovna morija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Združeni v času vojne? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Po drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Prva desetletja hladne vojne: med optimizmom in strahom . . . . . . . . . . . 123 Nov veter v starih jadrih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Nenavadno povratništvo: iz Kanade v povojno Jugoslavijo . . . . . . . . . . . . 145 V povojno Kanado . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 Ideološki razdor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 Pod okriljem verskih institucij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 Priseljenci skozi prizmo društvenega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167 Odnosi do domovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 Vztrajnost preteklih istovetenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Mlajše generacije in novi migracijski trendi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 Spoznavni fragmenti iz biografskih perspektiv . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 ZAKLJUČEK ALI O KANADSKIH SANJAH ŠE ZADNJIČ . . . . . . . . . . . . . . 223 Bibliografija in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 Seznam krajev in oseb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 O naslovni fotografiji, fotografijah nasploh, avtorici, pajdaštvu in še marsičem, kar ni za sleherna ušesa . . . . . . . . . . . 252 KAZALO 5 PREDGOVOR IN ZAHVALA Knjigo, ki jo držite v rokah, sem oblikovala iz svoje doktorske disertacije, vendar sta se njena struktura in vsebina v desetletju in pol precej spremenili .1 Toda glavni namen mojega pisanja je ostal isti: predstaviti zgodovino priseljevanja Slovencev in Slovenk v Kanado ter orisati zgodovinske procese njihove integracije v tej obsežni in notranje raznoliki priseljenski državi . gre za tematiko, ki sodi med zgodovinopisno slabše, predvsem pa fragmentarno obdelana področja, čeprav slovenska diaspora v Kanadi ni skromna ne po številu ne po sledeh, ki jih je pustila v kanadski družbi . K temu moram dodati, da so največ zgodovinskega znanja o slovensko-kanadski diaspori prispevali sami kanadski Slovenci z iz-dajanjem različnih publikacij, v katere so dolga desetletja vlagali veliko časa, energije in zanosa . Poudariti moram tudi zgodovinopisno povednost literarnih besedil, ki so jih skozi prizmo avtobiografskih perspektiv z migrantsko izkušnjo zapisovali slovensko-kanadski pisci in piske . Zbir zame relevantnih knjig, ki s tekstovnim in vizualnim gradivom osvetljujejo številne, običajno zelo konkreti-zirane vsebine iz zgodovine priselitve v Kanado, vključevanja v kanadsko družbo in obeleževanja slovenskih kulturnih vsebin, je naveden v seznamu literature in virov . Vse naštete vsebine so mi bile v izjemno pomoč pri razumevanju in snovanju obravnavane teme . Moja knjiga, ki ima ambicijo prve ne samo celostno, ampak tudi znanstveno zastavljene zgodovinske študije o priseljevanju Slovencev v Kanado, se tematsko umešča na polje dveh obsežnejših zgodovinopisnih področij, zgodovine migracij in zgodovine Slovencev . Slednje področje poudarjam zato, ker zgodovinjenje Slovencev – kar je z nekaj grenkobe ugotavljal eden najplodnejših raziskovalcev zgodovine migracij pri nas, Marjan Drnovšek2 – Slovence v izseljenstvu pre- 1 Urška Strle, Slovenci v Kanadi: Izseljenstvo skozi prizmo življenjskih zgodb, doktorska disertacija, mentorica prof . dr . Marta Verginella, somentorica doc . dr . Irena gantar godina (Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010) . 2 Marjan Drnovšek, »‘Zgodovina izseljencev ni zgodovina naroda’«, Dve domovini / Two Home- lands 8 (1997): 207–212; Marjan Drnovšek, »Ali je zgodovina izseljenstva tudi del slovenske zgodovine?«, Zgodovina v šoli 12/1–2 (2003): 3–4; Marjan Drnovšek, »Zunanje migracije PreDgOVOr IN ZAhVALA 7 pogosto zaobide . Takšno zapostavljanje se mi zdi neupravičeno, saj zanemarja raznovrstne oblike istovetenj, vplivov in sodelovanj, ki so se izrisovali na relaciji med diasporičnimi skupnostmi in matično državo ter posledično določali tudi razvoj obeh prostorov .3 O tem zlasti skozi perspektivo od spodaj izdatno pričajo ne samo študije drugih slovenskih izseljenskih skupnosti,4 ampak tudi odnosi med diasporo in matično državo pri številnih drugih nacionalnih skupnostih po svetu, saj podobno opažajo recipročne dinamike na ravni mednarodnih migracijskih primerov .5 Knjiga vsebuje akumulacijo znanja, ki jo določajo moja etnična, gene- racijska, spolna, družinska, idejna in izobrazbena perspektiva, pa tudi moje strokovne kompetence, ki so seveda, kot to velja za vsakega avtorja in avtorico, tako v razgledih kot v interpretaciji omejene . Zamišljena je tudi kot izhodišče za strokovno in poljudno razpravo . Ob tem želim poudariti, da je zgodovinopisna snov, kakor se je napaberkovala iz uporabljenih virov, izjemno kompleksna, še več, po svojih razlagalnih elementih na nekaterih mestih deluje celo nekoliko protislovno . Takšnih ambivalenc seveda ne jemljem kot nekaj nelogičnega, slabega, ampak prej kot nekaj obče veljavnega . Z nekaj senzibilnosti se lahko jasno razbirajo tako v posamezniku kot družbi, posledično pa tudi v samih normativnih, pravnih in političnih sistemih; zelo nazorno se te ambivalence izkazujejo v vojnah, revolucijah, političnih in kulturnih bojih, stavkah in drugih oblikah družbenih konfliktov, v podkožju družbe pa sobivajo tudi v navidezno mirnih družbenih okoliščinah . Turbulentno obdobje 20 . stoletja, v katerem je potekalo množično pri- seljevanje Slovencev v Kanado, je pri virih, ki o tem fenomenu pričajo bodisi s slovenske bodisi s kanadske perspektive, določilo mnogoterost njihovih interpretativnih nabojev . Na sporočilno raznovrstnost virov niso vplivali le Slovencev v prvi in drugi Jugoslaviji: primerjalni vidik«, v: Peter Štih, Bojan Balkovec (ur .), Migracije in slovenski prostor od antike do danes (Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010), 114–115 . 3 Za Kanado glej: Urška Strle, »Odnos slovenskih izseljencev v Kanadi do matične domovine po drugi svetovni vojni«, Dve domovini / Two Homelands 26 (2007): 117–141 . 4 Nekaj primerov: Nadia Molek, Biti Slovenec v Argentini: Kompleksnost identitetnih procesov argentinskih Slovencev (Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2019); Mirjam Milharčič hladnik, Jernej Mlekuž, Going Places: Slovenian Women’s Stories on Migration (Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2014); Marjan Drnovšek, Slovenski izseljenci in zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije (Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2014); Marie Pislar Fernandez, Slovenci v železni Loreni (1919–1939): Skozi družinske pripovedi (Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2006) . 5 Francesca Fauri (ur .), The History of Migration in Europe: Perspectives from Economics, Politics and Sociology (New York: routledge, 2014); rosemarie rogers, Guests Come To Stay: The Effects of European Labor Migration on Sending and Receiving Countries (New York: routledge, 2020); robin Cohen, Global Diasporas: An Introduction (New York: routledge, 2022) . 8 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV različni politični režimi, ki so določali vsakokratno vrednotenje migracijskih vsebin (kot pronica skozi gradivo državnih institucij, pristojnih za izseljenstvo oziroma za priseljenstvo, in skozi statistike) ter tvorjenje kolektivnih spominskih okvirov (zlasti časopisno gradivo, literarna dela), ampak tudi idejna, politična in kulturna heterogenost kanadskih Slovencev (kot se izkazuje z ustnimi pričevanji, biografskim in avtobiografskim gradivom in različnimi literarnimi zvrstmi) . Zgodovinopisna pripoved o preteklosti kanadsko-slovenske skupnosti je na podlagi virov, ki sem jih vzela pod drobnogled, nemalokrat delovala v medse-bojno konfliktnem, celo rivalskem razmerju . To je zlasti opazno za čas po drugi svetovni vojni, ko se je v Kanado preselil največji delež Slovencev in Slovenk, ki so za sabo pustili bistveno obsežnejšo in manj enoznačno zgodovinopisno sled, kot to velja za predhodne dobe . Konfliktnost (jeza, prepirljivost, agresija, sovražnost, totalitarno obnašanje), kot občasno pronica iz virov, pa lahko opazujemo tudi s psihološkega zornega kota; lahko je odraz bolečine, svojevrsten odtis travmatičnih izkušenj .6 Te je zlasti povojnim priseljencem v Kanado zadal izjemno težaven vojni čas, pri čemer ne smemo pozabiti zlasti internacije številnih v koncentracijskih taboriščih, uničenja imovine, »izkušenj izgube in vizije smrti« .7 Pridružile so se jim tudi izjemno travmatične begunske usode, ki se nadvse jasno kažejo skozi osebno perspektivo .8 Do začetka šestdesetih let, ko se je v Jugoslaviji nekoliko sprostil rigiden nadzor nad prehajanjem državne meje, so bili številni, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov odločili zapustiti dom, prisiljeni v usodo prebežništva oziroma begunstva in so bili zaznamovani kot sovražniki države; ta izkušnja bega od doma je pogosto sprožila travmo, čeprav je lahko hkrati vsebovala tudi nekatere emancipatorne učinke . Čas po drugi svetovni vojni je poleg tega zelo zaznamovala hladna vojna, ki je svet razdelila po ideološki liniji in močno določila tudi idejni naboj dostopnih virov . Zaradi tega slovenski ali jugoslovanski viri pogosto drugače vrednotijo isti migracijski kontekst kot tisti, ki so nastali v Kanadi . Poudariti je treba, da je na eni strani povojna Jugoslavija skušala svoje državljane zaznamovati s povzdigo-vanjem na novo vzpostavljenega socializma in črnitvijo kapitalističnih družb, povojna Kanada pa je na drugi strani podobno zaznamovala svoje državljane s protikomunističnim diskurzom . Pri tem je bila, kot prikazujem tudi v knjigi, 6 Jurij Zalokar, Psychological and Psychopathological Problems of Immigrants and Refugees (radovljica: Didakta, 1994), zlasti 14–15 . 7 Alessandro Portelli, The Battle of Vale Giulia: Oral History and the Art of Dialogue (Madison: University of Wisconsin Press, 1997), ix . 8 glej denimo: Urška Strle, »Ted Kramolc«, v: Mateja ratej (ur .), Osebnosti druge svetovne vojne (Ljubljana: Založba ZrC, 2023), 41–64 . PreDgOVOr IN ZAhVALA 9 razmeroma uspešna pri priseljencih, ki so si prizadevali postati Kanadčani . Njene ideje so posvojili zlasti tisti, ki so odšli od doma zaradi povojne vzpostavitve komunistične oblasti . relevantni viri za zgodovinjenje priseljevanja v Kanado torej izkazujejo zelo raznolike idejne vektorje . Iz njih nedvoumno izhaja vtis o rivalstvu različnih interpretativnih in spominskih okvirov,9 ki določajo tako kolektivna kot tudi individualna vrednotenja izseljevanja oziroma priseljevanja . Takšna »večglas-nost« glede izrekanja o preteklosti se seveda ne kaže le na primeru kanadskih Slovencev, ampak jo lahko brez večjih težav opazimo v skoraj vseh zgodovinskih epizodah . Zlasti značilna postaja od konca 19 . stoletja, ko je zgodovinske vire začelo ustvarjati vedno več posameznikov iz nedominantnih družbenih pozicij; pri teh virih merim zlasti na egodokumente, torej pisma, dnevnike, spomine, zapiske, fotografije, intervjuje in podobno .10 Izrazi različnih izhodišč in razno-likega razumevanja preteklosti se zelo jasno pokažejo tudi skozi migracijsko perspektivo, o čemer pričajo prav ohranjeni egodokumenti . V obdobju pred veliko vojno se je namreč povečala težnja po zapisovanju svojih doživljanj in stališč ne le med inteligenco, temveč tudi med nižjimi sloji, zlasti med izseljenci in zdomci .11 Takšno pisanje je bilo za posameznike pomembna oblika samo-pomoči, saj so si tako lajšali občutke odtujenosti in domotožja, obenem pa je kanaliziralo bogato paleto vtisov, ki jih je spodbudila sprememba geografskega prostora in kulturnega okolja .12 Poleg tega lahko tudi v golem dejstvu, da lahko v istem časovnem in prostorskem okviru vselej opazimo nekatere, ki se izseljujejo, druge, ki se vračajo, in tiste, ki ostajajo, zaznamo raznolik spekter razumevanja in vrednotenja družbenih okoliščin pri različnih posameznikih . Ta pogled vnaša v razumevanje migracij ne samo potrebo po opazovanju objektivnejših dejavnikov 9 Pomembna izhodišča za te razmisleke sem našla v prelomnih delih Michaela rothberga, Multidirectional Memory: Remembering the Holocaust in the Age of Decolonization (Stanford: Stanford University Press, 2009) in The Implicated Subject: Beyond Victims and Perpetrators (Stanford: Stanford University Press, 2019) . 10 Izraz »egodokument« se nanaša na avtobiografski zapis, ki je običajno napisan v prvi osebi . V petdesetih letih 20 . stoletja ga skoval nizozemski zgodovinar Jacques Presser in opredeljuje besedilo, v katerem je močno prisoten »jaz« (lat . ego) . Več: Marijke J .van der Wal, gijsbert Johan rutten, Touching the Past: Studies in the Historical Sociolinguistics of Ego-Documents (Amsterdam: John Benjamins Pub . Company, 2013) . 11 Urška Strle, »Da Agnes a Neža: Un esempio di formazione d’identità nazionale tra la popo- lazione rurale slovena (1917–1920)«, v: Matteo ermacora (ur .) Le ‘disfatte’ di Caporetto: Soldati, civili, territori, 1917–1919 (Trieste: edizione Università di Trieste, 2019), 147–150 . 12 Marjan Drnovšek, »Osebno in javno v izseljenski korespondenci«, Dve domovini / Two Homelands 20 (2004): 115; Bruce S . elliot, David A . gerber, Suzanne M . Sinke, Letters across Borders: The Epistolary Practices of International Migrants (New York: Palgrave Macmillan, 2006) . 10 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV družbenega razvoja, ampak poudarja tudi smisel opazovanja pomenov, ki so jih izseljenci pripisovali svojemu razumevanju kompleksnega dogajanja v svetu . Še več, življenjske odločitve izseljencev so bile uokvirjene prav v njihovih pomenih, in če smo pozorni, se v njih zazna tudi marsikaj sanjskega, torej zamišljenega, potencialnega in nikdar realiziranega . Besedilo knjige, ki mu svet sanj predstavlja le okorno vsebinsko izhodišče, je razdeljeno na dva dela . V prvem se ukvarjam z nekaterimi zgodovinopi-snimi spoznanji in postrežem z razmišljanji, ki so izšla iz analize preučevanja kanadskih Slovencev . Na tem mestu sem dala poudarek predvsem značilnosti zgodovinjenja kanadskih Slovencev, ki so se mi razkrile pri zbiranju gradiva in ki so mi s svojimi poudarki in molki služile kot smernice za načrtovanje knjige . Poudariti moram zapostavljenost zgodovinopisnega preučevanja kanadskih Slovencev, ki je poleg tega pogosto ostalo v senci ameriških Slovencev . V tem delu obravnavam tudi nekatere konceptualne zadrege, na primer to, kako ovrednotiti razmeroma številne člane slovenske diaspore, ki se sočasno iden-tificirajo še z drugimi etničnimi oznakami, ali kako poimenovati to notranje zelo heterogeno skupnost . Drugi del knjige prinaša zgodovinsko sintezo, ki sem jo zaradi narave migracijskih procesov z ločnico, postavljeno v čas ob koncu druge svetovne vojne, razdelila na dva večja vsebinska sklopa . Za takšno delitev sem se odločila zaradi sprememb v družbenoekonomskem razvoju Kanade z njeno migracijsko politiko vred, razvoja mednarodnih teles v odnosu do migracij, človekovih pravic, znatno večjega števila priseljenih Slovencev kot v predhodnih dobah ter zaradi dostopnosti, obsega in razpona virov . Tretji del v sklopih o odnosih z nekdanjo domovino prinaša krajše razmisleke o povezavi slovensko-kanadske diaspore s slovenskim prostorom ter utemeljuje organsko povezanost izseljenstva z matično domovino in aktualnost transnacionalnega gledišča pri obravnavi migracijskih tematik . Na dolgotrajni poti od zamisli do nastanka knjige se težko zahvalim vsem, ki so prispevali k njenemu oblikovanju, saj njena vsebina zrcali prepleten proces poklicnih in osebnih zorenj vse od mojega vstopa v akademski svet . V prvi vrsti se zahvaljujem svoji dolgoletni sodelavki, mentorici in sčasoma tudi prijateljici Marti Verginella, ki me je pri delu motivirala in vseskozi opozarjala na možnosti za izboljšave, ob zgodovinarki pa je v meni vselej videla predvsem osebo . Posebna zahvala gre tudi Ireni gantar godina, ki mi je z veliko naklo-njenostjo podarila svoj raziskovalni arhiv o Slovencih v Kanadi za čas pred prvo svetovno vojno in mi kot mentorica omogočila vključitev v disciplinarno pester kolektiv Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZrC SAZU, kjer sem kot mlada raziskovalka zbrala večji del gradiva za to knjigo . Med sodelavci Inšti-tuta, ki so vsebinsko nadgrajevali moje razumevanje migracijskih tematik v luči PreDgOVOr IN ZAhVALA 11 zgodovinopisja, želim posebej omeniti Marjana Drnovška, Mirjam Milharčič hladnik in Alekseja Kalca, z velikim zanimanjem pa sem spremljala tudi delo sodelavcev Jerneja Mlekuža, Marine Lukšič hacin, Janje Žitnik Serafin, Maše Mikola, Jureta gombača in Kristine Toplak, ki so mi z družbenokulturnimi oprijemališči svojih raziskovalnih perspektiv in številnimi pogovori prepričljivo posredovali raznolike izraze migracijskih tematik, njihovih univerzalnosti in tudi specifik skozi čas . Med raziskovalci, s katerimi sem se posvetovala o kanadskem prostoru, želim omeniti zlasti Anne Urbancic in Jasona Blaka . Za branje tega rokopisa se ponovno zahvaljujem Alekseju Kalcu, Marti Verginella, Mirjam Milharčič hladnik, Anne Urbancic in Jerneju Mlekužu, ki so s svojimi pripombami prispevali k izboljšanju rokopisa oziroma odpravili moje nerodnosti in zmote . Za tehnično pomoč se iskreno zahvaljujem Jakobu Mavriču in Luni Vitez . Za potrpežljivost in spodbudo gre zahvala tudi moji razširjeni družini in prijateljem, med drugim tudi članom družine Velikonja, Simonu Pribcu in Jacquesu Bélangerju, ki so me velikodušno gostili v Kanadi v letih 2008 in 2012 . Uredniku Jerneju Mlekužu sem hvaležna za večkratno natančno branje in smiselne komentarje, s katerimi je prispeval ne le k izboljšani vsebini, ampak tudi strukturi knjige, gregorju Pobežinu, predstojniku Inštituta za kulturno zgodovino ZrC SAZU, pa za zagotovitev sredstev za lektoriranje, ki ga je s posebno tenkočutnostjo za stavčno logiko in pripovedno okretnost opravil Borut Omerzel . Posebej iz srca pa se zahvaljujem svojim sogovornikom, kanadskim Slovencem, ki so mi zaupali svoje življenjske zgodbe in mi pomagali ta vidik preteklosti razumeti v bolj človeški luči . 12 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV KRATEK UVOD ALI KAJ SO KANADSKE SANJE Kanadsko-slovenski lumberjack Tony gross . © Canadian Slovenian historical Society Kanada je dandanes prepoznana kot ena od držav, ki priseljencem po uspešni integraciji v družbo omogočajo bogate možnosti višjega življenjskega standarda . Vendar vselej ni bilo tako . Ta tradicionalno priseljenska država je svoj pozitivni ekonomski, pa tudi socialni in humanitarni ugled začela utrjevati šele od druge polovice 20 . stoletja . V mladi državi, ki je nastala komaj leta 1867, se je besedna zveza kanadske sanje, Canadian dream, s precejšnjo, več kot 100-letno zapoz-nelostjo pojavila kot pogovorna parafraza sintagme, ki se v popularni kulturi nanaša na njeno starejšo in znatno vplivnejšo sosedo: American dream .13 Izraz ameriške sanje je leta 1931 v svoji – do danes večkrat ponatisnjeni – knjigi The Epic of America populariziral ameriški pisatelj in zgodovinar John Truslow Adams (1878–1949) .14 Z njim je skušal ZDA opisati kot deželo, ki ob predanem delu, zlasti pa zaradi lastnih sposobnosti in dosežkov, omogoča svobodo, srečo, obilje in vzpon po socialni lestvici vsakomur ne glede na socialni razred ali izvorni položaj .15 Mit o Ameriki, deželi, »kjer se cedita med in mleko«, se je rodil bistveno prej, sredi 19 . stoletja . Za množice evropejcev, tudi za tisoče Slovencev, ki so se od konca 19 . stoletja do izbruha prve svetovne vojne množično preseljevali čez Atlantik, je ta mit postal vodilo in je marsikomu temeljito spremenil življenjske načrte .16 Številni biografski in tudi drugi zgodovinski viri pričajo o tem, da je neomejeno upanje ljudi na boljše življenje onstran Atlantika najpogosteje trčilo 13 Prepoznavna sintagma American dream ima svojo predhodnico v izrazu California dream, ki se je nanašala na iskalce zlata v času zlate mrzlice od poznih štiridesetih let 19 . stoletja . 14 John Truslow Adams, The Epic of America (Boston: Little, Brown, and Co ., 1931) . Ponatisi so sledili v letih 2001, 2012 in 2017 . 15 Besedilo knjige je dostopno na: https://archive .org/stream/in .ernet .dli .2015 .262385/2015 .262385 . The-epic_djvu .txt . 16 Aleksej Kalc, Mirjam Milharčič hladnik, Janja Žitnik Serafin, Doba velikih migracij na Slo- venskem, (Ljubljana: Založba ZrC, 2020), 44–52 . Številne perspektive s področja zgodovine izseljevanja Slovencev v ZDA so obravnavali zlasti Marjan Drnovšek, Matjaž Klemenčič, Mirjam Milharčič hladnik, Darko Friš, Mihael Küzmič, Janja Žitnik Serafin in Jerneja Petrič . KrATeK UVOD ALI KAJ SO KANADSKe SANJe 15 ob zelo omejene možnosti, ampak mit o Ameriki kot deželi neslutenih priložnosti je bil kljub temu vztrajen in trdoživ .17 Besedna zveza kanadske sanje ne pomeni le golega prevzemanja ideje, ki uokvirja zamišljene priložnosti ameriškega načina življenja . Če sklepe iz nefor-malnih pomenkov z različnimi posamezniki, ki premorejo lastno ameriško in kanadsko izkušnjo, potrdim z nekoliko sarkastično referenco na Urban Dictio-nary,18 kanadske sanje pravzaprav pomensko nadgrajujejo ameriške . Vzporejanje pomenov obeh »sanjskih svetov«, kanadskega in ameriškega, posrečeno zrcali pestrost družbenih možnosti v obeh deželah . Ob tem, da obe izkazujeta močan skupni imenovalec, ki izhaja iz geografske bližine, podobnih kolonialnih izhodišč, hierarhičnih družbenih redov ter številnih političnih in socioekonomskih sood-visnosti, obstaja tudi nekaj vpadljivih razlik . Ameriške sanje so se sprva vezale na osebno svobodo in bogato bero možnosti, ki so prihajajočim evropejcem – v nasprotju z družbenopolitičnimi okoliščinami na stari celini – vsaj dekla-rativno omogočale lastno posest, večjo svobodo gibanja, izražanja in socialno mobilnost, kasneje pa še lahkotno dostopnost potrošništva .19 Na drugi strani pa so kanadske sanje z določenim časovnim zamikom vključevale vse našteto ter od zadnje tretjine 20 . stoletja pridobivale še poteze človekoljubne, varnejše, manj represivne, bolj kolektivno solidarnostne in predvsem vključujoče socialne države, pri čemer velja poudariti zlasti finančno ugodnejši dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev in izobraževalnih možnosti . Če poenostavim, kanadske sanje danes ob možnostih za dvig osebnega standarda zaznamujejo predvsem večjo stopnjo medosebne solidarnosti in širšo implementacijo socialne politike . Da so se ameriške sanje premaknile v Kanado, je leta 2017 v pogovoru za CNN dejal Scott gilmore, kanadski socialni podjetnik, nekdanji kanadski diplomat in publicist, zadetki v iskalniku google pa postrežejo s podobnimi opažanji tudi za nedavno preteklost .20 Canadian dream se danes imenuje eden od avtoriziranih 17 Dirk hoerder, hoerst rössler, Distant Magnets: Expectations and Realities in the Immigrant Experience, 1840–1930 (London, New York: holmes & Meier, 1993) . 18 Urban Dictionary je spletni crowdsourced slovar, ki pojasnjuje slengovske neologizme, okrajšave, kratice in različne pogovorne fraze . Dotični slovar nam o Canadian dream postreže sledeče: Like the American Dream, except you follow your dreams and still help a brother out. And you don’t exploit people. https://www .urbandictionary .com/define .php?term=Canadian%20Dream 19 resničnost je bila tudi v »zlatih letih« 19 . stoletja bolj komplicirana od lepo zvenečih sanj: Aristide Zolberg je v svojem delu A Nation by Design (Cambridge: harvard University Press,2006) prepričljivo dokazal, da so ZDA v nasprotju z mitom o »laissez faire pristopu za vse« že stoletje pred uvedbo kvot izvajale priseljensko politiko, ki je vplivala na število priseljencev, njihovo etnično in rasno kompozicijo ter jasno določala pravila članstva v političnem telesu države, ki je poleg političnih obsegala tudi socialne in kulturne pravice . 20 https://edition .cnn .com/2017/03/05/us/canadian-dream-new-american-dream-cnntv/index .html 16 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV spletnih portalov, kjer so na enem mestu zbrane številne informacije o zaplete-nih administrativnih postopkih, s katerimi se posameznik sooči pri priselitvi v Kanado in uspešni integraciji vanjo .21 Ime portala, ki ima številne tekmece, je posrečeno izbrano, saj se nanaša na temeljno pozitivno projekcijo kanadskih priseljencev, podzavestno prenašanje svojih ambicij in želja v kanadski prostor . Izraz kanadske sanje je začel odslikavati realne možnosti šele pred nekaj desetletji . Kanada je bila v primerjavi z ZDA dolgo časa občutno slabše pre-poznavna priseljenska destinacija . Neskončne, neposeljene divjine, neugodne podnebne razmere, skromno gospodarstvo s šibko prometno in komunikacijsko infrastrukturo so dolgo časa vplivali na nizek demografski prirastek in komaj opazen priseljenski koeficient . Zgolj za ilustracijo: na prehodu v 20 . stoletje, ko se je vanjo priseljevala – in zaradi slabih življenjskih razmer pogosto tudi izseljevala – tudi prva peščica Slovencev, je Kanada štela le malce več kot pet milijonov prebivalcev, medtem ko so jih nekoliko manjše ZDA v istem obdobju imele dobrih 75 milijonov . Takrat največje kanadsko urbano središče je bilo danes skoraj dvomilijonsko mesto Montreal z okoli 325 .000 ljudmi, torej je imelo malce več prebivalcev, kot jih danes premore Ljubljana . Za to, da so se v Kanadi vzpostavile razmere za gospodarsko konjunkturo in da se je posledično dvignil osebni standard tudi pri priseljencih, sta morali miniti obe svetovni vojni in katastrofalna gospodarska kriza med njima . * * * Vzvod za odločitev, da svojo raziskovalno pozornost usmerim v to velikansko čezmorsko deželo, korenini v zgodovini matrilinearne veje moje razširjene družine . Moja stara mama Suzana Krivec (1920–2009) mi je velikokrat pripo-vedovala o svojem bratu Janku Velikonji (1929–1992), povojnem prebežniku, ki je glavnino svojega življenja preživel v Kanadi . Od doma, iz podeželske vasice Kozaršče v bližini Tolmina, je spomladi 1951 pobegnil na Zahod, ker je slišal, da se tam bolje živi . Pot ga je po begunskih peripetijah v Italiji leta 1952 pripe-ljala na severnoameriško celino, kjer je kmalu izkusil bistveno večje materialno blagostanje, kot bi ga mogel tedaj zaživeti doma . Kot je sporočal v pismih, je v Kanadi z delom lastnih rok brez večjih težav vzdrževal svojo štiričlansko družino ter že konec petdesetih let s hipotekarnim kreditom zgradil hišo in kupil osebni avtomobil, ki sta bila ključna simbola severnoameriške osebne neodvisnosti . Na lončeni peči v skromni kmečki kuhinji stare mame sem že kot otrok poslušala njene pripovedi, obarvane s precejšnjim občudovanjem in nostalgijo, 21 https://gocanadiandream .com/ KrATeK UVOD ALI KAJ SO KANADSKe SANJe 17 o najljubšem bratu, ki je aprila 1951 skrivoma pobegnil čez jugoslovansko-ita-lijansko mejo . V naslednjih štirih desetletjih jo je s svojo družino le nekajkrat obiskal, vseskozi pa so stike vzdrževali pisno . Ob prebiranju nerodno zloženih kanadskih vrstic sem sledila zgodbam o Jankovem uspehu, ki je po mnenju stare mame izšel iz njegove visoke delovne etike, pa tudi iz številnih priložnosti, ki jih je omogočala Kanada . Previdno sem kukala v skrbno spravljene, zlizane kuverte s kanadskimi znamkami, prebirala kratke in vljudne zapise ter motrila vselej pomenljivo zrežirane družinske fotografije, ki so se nizale skozi vsa ta leta . Kanadske dolarje, ki so bili po navadi priloženi k pismu, je stara mama skrila na posebno mesto . Sčasoma sem spoznala, da so poslani denar kot tudi pisne in vizualne prezentacije gmotno preskrbljene in srečne družine pravzaprav izjava za sorodnike doma . Izjava, ki je sporočala, da je bil Jankov tvegani in obsojani beg od doma pravilna odločitev . Podobno sporočilno ost posreduje citat iz pogovora z Jožetom Kastelicem (1920–2011), ki je po vojni prišel v Kanado kot begunec . Sčasoma je postal uspešen podjetnik in se uveljavil kot mecen številnih dejavnosti kanadskih Slovencev . Pod njegovim okriljem je na Brown’s Line, ulici v torontskem predelu etobicoke, kjer poteka zgoščeno kulturno, versko in poslovno življenje kanad-skih Slovencev, nastala Kastelic Building . V tej zgradbi imajo poslovne prostore nekateri kanadsko-slovenski podjetniki, v njej pa so še zdravniška ordinacija, uredništvo glasila kanadskih Slovencev ter radijski studio z glasbenim arhivom . Prostore, namenjene slovenskim kulturnim aktivnostim, je Kastelic oddajal brezplačno . Daroval je tudi milijon kanadskih dolarjev za nastanek nadstandar-dnega doma za starostnike Dom Lipa, ki je namenjen predvsem upokojencem slovenskega izvora . Torej, jaz sem čakal . . . Bi šel rad v Ameriko, ker sem imel sorodnike v Clevelandu . In je bilo treba predolgo čakati na tisto kvoto . In potem sem šel raje sem v Kanado, kamor jih je šlo veliko . V Ameriki ne bi mogel nikoli tega narediti, kar sem tu . Ker Kanada je začela rasti šele takrat, ko smo mi prišli . Še nič ni bilo down town, kot pravijo . Ni bilo nič . . . Ni bilo teh velikih stavb, kot so zdaj . In če ste vi takrat izrabili priliko, da ste šli v nekaj takega … Če ste kupili zemljo, je bila čez eno leto že veliko več vredna, ne . Mi smo iz Kanade rasli! Če si šel v Ameriko, je bila pa že razvita . Pa delavski sindikati so bili premočni, te niso pustili, da bi majhen kšeft imel . Ker mi smo morali začeti iz nič, iz majhnega, ne . Si začel z eno hišo, pa še tisto si težko gradil . Jaz sem kupil zemljo, da sem za 100 hiš naredil ceste, kana-lizacijo . . . Vse to . . . To je počasi prišlo, ne, da si se malo razgledal, da so te ljudje spoznali, da si dobil kredite v banki . In potem si lahko delal naprej, ne . . . Pa malo si moral riskirati pa malo korajže imeti . 18 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Tako Jankova kot Jožetova izseljensko-priseljenska izkušnja sta svoj vztraj- nostni naboj črpali iz sanj o boljšem življenju . V grobih obrisih lahko njuna zgodba prav skozi sito življenjskih aspiracij služi kot lajtmotiv za pričujočo knjigo, ki skuša kontekstualizirati kolektivno in osebno zgodovino v Kanado priseljenih Slovenk in Slovencev . Njihove sanje so se napajale iz namišljenih predstav o življenju v tedaj razmeroma slabo poznani čezmorski deželi . glede na raznovrstne možnosti priseljenskih usod po svetu lahko rečem, da je velik del priseljencev v Kanadi svoje sanje – sicer ne brez težav – udejanjil laže in uspešneje kot drugod . Zlasti je to veljalo za dobo po drugi svetovni vojni, za katero je bila, o čemer poleg zgodb Janka (Johna) Velikonje in Jožeta (Josepha) Kastelica priča še veliko drugih pričevanj, ob gospodarski konjunkturi značilna tudi rast priseljencem naklonjene politike . KrATeK UVOD ALI KAJ SO KANADSKe SANJe 19 IZ PREUČEVANJA PRISELJEVANJA SLOVENCEV V KANADO Marija rustja (por . Urbančič) in Kristina Zupančič (por . Strle) pred odhodom iz genove proti Kanadi, 1953 . © Anne Urbančič Lastna družinska vez s kanadsko izseljensko zgodbo je v meni spodbudila precejšnjo motivacijo za raziskovanje priseljevanja Slovencev v Kanado . Kljub temu da se Jankova priseljenska izkušnja v poglobljeni obravnavi vendarle ni izkristalizirala kot linearna zgodba o uspehu, mi je ponudila precej izhodišč za zgodovinopisno obravnavo .22 Jankov primer me je prepričal o veliki empi-rični vrednosti raziskovanja zgodovinskih procesov, ki jih ponuja raziskovalna perspektiva osebne ravni .23 Potrdil je, kako pomembno lahko perspektiva od spodaj določa meso in kri neke pretekle dobe, ki ostaja v luči makrozgodo-vinskih prikazov skoraj nevidna .24 Premišljevanje o njegovi usodi je podčrtalo pomen družinskih strategij, družbenih omrežij, kulturnih vzorcev in aktivnega človeškega delovanja, ki jih neredko do nerazpoznavnosti prekrije ukvarjanje z ekonomskimi in/ali političnimi vidiki migracijskih procesov .25 Zlagoma, ob poskušanju umestitve Jankove zgodbe v zgodovinski okvir, pa sem se zavedela slabe raziskanosti tematike, zlasti skromnosti obravnave kanadskega prostora v slovenskem zgodovinopisju . Zato se mi je zdelo pomembno, da prepletem zgodovinopisno perspektivo od spodaj s perspektivo od zgoraj in opazujem, v kolikšni meri je kanadski prostor določil življenje in delovanje slovenskih iz-seljencev, in obratno, v kolikšni meri so ti slovenski izseljenci pustili sledi tako 22 S kontekstom življenjske zgodbe o Janku Velikonja se lahko seznanite v: Urška Strle, »‘Bila je preprosto sreča, da sem prišla v Kanado’: o razlogih za selitve skozi Stankino življenjsko zgodbo«, v: Mirjam Milharčič hladnik, Jernej Mlekuž (ur .), Krila migracij po meri življenjskih zgodb (Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2009), 89–117; Urška Strle, »go West!: Illegal Postwar Migrations from the Soča region in the Light of a Case Study«, v: Marta Verginella (ur .), Sconfinamenti storiografici e attraversamenti di confini, Qualestoria 44/1 (2016): 27–46 . 23 Penny Summerfield, Histories of the Self: Personal Narratives and Historical Practice (London, New York: routledge, 2019) . 24 Christiane harzig, Dirk hoerder, Donna gabaccia, What is Migration History? (Cambridge: Polity Press, 2009), 123–125 . 25 Leslie Page Moch, Moving Europeans: Migration in Western Europe since 1650 (Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press, 2003), 6–17 . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 23 v prostoru priselitve kot izselitve ter prispevali k družbenim transformacijam na globalni ravni .26 ZAPOZNELO ZGODOVINJENJE SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA Čeprav je zanimanje za obravnavo slovenskega izseljenstva zaživelo že v času velikih čezoceanskih migracij,27 je bilo celostno preučevanje tistih slovenskih izseljencev, ki so se izselili po drugi svetovni vojni, dolgo časa zanemarjeno . V času jugoslovanskega socializma je bilo izseljenstvo močno obremenjeno z aktualnimi političnoekonomskimi vrednotenji, zatorej je bila to raziskovalna tema s precej negativno konotacijo . Merim zlasti na povojno izseljenstvo, ki je bilo strnjeno v izrazu emigracija, medtem ko so bili t . i . stari izseljenci, torej tisti, ki so se izselili pred drugo svetovno vojno, deležni pozitivnejše obravnave .28 Posledično je bilo, z nekaj svetlimi izjemami, do osemdesetih let 20 . stoletja raziskovanje zgodovine slovenskega izseljenstva precej podhranjeno . V tem smislu simptomatičen je denimo historiat Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZrC SAZU, ki je imel svojega predhodnika v Študijskem centru za raziskovanje slovenskega izseljenstva . Ta je bil ustanovljen na pobudo uveljavlje-nega zgodovinarja dr . Frana Zwittra že leta 1963, vendar je obstajal brez stalnih sodelavcev in brez svojih prostorov . Njegovo delovanje je po nekaj letih, ko je center izvedel elaborat statističnih analiz (zgolj do leta 1941!), bibliografskih in arhivskih popisov, zamrlo za dobro desetletje, nato pa je bil leta 1982 pripojen k ZrC SAZU . Šele ta institucionalni okvir je dal raziskovanju slovenskega izseljenstva nov zagon in sočasno se je v odnosu do izseljencev omililo tudi družbenopolitično ozračje . Podobni principi zapoznelega raziskovalnega interesa veljajo tudi za pre- učevanje Slovencev v Kanadi, katerih skupnost se je izrazito povečala ravno v času po drugi svetovni vojni . Čas hladne vojne je nastrojeno in močno pola-rizirano politično ozračje oblikoval tako v komunistični Jugoslaviji kot tudi v kapitalistični Kanadi . Jugoslovanski oblastniki so, kot je dobro znano, v prvih 26 Charles Tilly, Identities, Boundaries and Social Ties (New York: routledge, 2006); Ulf Brunn- bauer (ur .), Transnational Societies, Transterritorial Politics: Migrations in the (Post)-Yugoslav Region, 19th–21th Century (München: r . Olderbourg Verlag, 2009) . 27 Janja Žitnik Serafin, Aleksej Kalc (ur .), Raziskovanje slovenskega izseljenstva: vidiki, pristopi, vsebine (Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2017), 7–11 . 28 Marjan Drnovšek, Izseljevanje, ‘rakrana’ slovenskega naroda: Od misijonarja Friderika Barage do migracijske politike države Slovenije (Ljubljana: Nova revija, 2010), 255–256; Marina Luk- šič-hacin, »Političnost migracij po drugi svetovni vojni: od politike revanšizma do amnestije«, Dve domovini / Two Homelands 50 (2019): 194 . 24 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV povojnih izseljencih, ki so bili skoraj izključno ilegalni prebežniki, do Zakona o amnestiji iz leta 1962 prepoznavali državi sovražen element, ki je bil skoraj dve povojni desetletji kriminaliziran .29 Slovenskim bralcem pa je gotovo manj znano, da so kanadske oblasti po t . i . gouzenkovi aferi septembra 1945 postajale v državi čedalje ostrejše do politične levice, ki sicer tudi v predhodnih desetletjih ni imela veliko politične moči .30 Nastalo je več montiranih sodnih procesov proti potencialnim državnim sovražnikom iz vrst leve politične opcije, javno politično razpoloženje proti komunizmu in socializmu in njegovih privržencih pa se je zelo zaostrilo . Številni politično bolj ali manj angažirani in tudi ideološko neopredeljeni izseljenci so v Kanadi zlagoma prevzeli uradni kanadski diskurz o politični levici ter s tem vrednotenje socializma in komunizma .31 Takšno izključujoče razmerje je za več desetletij določilo nepretočnost odnosov med Slovenijo (Jugoslavijo) in Kanado ter posledično oslabilo tudi raziskovalne možnosti . Podobna raziskovalna zapoznelost se izrisuje tudi v drugih vzhod-noevropskih diasporičnih skupnostih Severne Amerike32 in del razlogov za to bržkone izhaja iz političnih konstelacij v času hladne vojne . Ugoden čas za prve sintetične poskuse kritične obravnave zgodovine slovenskega izseljenstva v Kanadi je nastal šele v osemdesetih letih . To je bil čas, ko je hladna vojna izgubljala ostrino in je povojno slovensko izseljenstvo v očeh jugoslovanskih oblasti ne zgolj de iure, ampak tudi de facto postalo manj obremenjeno z oznako političnih sumljivcev . Izseljenstvu bolj naklonjena atmos-fera je spodbudila porast publikacij, ki niso imele zgolj verskega, društvenega ali družabnega obeležja, ampak ambicijo zgodovinskih migracijskih sintez in spominske literature . Pojavile so se tudi posamezne znanstvene raziskave in raziskovalne naloge . Za slovensko skupnost v Kanadi je v zadnjih štirih desetle-tjih naraslo zlasti zanimanje pri študentih zgodovine ter drugih humanističnih in družboslovnih strok .33 29 Marina Lukšič hacin, »Političnost migracij«, 183–198; Jernej Mlekuž, »Nadzor nad nenad- zorovanimi migracijami: Kako je slovensko časopisje pisalo o prebegih iz Jugoslavije v letih 1945–1965«, Dve domovini / Two Homelands 50 (2019): 163–182 . 30 reg Whitaker, gary Marcuse, Cold War Canada: The Making of a National Insecurity State, 1945–1957, (Toronto: Toronto University Press, 1994); Joseph Laurence Black, Martin rudner (ur .), The Gouzenko Affair: Canada and the Beginnings of Cold War Counter-Espionage (New- castle: Penumbra Press, 2006) . 31 Franca Iacovetta, Gatekeepers: Reshaping Immigrant Lives in Cold War Canada (Toronto: Between the Lines, 2006), 16–19 . 32 Matjaž Klemenčič (ur .), Etnični fraternalizem v priseljenskih deželah (Maribor: Univerza v Mariboru, 1994) . 33 Na Oddelku za zgodovino FFUL je na temo Oris zgodovine Slovencev v Kanadi s posebnim poudarkom na slovenski skupnosti v Hamiltonu (1984) pod mentorstvom Petra Vodopivca diplomiral Bogdan Kolar, kasneje pa so bile pod mentorstvom dr . Boža repeta izdelane tri IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 25 Političnoideološki dejavniki zagotovo niso edini razlog, zakaj zgodovina slovensko-kanadske skupnosti še ni bila celostno obravnavana, saj premoreta diasporični skupnosti Slovencev v Argentini in Avstraliji, ki sta prav tako pretežno rezultat migracijskih procesov po drugi svetovni vojni, bistveno obsežnejšo bibliografsko obravnavo34 in sta tudi precej vidneje vpisani v kolektivni spomin . Še več, v oči bijoče dejstvo je, da kanadski Slovenci tvorijo eno najštevilčnejših slovenskih izseljenskih skupnosti v svetu,35 vendar niso predmet raziskav v sorazmernem merilu . Prav tako se zdi manko raziskav nenavaden v luči dejstva, da med slovenskim in kanadskim prostorom obstajajo živahni bilateralni odnosi na političnem, gospodarskem, športnem in kulturnem nivoju, ki se že desetletja ohranjajo (ne samo, ampak tudi) s povezavami, ki jih vzdržuje kanadsko-slovenska diplomske naloge Nada Bajić, Informacijska dejavnost Slovencev v Kanadi (1996), gregor rigler, Poskus prikaza športnih aktivnosti slovenskih rojakov v Kanadi (1999) ter Lucija gerdevič, ‘Oj zala mati – domovina!’: Migracije Slovencev po 2. svetovni vojni skozi oris pripovedi sorodnikov iz Avstralije in Kanade (2014) . Na Oddelku za zgodovino PFMB je nastala diplomska naloga Metode Blagotinšek-Turk, Nastanek in razvoj slovenske župnije v Torontu (1998) . Na FDV je v okviru te tematike z nalogo Slovenska imigracija v Kanadi (2009) magistriral Stanislav Pospeh, diplomirala pa Ines Pavlovič s temo Izseljeni Slovenci v Kanadi in njihova socialna opora (2016) . Z nalogo Slovenska izseljenska društva in ohranjanje slovenstva v Kanadi in na Švedskem (2009) je na FPŠ UNg magistrirala Teja Bitenc . Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo sta raziskovalno nalogo izdelali Bernardka rupnik, ‘Šentjernej, I love it!’: Identiteta Šentjernejčanov v Kanadi ter njihova komunikacija z domovino (2007) in Marta Čemažar, Politične migracije v Kanado: Prva leta po 2. svetovni vojni (2014) . Na Oddelku za slovenistiko FFUL sta z nalogo Jezikovna identiteta in vitalnost slovenske skupnosti v Kanadi (2014) diplomirali Tea erjavec in Neža Knapič . Na Oddelku za zgodovino je z nalogo Slovenci v Kanadi: Izseljevanje skozi prizmo življenjskih zgodb pod mentorstvom Marte Verginella in Irene gantar godina leta 2010 doktorirala Urška Strle . Na Oddelku za anglistiko FFUL je z nalogo Družbeno politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi (2019) pod mentorstvom Matjaža Klemenčiča in Igorja Mavra doktorirala Maja Belavič . Na Oddelku za sociologijo je s temo Socio-kulturni in politični razlogi za izseljevanje Slovencev v Kanado po 2. svetovni vojni (2016) diplomirala Katarina gačnik . Na Oddelku za slovenistiko FhŠ UP je s temo Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu (2017) dokto- rirala Alenka Čuš . Medkulturna komunikacija v diasporični skupnosti Kanade in Avstralije pa je bila obravnavana celo v okviru diplomske naloge Integracija slovenskih izseljencev v tujo kulturo (2013) Sabine Kojc na FerI UM . 34 Breda Čebulj-Sajko je naredila bibliografski pregled raziskav slovenskega izseljenstva do leta 1999 – sicer za področje etnologije, ki pa se je v Sloveniji med prvimi disciplinami kvalitativno posvetila slovenskemu izseljenstvu . Breda Čebulj-Sajko, »Izbrana bibliografija virov in literature na temo etnološkega preučevanja slovenskega izseljenstva: 1926–1993: Z nekaterimi dodatki za obdobje 1994–1999«, Glasnik slovenskega etnološkega društva 39/3–4 (1999): 54–61 . Vsebinska analiza literature se nahaja v: Breda Čebulj-Sajko, Etnologija in izseljenstvo (Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 1999), 10–88 . 35 Za številčne ocene slovenskih diaspor po svetu prim . rado genorio, Slovenci v Kanadi / Slovenians in Canada . (Ljubljana: Institut za geografijo Univerze edvarda Kardelja, 1989), 46 . 26 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV skupnost s svojo izvorno domovino . Znano je tudi, da v sami skupnosti obstaja velika motivacija za beleženje zgodb in arhiviranje dokumentov, ki pojasnju-jejo zgodovino priseljevanja Slovencev v Kanado in njihovo integracijo v novi domovini; to že vrsto let opravlja Kanadsko-slovensko zgodovinsko društvo, ki združuje vrsto prostovoljcev slovenskih korenin in ima sedež v Torontu . Poraja se vprašanje, kako lahko pojasnimo raziskovalno-interpretativni primanjkljaj v sodobnem času kljub jezikovni dostopnosti (angleščina) in statusu kanadske družbe, ki danes izkazuje eno bolj naklonjenih integracijskih politik na svetu . Kaj odvrača raziskovalce, sploh zgodovinarje in antropologe, od preučevanja kanadskih Slovencev? Mar je vzrok za to razpršena poselitev kanadskih Slovencev po ogromni celini in s tem draga raziskava? Oddaljenost Kanade in njene pregovorno mrzle zime? Je morda težava v študijskem kuri-kulumu študentov zgodovine, ki zgodovinske prostore onkraj meja evrope jemlje v obzir le izjemoma in precej sporadično ter tudi ne posveča zadostne pozornosti migracijskim tematikam? Je težava v maloštevilnosti zgodovinar-jev migracij pri nas? V kolikšni meri je uradna slovensko-kanadska skupnost sploh odprta za sodelovanje z zunanjimi raziskovalci? Kolikšno težo ima v tem primeru stopnja zaupanja do preučevalcev iz domovine, vključno z razmisleki o tem, v kolikšni meri je bilo to zaupanje v preteklosti skaljeno? Koliko so na drobljenje raziskovalnih moči vplivale tudi razprtije znotraj same skupnosti, kar – to velja poudariti – ni zgolj posebnost kanadske diaspore, ampak tudi drugih večjih izseljenskih skupnosti, ki so izkazovale različne ideološke predznake in vrednostne sisteme? Za ponazoritev, v kako občutljivih medosebnih razmerjih je potekalo razi- skovanje slovensko-kanadske skupnosti v poznih osemdesetih letih 20 . stoletja, nam lahko služi zanimiva priloga v knjigi Slovenci v Kanadi rada genoria .36 Ta na svojstven način spregovori o bolečini, nezaupanju in frustraciji nekaterih anketirancev, ki so kot povojni izseljenci (najverjetneje begunci) iz Slovenije in kot priseljenci v Kanadi bržkone vsaj določen čas svojega življenja doživljali drugorazreden družbeni položaj . Potrjuje tudi to, kako izrazito in trajno se v osebni spomin vtisne osebna (ali družinska) izkušnja in kako težavno je po takšni izkušnji vzpostaviti zaupanje do raziskovalcev, ki prihajajo iz države, iz katere so sami nekoč morali oditi . Tudi zame iskanje pričevalcev in pričevalk37 iz vrst kanadskih Slovencev ni bilo enostavno, doživela sem kar nekaj zavrnitev . Peščica potencialnih sogo-vornikov iz vrst kanadskih Slovencev je jasno izrazila dvome o pridobivanju 36 genorio, Slovenci v Kanadi, 175–177 . 37 V nadaljevanju vse oblike samostalnikov moškega spola, če gre za splošnejše formulacije (Slovenci, slovenski izseljenci, migranti, priseljenci, pričevalci), vključujejo tudi ženski spol . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 27 verodostojnih podatkov iz pogovorov z ljudmi . Del razlogov za to pripisujem nezaupanju do posameznikov, ki so iz matične domovine že vsaj od konca šestdesetih let prihajali »proučevat« slovenske izseljence .38 Stopnja nezaupanja do režima, ki je bil v paranoičnem kontekstu hladne vojne predstavljen kot vohljaški, ovaduški, ki je bolj ali manj sumničavo gledal na povojne begunce in ki je tudi ustvaril razmere za odhod od doma, se je, kot kaže, vsaj delno ohranila in prenesla v čas, ko socialistični režim ni več obstajal . Kot »podaljšana roka politične oblasti« je bila nemalokrat razumljena tudi Slovenska izseljenska matica, ki je skušala s kulturnim in ekonomskim povezovanjem pri diasporičnih sku-pnostih vzbuditi simpatije do jugoslovanske države, dvigniti njen mednarodni ugled in ublažiti protijugoslovansko propagando . Pri tem je s svojimi glasili, letnim almanahom Slovenski izseljenski koledar in mesečnikom Rodna gruda, lansirala režimsko verzijo podobe jugoslovanske oziroma slovenske države in razumevanja (zlasti vojne) preteklosti . Dejstvo, da so obstajale skupine, ki so bile režimu bolj ali manj naklonjene, pa tudi takšne, ki so mu bile odkrito sovražne, priča o tem, da so (bile) v kanadskem prostoru (kot bržkone tudi drugod) diasporične skupnosti notranje idejno raznolike . V tem, da so bili raznoliki naboji odnosov tudi zabeleženi, pa lahko prepoznamo obliko nadzora matične države nad izseljenskimi skupnostmi .39 V SENCI ZDA Pri obravnavi slovenskih priseljencev v Kanadi je treba upoštevati še nekaj, kar je v primerjavi s preostalimi slovenskimi diasporičnimi skupnostmi po svetu specifično . Dejstvo je, da so bili kanadski Slovenci pogosto obravnavani skupaj s slovenskimi priseljenci v ZDA, torej kot izseljenci v Severni Ameriki, in v tem kontekstu običajno manj poglobljeno, skorajda obrobno . Povedano drugače, kanadski Slovenci so bili kljub političnim, ekonomskim in socialnim posebno-stim kanadskega prostora40 dolgo v senci rojakov, izseljenih v ZDA, ki so bili 38 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 221, a . e . 287 . V arhivskem gradivu Slovenske izseljenske matice obstajajo pisma rudija Videtiča, ki je v iztekajočem se letu 1967 in začetku leta 1968 pošiljal poročila o svojih terenskih opažanjih Slovenski izseljenski matici . V sistemu COBISS ni razvidna nobena publikacija, katere avtor naj bi bil, prav tako ni jasno, kaj konkretno naj bi raziskoval . 39 Petra Kavrečič, Miha Koderman, »Slovenski izseljenci in turistični obisk nekdanje Jugoslavije s poudarkom na poročanju revije rodna gruda«, v: Aleksej Kalc (ur .), Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma (Ljubljana: Založba ZrC, 2021), 306–310 . 40 razlike izhajajo iz razlikujočega se političnega, ekonomskega in socialnega razvoja v 18 . in 19 . stoletju, ki je pogojeval ostale nivoje družbenega življenja in ima vpliv tudi na današnji čas . Britansko kolonijo je dlje časa določalo protirevolucionarno, kroni zvesto okolje in prav 28 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV vseskozi neprimerno številčnejši in tudi prepoznavnejši .41 O tem svojevrstnem zlitju obeh izseljenskih skupnosti priča tudi ljudsko poimenovanje: nekateri kanadski Slovenci so bili v domačih krajih poznani kot Američani .42 To ima jasen zgodovinski izvor, napaja se namreč iz politične geneze Severne Amerike, iz več kot 100-letnega procesa postopnega političnega razdvajanja obeh držav ter tudi iz narave migracijskih procesov in njihovih posledic .43 lojalnost britanskemu imperiju je pogojevala zamrznitev razvoja kanadske nacionalne ideje . Za ameriškim nacionalizmom, ki ga je podžgala revolucija, je kanadski zaostajal za več kot stoletje . V družbenopolitičnem kontekstu sta Kanado poleg pretežnega britanskega elementa močno določala frankofonska skupnost in skorajšnja odsotnost črnskih sužnjev . ZDA so v primerjavi s Kanado že ob svoji ustanovitvi imele na primer vedno pomembnejšo vlogo svetovne sile in precejšnje število prebivalstva, ki je bilo kot posledica množičnih priseljevanj kulturno bolj raznoliko od kanadskega . Slednje je imelo bistveno višji odstotek prebivalstva z britanskega otočja, t . i . british stock . 41 glej npr .: Franc Šušteršič, »Slovenci v Ameriki«, Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1894, 15–27; J . M . Trunk, Amerika in Amerikanci (Celovec: samozaložba 1912); Jože Zavertnik, Ameriški Slovenci: Pregled splošne zgodovine Združenih držav, slovenskega naseljevanja in naselbin in Slovenske narodne podporne jednote (Chicago: Slovenska narodna podporna jednota, 1925); Ivan Mladineo, Narodni adresar Hrvata, Slovenaca, Srba: The National Directory of the Croat-Slovene-Serb Organizations, Institutions, Business, Professional and Social Leaders in the United States nad Canada (New York, 1937); Adam S . eterovich, A Guide and Bibliography to Research on Yugoslavs in the United States and Canada (San Francisco, CA: r & e research Assoc ., 1975); Joseph D . Dwyer, Slovenes in the United States and Canada: A Bibliography (Minneapolis: Immigration research Center, University of Minnesota, 1981); Marjan Drnovšek, »Izseljevanje Slovencev v Severno Ameriko«, v: Milica Trebše-Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .), Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001), 173–178; Joseph Valenčič, »Z delom uma in srca – ustvarjalnost med Slovenci v Severni Ameriki«, Ustvarjalnost Slovencev po svetu / 38 . seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 24 . 6 .–13 . 7 . 2002 (Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi tuj jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2002) . 42 Strle, »Bila je preprosto sreča«, 115 . 43 Z razglasitvijo neodvisnosti od matične države, 4 . julija 1776, je britansko kolonialno območje na severnoameriškem kontinentu začelo razpadati na dva dela: na neodvisne ZDA in Britan- sko Severno Ameriko, ki se je v devetdesetih letih 18 . stoletja razdelila na Spodnjo Kanado (Quebec ali Nouvelle-France) in Zgornjo Kanado (večinoma britanski del, ki se je razprostiral približno na ozemlju današnjega Ontaria) . Ozemeljska celovitost tedaj še britanske province Kanade ni bila zaključena do začetka 20 . stoletja; slabotno poseljen in težko prehoden osrednji del Kanade (dan . Alberta, Saskatchewan, Manitoba) več kot stoletje od ustanovitve ZDA ni imel niti provincialne jurisdikcije . Meja med Kanado in ZDA je bila posledično izjemno porozna in se je le sčasoma konsolidirala, na to spreminjanje se je odzivalo tudi prebivalstvo obeh držav . Šele od dvajsetih let 20 . stoletja se je začel razvijati kanadski nacionalizem, ki se je skušal osvoboditi močnega britanskega in ameriškega vpliva . Po prvi svetovni vojni se je Kanada neodvisno od Velike Britanije priključila Društvu narodov, njeno samostojnost pa je leta 1931 potrdila tudi angleška kraljica . Na simbolnem nivoju je Kanada leta 1965 IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 29 Meja med ZDA (1776) in Kanado (1876), najdaljša ločnica med dvema državama na svetu, je bila dolgo domala nenadzorovana in je kot taka omogočala razmeroma prost pretok ljudi, idej in kapitala . Obmejni nadzor med državama je bil do srede 20 . stoletja dokaj ohlapen, drastično se je okrepil šele po tero-rističnem napadu 11 . septembra 2001 . Na tem mestu velja pripomniti, da so Kanado do konca prve svetovne vojne, torej še pol stoletja po njeni ustanovitvi, obravnavali kot deželo, ki bo sčasoma pripadla ZDA . To je posledično vplivalo na serijo političnih dogodkov in ekonomskih smernic ter določalo tudi naboj socialnih in kulturnih procesov v regiji . Takšna družbenopolitična realnost je gotovo vplivala na izrazito skupno zavest Slovencev na severnoameriški celini tja do tridesetih let 20 . stoletja . Slovenski izseljenci so bili del tega množičnega in razmeroma prostega prehajanja ljudi med ZDA in Kanado . Znaten delež Slovencev je pred prvo svetovno vojno prišel v Kanado preko ZDA, prav tako pa so se v obdobju med obema vojnama, ko so ZDA omejile priseljevanje iz evrope, nekateri Slovenci naseljevali v ZDA preko Kanade . Ni izključeno, nimam pa konkretnih podatkov, da so bili med številnimi protivojno usmerjenimi mladimi fanti, ki so se želeli izogniti vpoklicu v času ameriških vojaških intervencij na Daljnem vzhodu44 in so se umaknili v Kanado, tudi ameriški Slovenci . Kot izpričujejo nekateri ustni viri, pa je postala Kanada bolj zaželena od ZDA prav zaradi razlik v mobiliza-cijski politiki; ZDA so potrebno vojaško moč nabirale tudi med priseljenci, ki so v zameno laže pridobili ameriško državljanstvo . Pri marginalizaciji obravnave kanadskih Slovencev in njihovem stapljanju z ameriškimi Slovenci sta igrala vlogo tudi razlika v številu pripadnikov obeh izseljenskih skupnosti ter domet in pomen njihovih institucij . V obdobju pred prvo svetovno vojno je bilo glede na ocene v Kanadi le nekaj 100, morda nekaj več kot 1000 Slovencev (ti so bili v statistikah obravnavani skupaj s hrvati), v ZDA pa jih je bilo več kot 180 .000 .45 Obravnave sodobnikov poudarjajo, da so bili maloštevilni in razmeroma mobilni kanadski Slovenci do druge svetovne vojne organizacijsko močno povezani z ameriškimi Slovenci . Na to je dodatno uvedla rdeče-belo zastavo z javorjevim listom, šele leta 1980 pa je angleško himno God save the queen nadomestila kanadska O, Canada . Kljub vsemu sta britanski in ameriški vpliv v Kanadi še vedno relativno močna . 44 Valerie Knowles omenja od 80 .000 do 200 .000 ljudi, ki so se zgolj v času vietnamske vojne iz ZDA preselili v Kanado . Valerie Knowles, Strangers at Our Gates: Canadian Immigration and Immigration Policy, 1540–2006 (Toronto: Dundurn Press, 2007), 214 . 45 Drnovšek navaja, da je v ZDA leta 1910 slovenščino kot materni jezik uporabljalo 183 .300 ljudi, od tega 59 .800 že rojenih v novi domovini . Marjan Drnovšek, Vilma Brodnik, Množično izseljevanje Slovencev v Združene države Amerike, Priročnik za učitelje (Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo, 2002), 10 . 30 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV vplivala kanadska poselitvena struktura, ki je v državi z ogromnim arktičnim območjem izkazovala zgostitve prebivalstva zlasti v skrajnem južnem delu, torej neposredno ob meji z ZDA . Ta poselitveni vzorec je veljal tudi za slovenske priseljence . Slovenci v Kanadi so se zato sprva pogosto vključevali v razvitejše društveno življenje ameriških Slovencev, ki so živeli ob kanadski meji,46 in se z njimi povezovali tudi zunaj društev . Čeprav so se razlike v številu obeh skupnosti po drugi svetovni vojni precej zmanjšale, so bili kanadski Slovenci v primerjavi s tistimi v ZDA do danes deležni bistveno manj raziskovalne pozornosti . Prve pobude za samostojno obravnavanje Slovencev v Kanadi so prišle iz vrst samih priseljencev slovenskega rodu . Ti so se od ameriških Slovencev od tridesetih let 20 . stoletja začeli osamosvajati predvsem na institucionalni ravni (društva, tisk) . Na medosebni ravni so njihove povezave s Slovenci v ZDA ostajale zelo močne kot umeven odsev gospodarske in kulturne prepletenosti obeh držav . Selitve iz Kanade v ZDA so bile pogoste do zadnje tretjine 20 . stoletja, ko je Kanada postajala prepoznavna kot vplivna svetovna velesila, ki je svojim državljanom in rezidentom omogočala aktivno udeležbo pri gospodarski rasti . Obenem pa se je prav v šestdesetih letih 20 . stoletja začela krepiti kanadska nacionalna propaganda, ki je danes po učinku ena najuspešnejših na svetu . Smiselno je, da se Kanado z migracijskega vidika obravnava kot samostojno nacionalno entiteto, ob tem pa je treba upoštevati bližino in nesporne vplive ZDA, ki odražajo pozornosti vredno časovno dinamiko . Skozi prizmo migracijskih procesov je možno opazovati zapoznele reakcije kanadskih ekonomskih, soci-alnih in političnih ukrepov na primerljive ameriške procese . V prvih desetletjih od ustanovitve kanadske konfederacije leta 1867 so ZDA veljale za pomembno tvorko družbenih normativov, političnih in gospodarskih smernic, ki so jih kanadske politične elite večkrat prevzele . Obenem pa je priseljenska politika ZDA, ki je s premišljenim oblikovanjem smernic za privabljanje prišlekov in hkratno omejevanje vstopa v državo (restrictionism) oblikovala ključni instrument izgradnje moderne nacije,47 zlagoma postala očiten vzor za priseljensko oziroma nacionalno politiko tudi drugod po svetu . Kasneje, zlasti od sedemdesetih let 20 . stoletja, pa je s postopnim uvajanjem multikulturne politike prav Kanada postajala vzor za priseljenske politike številnih nacionalnih držav . Treba pa je poudariti, da so Kanado njena specifična geografska lega in demografska dejstva postavili pred nekoliko drugačne vloge, kot so veljale za 46 Merim na Slovence in njihove potomce iz ZDA, zlasti njenih severnih držav (Michigan, Maryland, Washington) . Tako je denimo kanadsko mesto Windsor tesno povezano z ameri- škim Detroitom, Niagara Falls z Buffalom, Sarnia z Port huron . Tudi mesto Sault Ste . Marie se razteza med Michiganom in Ontariom . 47 Zolberg, A Nation by Design, 2006 . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 31 njeno južno sosedo . Kot v uvodu svoje knjige opozarja Peter Li, so unikatna kulturna razmerja in lingvistična dualnost Kanade postala bistven del priseljenske realnosti . Pogoje za vstop in načine vključitve v kanadsko družno so določale angleške in delno tudi francoske norme – slednje so bile do šestdesetih let 20 . stoletja izrazito katoliške – hkrati pa so bili priseljenci pogosto sredstvo političnih bojev med anglofonskim in frankofonskim prebivalstvom .48 POVEDNOST PRETEKLIH RAZISKAV relevantne znanstvene literature, ki bi prišla v poštev pri obravnavi Kanadča-nov slovenskega rodu, je razmeroma malo, sploh v primerjavi z ameriškimi, argentinskimi ali avstralskimi Slovenci . Kljub vsemu pa obstaja kar nekaj deset strokovnih člankov in publikacij, ki bodisi sintetično bodisi parcialno obrav-navajo različne vidike iz zgodovine priseljevanja Slovencev v Kanado in načine njihove integracije v kanadsko družbo . To so za raziskovanje slovenske skupnosti v Kanadi vsekakor nespregledljivi zgodovinski viri z atraktivnim naborom empiričnih podatkov . Izjemno pomembne uvide v tematiko so mi omogočila literarna dela izpod peres kanadskih Slovencev, razumem jih kot pomemben doprinos za kvalitativno razumevanje priseljenskega življenja . V zadnjih letih so se pojavile zanimive avtobiografije slovenskih izseljencev o njihovih migra-cijskih izkušnjah v Kanadi .49 Naj poudarim, da je za zgodovinske vire, ki posredujejo podatke o Sloven- cih v Kanadi, značilna razpršenost virov po raznih ustanovah (po Sloveniji, v relevantnih arhivih v Zagrebu in Beogradu, v Knjižnici Dušana Černeta in v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v arhivih kanadskih društev in še kje), kar nedvomno upočasnjuje raziskovalno delo . Situacija se z delno agregacijo gradiva v osrednjem nacionalnem arhivu in v NUK nekoliko popravlja v zadnjih letih, vendar še ni zadovoljiva . Izšlo je nekaj bibliografskih priročnikov . Leta 1981 je Joseph D . Dwyer z Univerze v Minnesoti izdal publikacijo Slovenes in the United States and Canada: a bibliography . Leta 1998 je Janez A . Arnež v zbirki Studia Slovenica izdal publikacijo Slovenski tisk v ZDA in Kanadi: 1940–1997, ki je pokrivala zlasti tiskovine povojnih priseljencev . Deset let zatem je izšla 48 Peter S . Li, Destination Canada: Immigration Debates and Issues (Oxford: Oxford University Press, 2003), 10–13 . 49 Vladimir Urbanc, Pozdravi iz Montreala (Montreal: samozaložba, 2005); Marija Demšar, Moje življenje (Žiri, Ljubljana: Muzejsko društvo, 2007); Miro rak, Mojih pet svetov (Toronto, Ljubljana: samozaložba, 2007) . Mednje lahko uvrstim tudi članek Anne Urbancic, »Crossed Identities: Italo-Slovenes and the Friulians«, v: Konrad eisenbichler (ur .), An Italian Region in Canada: The Case of Friuli-Venezia Giulia (Toronto: Multicultural history Society of Ontario, 1998), 19–33 . 32 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV celovitejša in informacijsko bogata Slovenska bibliografija za Kanado 1832–2007,50 vendar zajema zgolj objave, ki so nastale na kanadskem ozemlju, ne pa vseh, ki obravnavajo problematiko slovenskih priseljencev v Kanadi . Do zdaj še ni bila ustvarjena kompilacija številnih kanadsko-slovenskih publikacij, društvenih in drugih zanimivih in povednih vsebin, ki so dostopne na spletnih portalih . Veliko delo v smislu zbiranja in urejanja arhivskega dela opravlja že omenjeno Kanadsko-slovensko zgodovinsko društvo, v katerem delujejo slovenski izseljenci in njihovi potomci; dvakrat na leto izdajo bilten Our Story, v katerem obveščajo o pomembnejših dogodkih in zanimivih drobcih iz zgodovine slovenskih pri-seljencev v Kanadi . Pri znanstvenem preučevanju tematike velja posebej omeniti geografa rada genoria, ki je eminenten avtor raziskovanja slovenskih migrantov v Kanadi tudi za zgodovinarje .51 Njegovo v marsikaterem oziru pionirsko delo Slovenci v Kanadi od konca osemdesetih let do danes ostaja edina relevantna znanstvena sinteza za omenjeno tematiko .52 genorio se je poleg prikaza sodobnih migracij-skih fenomenov na primeru Kanade na kratko vrnil tudi v preteklost . Poskušal je rekonstruirati razmere, ki so pogojevale izseljevanje iz Slovenije, hkrati pa je očrtal družbenopolitične razmere v Kanadi in vplive na tamkajšnjo slovensko skupnost z vidika društvenega življenja . Tako je v eni sapi združil oba vidika istega migracijskega procesa, izseljevanje in priseljevanje . Njegov pristop zrcali sociodemografsko podobo slovenskih migrantov v Kanadi, nekaj prostora pa posveča tipologiji migracij, ki jih s teoretske ravni ponazarja na priseljevanju Slovencev v Kanado . O Slovencih v Kanadi je napisal več strokovnih in znan-stvenih člankov . glede na to, da je njegovo delo izšlo že leta 1989, so tudi njegova opažanja s terenskega dela relevantna tudi za zgodovinarje . Pomembno obogatitev k preučevanju Slovencev v Kanadi je prispevala zgodovinarka in arhivistka Milica Trebše Štolfa . Arhivu republike Slovenije v Ljubljani je predala kopije arhivskega materiala nekaterih slovensko-kanadskih društev, na podlagi tega materiala pa napisala nekaj strokovnih člankov in jih objavila v Arhivih, Dveh domovinah, Rodni grudi, Slovenskem izseljenskem koledarju in Slovene Studies . Objavila je nekaj člankov o konkretnih posamezni-kih kanadsko-slovenske skupnosti .53 V sodelovanju s kanadskimi Slovenci v 50 Marjan Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado 1832–2007 (Trst: Mladika, 2008) . 51 geografija je tradicionalno prva znanstvena veja, ki se je pri nas začela ukvarjati s fenomenom migracij in ki je za potrebe razumevanja teh demografskih procesov do neke mere zorala ledino tudi zgodovinski stroki . 52 genorio, Slovenci v Kanadi. 53 Milica Trebše-Štolfa, »Dve domovini rojakinje Francke Seljak«, v: Aleksej Kalc (ur .), Poti in usode: Selitvene izkušnje Slovencev iz zahodne meje (Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstvenoraziskovalno središče republike Slovenije, 2002), 131–136; Milica IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 33 edmontonu je izdala obsežnejšo monografijo o zgodovini tamkajšnjega društva54 ter uredila dokumentacijo, povezano s prizadevanji kanadskih Slovencev, da bi kanadska vlada priznala Slovenijo kot samostojno državo .55 Prizadevanja kanad-skih Slovencev za slovensko politično neodvisnost je preučeval tudi zgodovinar dr . Matjaž Klemenčič .56 Z nekoliko starejšimi vidiki migracijske tematike se je ukvarjala zgodovinarka dr . Irena gantar godina; slovensko priseljevanje v Kanado je preučevala v okviru širše slovanske skupnosti, s posebnim ozirom na vzajemno slovansko idejo, ki je bila za slovensko narodno gibanje do vključitve v Kraljevino ShS med intelektualci zelo aktualna .57 Nekaj preglednih geselskih člankov v Slovenski kroniki XX. stoletja, zadevajočih Kanado, je napisal zgodovinar dr . Marjan Drnovšek, sicer specialist za izseljevanje v ZDA .58 Literarni teoretik dr . Mirko Jurak je v uvodu za kanadsko literarno antologijo v drugem zvezku Slovenska izseljenska književnost: Severna Amerika splošnemu zgodovinskemu pregledu slovenskih priseljencev v Kanadi posvetil približno 20 strani .59 Nekaj perspektiv iz zgodovine priseljevanja Slovencev v Kanado sem objavila tudi sama .60 Trebše-Štolfa, »Portret Francke Seljak, 40 let kulturnega poslanstva med rojaki v Kanadi«, Slovenski izseljenski koledar 2000, 107–119; Milica Trebše-Štolfa, »Dolga pot ‘Mrs . John Brown’ do ‘Mrs . Jane Brown’ v Kanadi«, Arhivi 28/2 (2005): 213–220; Milica Trebše-Štolfa, »Med Arktiko in Bahamskimi otoki«, v: Monika Kokalj Kočevar (ur .), Izseljenec: Življenjske zgodbe Slovencev po svetu (Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 2001), 47–50 . Omeniti velja tudi publikacijo Štiri njene ljubezni, izdano leta 2010 v Brezovici pri Ljubljani, v kateri predstavlja Francko Seljak, eno od osrednjih figur v življenju kanadskih Slovencev na področju kulture, izobraževanja, gledališke režije, koreografije in publiciranja . 54 Milica Trebše-Štolfa, Slovensko-kanadsko društvo = Slovenian Canadian Association: Edmonton, Alberta, Canada: 1964–2004: štirideset let ohranjanja slovenske kulturne dediščine/fourty years of preservation of Slovenian culture (Ljubljana, edmonton: Slovensko-kanadsko društvo/ Slovenian Canadian Association, 2004 . 55 Matjaž Klemenčič, Milica Trebše-Štolfa, »Prispevek kanadskih Slovencev k osamosvojitvi Slovenije«, v: Matjaž Klemenčič (ur .), Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije (Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2005), 157–196 . 56 Matjaž Klemenčič, »Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo: Objava virov s komentarjem«, Razprave in gradivo 40 (2002): 106–209 . 57 Irena gantar godina, »Overview of the migration of Slavs from habsburg Monarchy to Canada – up to 1918«, v: Marjut Anttonen (ur .), ‘Once a jolly swagman ---’ (Turku: Institute of Migration, 2001), 68–80 . 58 gre za gesla »Kanadski Slovenci«, »Sovražna emigracija«, »Organiziranost slovenske politične emigracije«, v: Bojan Balkovec in drugi (ur .), Kronika XX. stoletja (Ljubljana: Nova revija, 1995–1996), 276, 302, 303 . 59 Mirko Jurak, Kanada, v: Slovenska izseljenska književnost 2: Severna Amerika (ur . Janja Žitnik, helga glušič), Založba ZrC, Ljubljana 1999, 305–384 . 60 Urška Strle, »Odnos slovenskih izseljencev«, 117–141; »Bila je preprosto sreča«, 89–117; Slovenci v Kanadi; »K identiteti slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v Kanadi«, 34 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Nekaj več je bilo izdanih panoramskih, splošnejših sintez in poljudnih del iz življenja kanadskih Slovencev . V prvi vrsti je treba omeniti plodovito slo-vensko-kanadsko pisateljico in publicistko Cvetko Kocjančič, ki je kot aktivna članica slovenske skupnosti v južnem Ontariu o Slovencih v Kanadi napisala številne prispevke . Med njimi naj omenim geslo Slovenes v Encyclopedia of Canada’s Peoples61 ter članke v Slovenskem izseljenskem koledarju, Rodni grudi in Dveh domovinah; več njenih publikacij je dostopnih na različnih internetnih straneh . Napisala je tudi dva biografska romana o slovensko-kanadskem slikarju Andreju Štritofu z naslovom Upornik s čopičem62 in o nenavadnem avanturistu Janezu Planinšku z naslovom Gospodar Golega ozemlja .63 Med monografi-jami, ki pregledno obravnavajo slovensko skupnost v Kanadi, naj omenim še poljudni knjigi slovensko-kanadskih avtorjev Petra Urbanca in eleanor Tourtel Slovenians in Canada64 ter Janeza Vintarja Od lipe do javorja . Selitev Slovencev v Kanado in naselbina v Ontariu v obdobju 1920–1933 .65 Medtem ko je prva knjiga obogatena s številnimi fotografijami in osredotočena na splošen prikaz delovanja kanadsko-slovenskih institucij, druga prinaša zgodovinsko-etnološki oris slovenskih migrantov v Kanadi . Vintarjeva slovensko-angleška monogra-fija, opremljena z izdatnim slikovnim materialom (več kot 100 fotografij) in pripovedmi priseljencev v Kanado (približno 50 pričevanj moških, žensk in otrok), vsebuje bogato gradivo o slovenskih priseljencih v Kanadi in ZDA v medvojnem obdobju . Pokojni kanadski teolog p . Jože Plevnik (1928–2010), ki se je po triletnem bivanju v avstrijskih taboriščih leta 1948 priselil v Kanado in tam tudi doštudiral, je med drugim raziskoval slovensko priseljensko skupnost v Kanadi in njihovo povezanost s cerkveno institucijo .66 V okviru Kanadsko-slovenskega zgodovinskega društva v etobicoku nastaja še dvojezična zgodovina Slovencev v Kanadi . Druge publikacije in članki se Prispevki za novejšo zgodovino 50/3 (2010): 131–146; »Slovenians in Canada: An Oral history perspective«, v: rodica Albu (ur .) Migrating Memories: Central Europe in Canada 2: Oral Histories (Brno: CeACS, 2010), 357–419; »go West!«, 27–46 . 61 Cvetka Kocjančič, »Slovenes«, v: Paul robert Magocsi (ur .), Encyclopedia of Canada’s Peoples (Toronto: The Multicultural history of Ontario, University of Toronto Press, 1999), 1179–1186 . 62 Cvetka Kocjančič, Upornik s čopičem: Življenjska pot slovenskega izseljenca in slikarja Andreja Štritofa (Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1990) . Ta biografski roman je bil preveden tudi v angleščino pod naslovom Unhappy Rebel: The Life and Art of Andy Stritof (Toronto: Multicultural history Society of Ontario, 1993) . 63 Cvetka Kocjančič, Gospodar Golega ozemlja (Novo mesto: Dolenjska založba, 1992) . 64 Peter Urbanc, eleanor Tourtel, Slovenians in Canada (hamilton: The Slovenian heritage Comitee, 1984), 215; genorio, Slovenci v Kanadi, 143 . 65 Janez Vintar, Od lipe do javorja: Selitev Slovencev v Kanado in naselbina v Ontariu v obdobju 1920–1933 (Toronto: Kanadski slovenski kongres, 2005) . 66 Jože Plevnik, »Cerkev in slovenska identiteta v Kanadi«, Traditiones 26 (1997): 335–345 . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 35 posvečajo predvsem fragmentarnim elementom iz življenja kanadskih Sloven-cev, dokumentirajo zlasti društveno oziroma cerkveno življenje . Med njimi velja omeniti nedavno objavljeno dvojezično knjigo ob 50-letnici društvenega dogajanja v Vancouvru, B . C ., ki pomeni dobrodošlo predstavitev življenja kanadskih Slovencev na obalnem in goratem kanadskem zahodu, kjer se je oblikovala manjša slovenska skupnost že konec 19 . stoletja .67 O ETNIČNIH ŠTRLINAH IN MEŠANICAH Ob pregledovanju literature, ki obravnava slovenske izseljence v Kanadi, me je zamikalo oceniti, v kolikšni meri je koncept etničnih skupnosti sposoben predreti meje nacionalno-političnih tvorb . Zdi se, da enačenje etničnega in nacionalnega prostora ostaja ena od dominantnih paradigem zgodovinjenja, čeprav se takšen koncept prav pri kanadski izkušnji izkaže kot netočen .68 Na-cionalne evropske države, ki se pogosto imenujejo po večinski (dominantni) etnični skupini, pretežno enačijo izseljenstvo z določenega nacionalnega ozemlja z izseljenstvom zgolj dominantne etnične skupnosti in ne problematizirajo manjšinskih ali etnično mešanih skupnosti, ki posledično ostajajo ena od slepih peg v preučevanju migracij .69 Če se najprej lotimo pometanja pred lastnim pragom, podobno velja tudi za razumevanje slovenskega prostora in ljudi v njem . Tukaj so skozi stoletja ob Slovencih – če vzamemo za identifikacijsko osnovo etničnosti materni jezik – živeli tudi pripadniki drugih etničnih skupnosti, stalno ali zgolj začasno . Skoraj po pravilu pa so slovenski zgodovinarji med izseljenci iz Slovenije zanemarjali številne pripadnike drugih skupnosti . To denimo velja za pripadnike nemške ali madžarske skupnosti, ki so slovenski prostor zapustili po obeh svetovnih vojnah in se med drugim izselili tudi v Kanado70, ali Jude in rome, ki so po drugi 67 Silva Plut (ur .), 50 let Slovenskega društva Vancouver / 50 Years of the Slovenian Society Van- couver: 1958–2008 (Burnaby: Slovenian Society Vancouver, 2008) . 68 eva Mackey, The House of Difference: Cultural Politics and National Identity in Canada (New York: routledge, 1999); Zheng Wu, Vivien W . Y . So, »ethnic and National Sense of Belonging in Canadian Society«, International migration 58/2 (2020): 233–254 . 69 Tujejezične monografije o migrantih iz avstrijskega, italijanskega in madžarskega nacionalnega prostora, na katere sem naletela v kanadskih knjižnicah, elementa narodnih manjšin v veliki večini ne problematizirajo, temveč enačijo nacionalnost z etničnostjo . Nekaj pozornosti temu namenjajo le Zocco, Urbancic in Szabo . 70 etnologija Anja Moric je objavila članek o kočevskih Nemcih v izseljenstvu, ki poleg ameriškega, avstrijskega in nemškega na kratko zajema tudi kanadski prostor . Anja Moric, »Domovina globoko v srcu: Kočevski Nemci v diaspori«, Etnolog 24 (2014): 81–104 . 36 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV svetovni vojni pobegnili iz države in prav tako šli čez ocean .71 Podobno velja tudi za zadnji val migracij iz Slovenije, ki je Kanado zajel po izbruhu krize, zlasti okoli leta 2011, saj ta ne vključuje le etničnih Slovencev, ampak tudi pripadnike uradno priznanih (italijanska in madžarska skupnost) in nepriznanih manjšin (zlati gre za pripadnike etničnih skupnosti nekdanje Jugoslavije) . Za Kanado velja izrazita kulturna pestrost, značilna za države, katerih demografski razvoj se je napajal pretežno iz priseljencev . Kanada se svoje priseljenske preteklosti zaveda, njeno raziskovanje pa zadnje polstoletje tudi spodbuja . V bogatih kanadskih univerzitetnih in javnih knjižnicah v edmontonu, Torontu in Ottawi sem imela možnost pokukati v obsežno literaturo različnih priseljenskih skupnosti v Kanadi, etničnih in verskih . Ugotavljam, da Slovenci praviloma niso temeljiteje obravnavani v nobeni publikaciji v angleškem oziroma nemškem jeziku,72 ki obravnavajo povojno priseljenstvo v Kanado iz Sloveniji mejnih držav, torej iz Italije, Avstrije in Madžarske, kjer obstajajo slovenske manjšinske skupnosti . Avtohtona slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, ki se je izselila v Kanado, še ni bila deležna poglobljene raziskovalne pozornosti, prav tako ne slovenska manjšina v Porabju . Še najbolje je obravnavana izseljena slovenska manjšina iz Italije, ki je od vseh slovenskih manjšin v Kanadi tudi najštevilčnejša .73 Kanadska italijanistka slovenskega rodu Anne Urbancic zanjo uporablja izraz »Italo-Slovenci«, označuje pa jih kot priseljence »slovenske krvi in italijanskih 71 Zanimivo tematizacijo v tem smislu je mogoče najti v poslednjem romanu Teda Kramolca (1922–2013) Sol v grlu (2011), ki obravnava pripadnika pobegle romske skupnosti iz Bele krajine v Kanadi . Kot mi je nekoč omenil avtor sam, je zaradi izbire romskega protagonista doživel očitke nekaterih pripadnikov slovensko-kanadske skupnosti . Očitke je možno razumeti v luči hotene etnične homogenizacije diasporičnih skupnosti, ki je značilna tudi za ostale skupnosti po svetu . Biti Slovenec v diaspori vsebuje bolj emocionalno nabito identifikacijo, kot to velja za Slovence v Sloveniji . 72 Morebitnih relevantnih italijanskih in madžarskih besedil mi še ni uspelo najti . 73 Aleksej Kalc, »Smernice preučevanja slovenskega izseljenstva v zamejstvu v Italiji in slo- vensko izseljevanje z zamejskega prostora v delih italijanskih avtorjev«, Dve domovini / Two Homelands 5 (1994): 151–175; Aleksej Kalc, »Prispevki za zgodovino izseljevanja iz Beneške Slovenije: primer občine Sovodnje/Savogna«, Dve domovini / Two Homelands 11–12 (2000): 175–202; Aleksej Kalc, Michela Predan, Alvaro Petricig, Deriva nei continenti le Valli Natisone e luoghi dell’emigrazione negli archivi fotografici di famiglia/Odplavljanje na celine Nadiške doline in destinacije izseljevanja v družinskih fotografskih arhivih (Čedad, Špeter: Zveza slovenskih izseljencev FJK, Študijski center Nediža, 2008); Urbancic, »Crossed Identities«; Jana Vizmuller-Zocco, »Language, ethnicity, post–modernity: The Italian-Canadian case«, Studi Emigrazione/Migration Studies, XLIV/166 (2007): 355–368; Marina Lukšič-hacin (ur .), Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru: sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije (Ljubljana: Založba ZrC, 2003) . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 37 spominov« .74 Urbancic namreč ugotavlja, da so se številni primorski Slovenci, ki so v času med obema vojnama živeli in delovali v Italiji, zbližali z italijansko kulturo (jezik, pesmi, glasba, kuhinja, navade), kar je obarvalo tudi njihov pri-seljenski vsakdan v Kanadi . V slovensko raziskovanje migracijskega konteksta še niso bile vključene analize na podlagi Emigranta, glasila Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije . Od leta 1969 izhaja v Čedadu in je le eno (in po mojem vedenju edino) od glasil iz zamejstva, ki se posveča izseljenskemu elementu slovenske narodnostne manjšine . Pri tem naj poudarim, da je bilo izseljevanje iz Beneške Slovenije in rezije – ki sta leta 1866 postali del Kraljevine Italije in kjer se del prebivalstva identificira s slovenstvom – zaradi neperspektivnih gospodarskih razmer v zadnjih 100 letih izredno množično tudi glede na celotno italijan-sko izseljenstvo .75 Tudi v Kanadi je delovala podružnica društva Associazione emigranti Sloveni Friuli – Venezia Giulia, v začetku sedemdesetih let je imela 200 članov .76 V devetdesetih letih si je Zveza prizadevala v vodstvene strukture vključiti zamejske Slovence iz goriške in tržaške pokrajine .77 Na splošno velja, da so bili Slovenci iz obmejnih krajin oziroma z območij, ki jih je močno določila spremenljivost nacionalnih meja, vseskozi dobro seznanjeni tudi z italijansko (to velja zlasti za območje Jadranskega primorja oziroma kasnejše Julijske krajine) oziroma madžarsko (merim na Prekmurje, sploh Lendavski okraj) kulturo . Ob manjšinski obravnavi, ki pogojuje dobro kulturno seznanjenost z vsaj dvema etnijama, velja upoštevati še druge preseke, denimo kulturne značilnosti prostora v različnih obdobjih . Tako so bili tisti, ki so se v Kanado preselili med svetovnima vojnama, rojeni nekje na prelomu stoletja in praviloma še vešči nemščine . Večkulturna seznanjenost je izseljencem 74 Anne Urbancic, »Crossed Identities«, 19–32; Anne Urbancic, »Italo-Slovenian Immigrants in Toronto: Doubled ethnicities«, v: gabriela Scardellato, Manuela Scarci (ur .), A Monument for Italian-Canadian Immigrants: Regional Migration from Italy to Canada (Toronto: Department of Italian Studies, University of Toronto, The Italian-Canadian Immigrant Commemorative Association, 1999), 73–78; Anne Urbancic, »Place Settings: Food and Identity among the Italo- -Slovenians of Toronto: A revised and expanded Version«, Perugia Food Studies Conference, Umbra Institute in Perugia, 5–8 June 2014, http:// library2 .utm .utoronto .ca/italianopentext/ content/session-21-place-settingsfood-and-identity-among-italo-slovenians-toronto (27 . 6 . 2023) . 75 Kalc in drugi, Deriva Nei Continenti, 90 . 76 gianni Poggiolini, Zürich: »Beneški Slovenci odhajajo v svet«, Rodna gruda 11 (1971): 16–17 . V arhivskem gradivu Slovenske izseljenske matice sem odkrila podatek o ustanovitvi krajev- nega sedeža Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine v Vancouvru . Imela naj bi nad 200 članov, predsednik pa bi bil Tomasso Pauletig . SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 303 . 77 Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine, Primorski dnevnik, 14 . 9 . 1991 . 38 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV na tujem pogosto pomenila dodaten socialni in kulturni kapital, določala pa je tudi njihove pripadnosti, ki so se pogosto izkazale za bolj vključujoče kot v narodnostno kompetitivnih in konfliktnih odnosih v »starem kraju«, kakor so izseljenci imenovali svojo izvorno domovino . V večini znanstvenih ali poljudnih besedil, ki zadevajo premike prebival- stva, je le malo pozornosti namenjene mešanju etničnih skupnosti, ki se dogaja z različnimi oblikami mobilnosti, družbenimi mrežami, interesi ipd . etnična homogenost se je v zavest modernih evropejcev, tudi Slovencev, usidrala izjemno močno, saj se je uspešno oplajala preko državne administracije in vrste nacionalnih institucij (izobraževalne, kulturne in znanstvene ustanove, mediji ipd .) . Posledično družba, neredko tudi na ravni humanističnih raziskav, ostaja v nenavadno visoki meri slepa za štrline, ki jih predstavljajo manjšinske skup-nosti in etnični ‘mešanci’ v izseljenstvu . Tudi sama v to kompleksno tematiko izdatneje ne zahajam, vendar skušam z empiričnimi drobci iz virov in lastnimi opazovališči s terenskega dela nakazati na pomenljive senčne niše družbenih realnosti, ki niso vselej zgolj rezultat etničnih dejstev, ampak tudi lastnih izbir .78 OD STATISTIČNIH OČRTOV DO POVEDNOSTI KONKRETNIH USOD K preučevanju Slovencev v Kanadi zaradi svojih interesov za opazovanje ne-predvidljivosti in težavne določljivosti družbenih tkiv nisem pristopila s kvan-titativnega vidika, čeprav sem nekatere statistične podatke občasno uporabila za ponazoritev migracijskih pojavov . Vložek v etnično-demografsko zasnovo raziskave se mi je zdel vprašljiv, ker statistični podatki težko zajamejo za človeško družbo značilne večplastnosti in zakrijejo njena protislovja . Dodatne dileme za demografsko raziskavo so mi vzbudili vidiki, ki jih razpoložljivi statistični viri velikokrat poenostavijo, na primer enačenje etničnih in nacionalnih oznak, stapljanje Slovencev s hrvati, (Jugo)Slovani, celo s Slovaki,79 ali prezrtost večkra-tnih migracijskih postaj oziroma mobilnosti prebivalstva . V primeru statistik, ki zadevajo populacijo, pri kateri je mobilnost družbeno dejstvo, evidentiranje, 78 Urška Strle, »Identitetne transformacije v migracijskih procesih: Prelivajoča se pripadnost Kanadčanke slovensko-italijanskih korenin«, Dve domovini / Two Homelands 53 (2021): 135–152 . 79 Podobnosti se kažejo predvsem pri sledečih besedah, ki se nanašajo na etničnost: slovenský (slovaški), Slovenka (Slovakinja), Slovensko (Slovaška) . Ni odveč omeniti, da se podobne pomote dogajajo še danes . V srbskem (nekdaj v srbohrvaškem) jeziku se Slovani lahko imenujejo tudi Sloveni, slovenski pomeni tudi slovanski, Slovenka je tudi Slovanka . glej: Viktor Smolej, Slovensko-slovaški slovar (Ljubljana: DZS, 1983), 446; Janko Jurančič, Srbskohrvatsko-slovenski slovar (Ljubljana: DZS, 1972), 1016 . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 39 ki predstavlja zamrznjeno družbeno sliko nekega trenutka, trči s spremenljivim družbenim stanjem v realnosti .80 Agregacija različnih statističnih zapisov (popisi prebivalstva, registri priseljencev, izseljencev ipd .) se lahko izkaže za problema-tično tudi zato, ker imajo različna administrativna opazovališča tudi različne interese (in s tem vzročenja) beleženja razmer na terenu, določeni podatki v virih skozi daljši čas pa niso vselej primerljivi, ker se statistične raziskave prilagajajo potrebam naročnika, v tem primeru zlasti države . Tako je denimo v Kanadi, kjer so popisi prebivalstva od leta 1871 potekali vsako deseto leto, od leta 1956 pa na vsakih pet let, šele popis iz leta 1971 je vseboval podatke, ki so navajali etničnost kanadskih priseljencev, prej so beležili zgolj geografski izvor .81 V slednjem primeru je veljalo pravilo, da so priseljence iz Jugoslavije, če se niso natančneje opredelili, vključili v nacionalno rubriko Jugoslovani .82 Tako naj bi bilo leta 1971 v Kanadi glede na popis 6975 Sloven-cev, leta 1981 6395 in leta 1986 8120 . Leta 2006 je kanadski statistični urad priobčil 13 .135, leta 2011 10 .775 in 2016 le 9785 Slovencev glede na prvi jezik, kar je precej manj, kot je ocena iz vrst samih kanadskih Slovencev, ki v svoje kroge bržkone štejejo tudi (pretežno anglofone) potomce slovenskih priseljen-cev .83 Ob tem velja omeniti, da je več kot 19 milijonov kanadskih državljanov navedlo angleščino kot prvi jezik, približno milijon in pol pa jih je navedlo, da so večjezični . Vprašanje je, koliko med njimi je posameznikov, ki lahko vsaj delno izkažejo slovenske korenine . Statistične analize, ki temeljijo na zapletenih tehnikah zbiranja, povzemanja in vrednotenja podatkov, v sebi vselej nosijo interpretativno tendenco izvajalcev analiz kot tudi duha časa . geograf rado genorio je v svoji magistrski študiji predstavil različne demografske enačbe, s katerimi naj bi se natančneje določilo število slovenskih priseljencev v Kanadi, pri tem pa priznal, da je v svojih izračunih prišel samo do ocen . Na izjemno neskladnost glede določitve števila Slovencev v Kanadi sem naletela ob branju strokovnih člankov, v katerih je ta »zamišljena skupnost« nihala kar med štiritisoč- in štiridesettisočglavo množico . Variabilnost številk je, kot sem že nakazala, pogojena z različnimi spremenljivkami, ki jih določata zlasti migracijska dinamika (priseljevanje, izseljevanje) in demografska spremenljivost 80 Prim . Michael Marrus, The Unwanted: European Refugees in the Twentieth Century (Phila- delphia: Temple University Press, 2002), 13 . 81 Dr . Vladislav Tomović, »Izseljenstvo narodov in narodnosti Jugoslavije in vzajemne pove- zanosti z njim«; iz referata, podanega na jugoslovanskem sociološkem simpoziju v Zagrebu, 1 .–4 . april 1976 . 82 Plevnik, »Cerkev in slovenska identiteta v Kanadi«, 336 . 83 Statistics Canada: Previous censuses . https://www12 .statcan .gc .ca/census-recensement/ pc-eng .cfm 40 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV (mortaliteta, nataliteta), nanjo pa vplivajo čas zbiranja, sortiranja in dostopnost/ izbor podatkov, iz katerih so izhajali različni avtorji . Bolj kot sami podatki o številu Slovencev, ki so se preselili v Kanado, me je zanimal družbenozgodovinski kontekst teh selitev . Skušala sem razumeti zlasti to, kakšna vzročnost stoji za migracijskimi odločitvami, kako so seleči se skupine in posamezniki dojemali migracijske procese in kako so jih le-ti zaznamovali . Četudi skuša biti moja sinteza podkrepljena z zgodovinskimi dejstvi, se zavedam, da je ponekod tudi emocionalno nabita in se spogleduje z nekoliko manj konvencionalnim pristopom zgodovinjenja . Zlasti merim na način podajanja snovi, ki je obogaten z narativnimi vložki iz pogovorov s kanadskimi Slovenci, opravljenih v letih med 2008 in 2012 . Za izbiro takšnega načina pisanja stoji moje visoko vrednotenje pomena posameznikovih izkustev in občutij, v katerih je možno razbirati številne razlagalne elemente za obnašanja, prepričanja in afinitete ljudi . Vsak posameznik – s svojimi subjektivnimi držami – je ne le pasiven ude- leženec, ampak tudi kreativen sooblikovalec svoje dobe . V nasprotju s tradici-onalnimi zgodovinskimi perspektivami, ki kot tvorce zgodovine predstavljajo vélike osebnosti, npr . politike, vojskovodje, izobražence, vidnejše kulturnike in umetnike, menim, da je v obravnavi zgodovine človeške družbe treba upoštevati tudi delovanje miriade posameznikov . Vélike osebnosti kot osrednji zgodovinski liki so nedvomno rezultat družbene vplivnosti in hkratne vidnosti vloge, ki jo imajo oziroma so jo imeli v družbi, vendar tudi posledica poenostavljanj v razlaganju družbenih stvarnosti, ki so sicer umevna pri razumevanju prete-klosti s ptičje perspektive . A takšen pogled na družbo, ki je v zgodovinopisju najpogostejši, širše segmente posameznikov kot temeljnih elementov družbe pravzaprav podcenjuje; prikazuje zlasti končne rezultate procesov, ki navadno zakrijejo posameznikove možnosti nadzorovanja, celo njegovo življenje samo .84 Naj za konkretnejši uvid navedem retorična vprašanja Dirka hoerderja, ki se nanašajo posebej na kanadski prostor: Kanadska zgodovina je bila pogosto obravnavana kot izgrajevanje nacije s pola-ganjem železniških tirov pod taktirko vélikih belih mož, v gospodarskem smislu pa s proizvodnjo izdelkov za svetovni trg . Kdo pa je polagal tire, kdo je gojil žita in kdo je oblačil vélike bele može? In ali niso ženske in možje, ob tem, ko so pro-izvajali izdelke, tudi vzgajali nove generacije Kanadčanov?85 84 giovanni Levi, Nematerialna dediščina: Življenjska pot piemontskega eksorcista iz 17. stoletja (Ljubljana: Studia humanitatis, 1995) . 85 Dirk hoerder, Creating Societies: Immigrant Lives in Canada (Montreal, Kingston: Mcgill– Queen’s University Press, 1999), xi . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 41 res je, za razumevanje zgodovine vsakega geografskega prostora in družbe v njem, sploh pa vsestransko pisane kanadske, pomeni redukcija na nekaj vélikih ljudi in ogromno brezimno množico precejšnjo zožitev raziskovalnega žarometa in posledično osiromašenje razumevanja vzrokov in posledic . Podrobnejši pogled v življenja posameznikov, ki niso vélike osebnosti, običajno razblini tako podobo o nemočnih »malih ljudeh« kot tudi podobo o članih neke skupnosti, ki imajo vsi podobne težnje . Vidiki, ki jih ponujajo osebne perspektive, življenjske zgodbe, presegajo predstavo o migrantih, ki se prilagajajo družbenim stvarnostim brez možnosti odločanja in vplivanja na svojo usodo . Prikažejo, kaj so kot posamezniki zmogli ustvariti – pogosto praktično iz nič – in kako so s svojim delovanjem zaznamovali vsa okolja, v katerih so živeli in še živijo . Poleg tega perspektive posameznikov skoraj vedno lahko omogočijo upoštevanje širše palete razlogov v sprejemanju življenjskih odločitev, kot se zazdi na prvi pogled . Vzročni mehanizmi, ki pogojujejo migracijske procese, se tako oplodijo z vpogledom v subjektivno načrtovanje in strategije posameznika . Migranti nikdar niso izolirani od družbe, iz katere izhajajo, ki jo prečijo (tudi virtualno in imaginarno) in kjer se naseljujejo . So del tako družbenega kot fizičnega okolja (podnebje, naravne danosti, oblike naselij, prometno infrastrukturo infrastrukturo ipd .), ki nanje vpliva in od katerega so odvisni . Takšna odnosnost narekuje upoštevanje ne le migrantovega individualnega delovanja, ampak tudi njegovo družinsko/sorodstveno, interesno, poklicno, lokalno, regionalno, versko, nacionalno, intelektualno, (sub)kulturno in še kakšno drugo kolektivno vpetost .86 V opazovanju migracijskih procesov se kot posebno nagrajujoče izkaže opazovanje posameznikovega izgrajevanja socialnega omrežja, ki omogoča materialno oslombo, informiranost in tudi emocionalno podporo, ki je ključnega pomena zlasti v kritičnem začetnem času priselitve .87 Kot kaže perspektiva od spodaj, ki se med drugim za starejše dobe izkristalizira v razlagalni moči izseljenske korespondence, dnevniških in drugih zapiskov, v zadnjih letih pa jo osvetljujejo baze ustnih pričevanj, podporni sistem omrežij migrantov nemalokrat sega tudi v matično domovino oziroma povsod tja, kjer živijo ljudje iz posameznikove socialne mreže . 86 Kot zanimiv interdisciplinarni uvid: Floya Anthias, Translocational Belongings: Intersectional Dilemmas and Social Inequalities (New York: routledge, 2020, 9–17) . 87 Monica Boyd, »Family and Personal Networks in International Migration: recent Develo- pments and New Agendas«, International Migration Review, 23/3 (1989): 638–670; Charles Tilly, »Trust Networks in Transnational Migration«, Sociological Forum, 22/1 (2007): 3–24 . 42 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV POIGRAVANJE Z IZRAZJEM Vsak zgodovinski vir in tudi vsaka perspektiva, ki določa raziskovalčev pogled v preteklost, sporoča svoje vsebine v svojskem jezikovnem registru . Mešana raba birokratskega in pravnega jezika ter tudi jezika ljudskega razumevanja ali nomenklature določenih akademskih disciplin pa največkrat deluje nekonsisten-tno . V primeru migracij, ki jih določajo geografsko, posledično pa tudi socialno in kulturno premikanje, je spreminjanje zornih kotov lahko še intenzivnejše . Kategorizacija poljudnega objekta ali fenomena s prehajanjem okolij in v različ-nih časovnih obdobjih lahko sproža različno razumevanje in obravnavo . A kot opozarja Peter Li, vsaka od perspektiv prinaša drugačne kontekste v določanju, kdo je migrant in kaj se od njega pričakuje .88 Nekaj pozornosti torej velja posvetiti terminološki označitvi za skupnost, ki jo obravnavam . Zanjo sem v besedilu uporabila različne izraze: slovenski izseljenci, slovenski priseljenci, migranti, kanadski Slovenci, slovenski Kanadčani, Slovenci v Kanadi, člani slovenske skupnosti v Kanadi ipd . Vsi ti izrazi pravzaprav označujejo isto skupino ljudi, vsak od njih pa ponazarja zorni kot njihovega obravnavanja . Nekateri se čutijo bolj Slovence in se identificirajo s krajem izvora, drugi bolj Kanadčane in se bolj istovetijo s krajem priselitve . Poenotenje terminologije se mi je s tega stališča zdelo nekakšno nasilno dejanje nad raznovrstnimi in večplastnimi možnostmi identifikacij omenjene skupine . V zvezi z obravnavano skupnostjo sem v strokovni literaturi naletela na pogosta terminološka odstopa-nja . S stališča kanadske družbe so Slovenci v Kanadi priseljenci, medtem ko so z vidika slovenske perspektive isti ljudje izseljenci, v akademskih krogih pa jih radi nazivamo z migranti . Medtem ko sem se glede na osvetljevanje priseljevanja v Kanado odločila predvsem za izraz priseljenec, sem v nekaterih primerih, ki obravnavajo izseljevanje iz Slovenije, presodila, da je primernejši izraz izseljenec . Izseljenstvo običajno označuje stalno bivanje v tujini, obenem pa izraz »izseljenski, uporabljen v najširšem pomenu besede, vključuje pojav kot celoto, to je izseljevanje in priseljevanje, in vse, kar sledi v odnosu med novim in starim svetom« .89 Najverjetneje v ozadju takšne pojmovne izbire tiči zanemarjanje dejstva, da je bil slovenski prostor skozi celotno zgodovino ob izseljevanju tudi prostor priseljevanja . Vsekakor je bilo v dobi množičnih migracijskih gibanj, to je od druge polovice 19 . stoletja, izseljevanje iz slovenskega prostora deležno večje (zgodovinopisne, medijske, raziskovalne) pozornosti, o priseljevanju vanj pa se je v našem prostoru začelo razpravljati razmeroma pozno . Sama pogosto uporabljam tudi termin migrant, saj v luči migracijskih študij deluje manj 88 Li, Destination Canada, 39 . 89 Drnovšek, »Osebno in javno«, 117 . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 43 zavajajoče ali izključevalno kot izraz izseljenec .90 Izraz migrant združuje tako izseljensko kot priseljensko perspektivo in je glede na to, da izseljenski izkušnji vselej neizogibno sledi tudi priseljenska, tudi bolj utemeljen . Žal slovenski jezik (še?) ne premore ustreznega slovenskega sinonima tujki migrant, ki bi se prijel na področju raziskovanja migracij . Pričujoča knjiga tako bistveno ne razlikuje med izselitvijo in priselitvijo iz dveh razlogov: oba izraza sta zgolj dva pola istega procesa, dve plati iste medalje, vsakdo, ki se od nekod izseli, se mora nekam priseliti . Večina mojih sogovor-nikov v svojih pripovedih te mejne okoliščine ni posebej izpostavljala, vendar njihove subjektivne migrantske izkušnje, posredovane v življenjskih zgodbah, vključujejo tako predčas izselitve (iz Slovenije) kot tudi čas priselitve (v Kanado) . Bolj kot z izrazoma izseljenec ali priseljenec, ki izhajata iz demografsko in admi-nistrativno pogojenih perspektiv, se posamezniki identificirajo z emocionalno pogojeno, kolektivno, največkrat nacionalno oznako, denimo kot Slovenec v Kanadi, kanadski Slovenec, slovenski Kanadčan, Kanadčan slovenskega izvora . Poleg izrazov, ki izhajajo iz izvornega okolja in okolja priselitve, se migrante pogosto označuje glede na vzrok migracij . Kot zgodovinarko z zanimanjem za konkretne zgodbe ljudi me sicer (administrativna) politična ali ekonomska kla-sifikacija izseljencev povsem ne prepriča, saj izhajam iz empiričnega spoznanja, da so bili razlogi za izselitev v večini konkretnih primerov mnogoteri . Vseeno pa ne morem zaobiti makrozgodovinske perspektive, ki pritrjuje temu, da so bili v določenih časovnih obdobjih izseljevanja s slovenskega ozemlja prepoznani kot odločilen ekonomski, drugič spet političnoideološki dejavnik . In ne nazadnje, ti pojmi so pogosto pomembni v administrativni obravnavi migrantov, hkrati pa so (bili) večkrat izrabljeni v ideološke namene .91 Podobno se ne ustavljam pri terminih začasne ali stalne in tudi ne prisilne oziroma prostovoljne izselitve, ker na empiriji temelječa spoznanja večkrat izpričujejo ambivalentnost, nejasnost .92 gotovo pa so ti termini uporabni kot analitična orodja . Nekoliko problematično se mi zdi tudi umeščanje potomcev slovenskih izseljencev v drugo/tretjo/četrto generacijo slovenskih izseljencev, kar se je v migracijskih študijah močno uveljavilo. Takšna opredelitev je sporna zaradi tega, ker potomci izseljencev nimajo neposredne izkušnje izseljenstva . Njihova pove-zanost s slovenstvom je pogosto zgolj simbolična, posredovana skozi primarno 90 Mirjam Milharčič hladnik, »Subjektivna realnost migracijskih procesov: Brati, poslušati in razumeti migrantske izkušnje«, Dve domovini / Two Homelands 22 (2005): 193 . 91 Pamela Ballinger, The World Refugees Made: Decolonization and the Foundation of Postwar Italy (Ithaca: Cornell University Press, 2020), 77–132 . 92 Prim . Leo Lucassen, »Introduction«, v: Jan Lucassen, Leo Lucassen (ur .), Migration, Migration History, History: Old Paradigms and New Perspectives (Bern: Peter Lang, 1999) . 44 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV socializacijo, ki navadno poteka v okviru nuklearne družine .93 Bolj ustrezna se mi zdi raba prva/druga/tretja generacija potomcev slovenskih izseljencev (v našem primeru bi lahko dodali še v Kanadi), ki jo močno določa okolje, v katero so se njihovi predniki priselili . Pri tem zopet ugotavljam, da tudi za nekatere izseljence iz Slovenije veljajo značilnosti, ki se jih navadno pripisuje potomcem priseljencev . Predvsem to velja za tiste, ki so se navadno priselili v Kanado še kot otroci in se šele tam aktivneje vključili v družbene sisteme (šolanje, zaposlitev), medtem ko slovenskega okolja nikdar niso temeljiteje spoznali . Dodaten zaplet se pojavi pri otrocih, ki so sad medetničnih zvez, te pa v kulturno raznovrstni Kanadi niso nič izjemnega . Ali lahko sina kanadske Slovenke in kanadskega Ukrajinca brez zadržkov uvrstimo zgolj med potomce slovenskih izseljencev? Kako takšno osebo umestimo v statistično beleženje? Se je primerneje sklicevati na to, kako se vidi in uvrsti sama? Zato, da se torej izognem togim uvrstitvam, ki skušajo biti mehanske in se ne ozirajo na posameznikovo samoopredelitev ali celo fluidnost istovetenja, raje uporabljam opisne načine, ki jih, če je treba in če je to mogoče, podkrepim s samoopredelitvijo vsakega posameznika posebej . * * * hervé le Bras, francoski demograf in preučevalec zgodovine migracij, v svoji referenčni knjigi Kri in gruda pojasnjuje, da številna spoznanja o človeški družbi izhajajo iz naravoslovnih paradigem poenostavljanja in iskanja splošnih zakoni-tosti, ki so navdahnila tudi posploševanja in poenostavitve človeških pojavov (so pogosto otrdeli v trdovratne stereotipe) . In četudi ljudje velikokrat potrebujemo poenostavljene prikaze družbenih procesov, da sploh lahko razumemo bistvo zapletenih človeških dejstev, se le Brasov razmislek zdi povsem na mestu: Ko od naravoslovnih znanosti preidemo k družboslovnim, se s poenostavljanjem napredek spremeni v nazadovanje . Poenostavitev migracijskih mehanizmov prav nič ne pripomore k poznavanju človeških gibanj, ampak jih izkrivlja: njihove elemente namreč preseje tako, da ohrani samo tiste, ki jih lahko vgradi v vnap-rejšnje ideološke odločitve .94 93 Maša Mikola, »Transformacija etničnosti: Premik k javnemu izražanju simbolne etnične identitete«, Dve domovini / Two Homelands 20 (2004): 261–263 . Več o primarni socializa- ciji: Marina Lukšič-hacin, Ko tujina postane dom: Resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih (Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995) . 94 hervé le Bras, Kri in gruda: Pregled teorij migracij v XX. stoletju (Ljubljana: Studia humani- tatis, 2003), 74 . IZ PreUČeVANJA PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 45 Če preidemo h konkretnejšim primerom, zgodovinar roberto Perin, rojeni Montrealčan italijanskih korenin, dvomi o samoumevnosti pripisovanja etnične identitete glede na deželo izvora ali prednikov, ki se jim (pogosto povsem upra-vičeno) pripisuje ogromen vpliv na izoblikovanje etnične identitete . Zanimiv zorni kot, ki na prvi pogled predstavlja izjemo, govori pa o taisti kompleksnosti, težavni ulovljivosti človeških dejstev v shematske prikaze, kot jih zgoraj navaja le Bras, je ujet v njegov poenostavljeni, a kljub temu zelo pomenljivi zapis: Ločnica, ki deli versko mlačnega italijanskega Kanadčana, ki ne zna italijansko, od Angleža, ki redno uživa spaghetti alla carbonara in si dnevno naroča cappuccino, je pravzaprav zelo krhka .95 Tovrstna vprašanja sicer bolj redko pridejo do izraza v zamišljanju sloven- skih izseljenskih skupnosti, tako v zavesti samih skupnosti kot tudi študij, ki jih preučujejo . V diasporičnem okviru se je oblikovala in vzdrževala močna potreba po izražanju pripadnosti izvorni narodnosti, ki je zasenčila številne marginalne, netipične in hibridne kulturne izraze ter pogosto dajala vtis o notranji homoge-nosti . Kot potrjujejo tudi primerjave z drugimi diasporičnimi skupnostmi po svetu, slovensko-kanadski primer glede tega nikakor ni unikaten . Od zgodovinopisnega objektiva, ki premore dovolj občutljive leče tako za pogled od daleč kot za fokus od blizu, pa je pričakovati, da v neki zamišljeni skup-nosti ne bo prepoznaval zgolj njenih teženj k poenotenju in oblik homogenosti, ampak bo občutljiv tudi za njene notranje raznolikosti . raznolikosti, ki se niso napajale zgolj iz različnih ideoloških prepričanj oziroma verskih pripadnosti, kot se najprej pomisli, ampak tudi iz razlik, ki so jih pogojevali spolna pripadnost, pripadnosti generacijam, regionalni izvor, izvorni socialni status, ekonomska moč, izobrazba in delovne kompetence, družinska in širša družbena omrežja, socialna inteligenca in druge značilnosti družbe . Pri tem ne smemo pozabiti specifičnih izkušenj, izhajajočih iz osebnih in družinskih okoliščin, ki so izse-litev motivirale, sprožile in zaznamovale pa so tudi integracijo v novo okolje . 95 roberto Perin, »Writing about ethnicity«, v: John Schultz (ur .), Writing about Canada: A Handbook for Modern Canadian History (Scarborough: Prentice hall Inc ., 1990), 202; prim . Betina S . Steinhauser, »Post-War Austrian Immigration to Canada«, v: Frederick C . engel- mann, Manfred Prokop, Franz A . J . Szabo (ur .), A History of Austrian Migration to Canada (Ottawa: Carleton University Press, 1996), 101; Janja Žitnik, »Kulturno življenje v izseljenstvu: koncept kompleksne obravnave«, Dve domovini / Two Homelands 21 (2005): 105–123 . 46 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ALBUM RAZGLEDNICE IZ RUDNIŠKIH SREDIŠČ Kanada je bogata z rudami, zlata mrzlica je konec 19 . stoletja zaznamovala zlasti dolino reke Klondike v Jukonu . Številna rudarska mesta, ki so ob bogatih nahajališčih zlata, bakra in drugih kovin v Ontariu in Quebecu v 20 . stoletju zrasla praktično iz nič, so privabila na tisoče priseljencev, tudi slovenskih . Obe svetovni vojni sta kopanje rud izjemno pospešili . Delo v rudnikih je bilo težaško in nevarno, zaslužek pa znatno boljši kot v kmetijstvu ali tovarnah . K rudarjem so se običajno priselile družine, zlasti v večjih mestih se je razvilo bogato družbeno življenje . Niz fotografij predstavlja razglednice iz rudarskih središč Kirkland Lake, rouyn-Noranda, Val d‘Or in Malartic, ki jih je Slovenski izseljenski matici poslal Frank Zaic . © Arhiv republike Slovenije rAZgLeDNICe IZ rUDNIŠKIh SreDIŠČ 47 48 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV rAZgLeDNICe IZ rUDNIŠKIh SreDIŠČ 49 50 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV rAZgLeDNICe IZ rUDNIŠKIh SreDIŠČ 51 52 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV rAZgLeDNICe IZ rUDNIŠKIh SreDIŠČ 53 54 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ORIS ZGODOVINE PRISELJEVANJA SLOVENCEV V KANADO rudar v Timminsu iz arhiva Janeza hočevarja . © Canadian Slovenian historical Society PERIODIZACIJA IN NARAVA VIROV Poglavje o strnjenih zgodovinskih dejstvih in procesih, ki so se mi zdeli bistveni za osvetlitev priseljevanja v Kanado, sem razdelila na dva večja dela s časovnim mejnikom, ki ga je zaznamovala druga svetovna vojna . Takšna razdelitev je arbitrarna, saj bi lahko za ločnico izbrala tudi prvo svetovno vojno ali gospo-darsko krizo, ki sta prav tako močno vplivali na kanadske migracijske procese . Svojo izbiro utemeljujem z značilnostmi, ki se nanašajo na globalne odnose do povojnih migracijskih procesov, na smernice kanadske priseljenske politike in tudi na specifične dimenzije priseljevanja Slovencev v Kanado . Druga svetovna vojna je s svojimi posledicami nedvomno povzročila korenit preobrat v povojnih družbenopolitičnih procesih, med drugim tudi v družbenopolitičnem odnosu do večmilijonske množice beguncev; zlasti je treba poudariti zavzemanje mednarodnih, medvladnih in medinstitucionalnih teles za rešitev zapletenega begunskega vprašanja, zlasti nanašajočih se na begunce iz evrope . Po drugi svetovni vojni lahko v kanadski priseljenski politiki sledimo tudi novim smer-nicam, ki so močno zaznamovale povojno kanadsko družbo ter vplivale ne zgolj na gospodarsko, ampak dolgoročno gledano tudi na socialno in kulturno politiko . Kar se tiče slovenskih priseljencev v Kanadi, lahko ugotovimo, da se je njihovo število v povojnih letih bistveno povečalo in da so postali bolj hete-rogeni (idejno, poklicno, izobrazbeno, starostno, statusno) kot v predhodnih dobah, poleg tega pa so imeli v novem okolju izrazito drugačne možnosti za integracijo kot pred vojno . Del te moje izbire se nanaša tudi na dostopnost in naravo virov za osvetlje- vanje različnih obdobij priseljevanja . Čas po drugi svetovni vojni v primerjavi s predhodnimi obdobji zaznamuje količinski porast virov, kar osvetljuje življenje slovensko-kanadske skupnosti in povečuje možnosti vpogleda v konkretna živ-ljenja posameznikov . Na to so vplivali ne le tehnologija in porast funkcionalne pismenosti, ampak tudi relativni dvig življenjskega standarda, spreminjanje razmerja med delom in prostim časom ter zviševanje življenjske dobe, kar je ljudem omogočilo, da so lahko množičneje zapisovali in objavljali svoje lastne izkušnje . V drugi polovici 20 . stoletja je tudi bistveno poraslo društveno življenje OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 59 slovenskih priseljencev v Kanadi in proizvedlo pomemben delež arhivskega gradiva ter s tem tako kolektivne kot individualne izkušnje priseljenstva . Prvi del zgodovinske sinteze priseljevanja Slovencev v Kanado tematsko očrtuje osnovne poteze priseljevanja v času od prvih znanih prišlekov v 19 . stoletju do druge svetovne vojne . Zaradi razdrobljenosti virov in pomanjkanja zgodovinskih študij, ki bi osvetlile prihod in življenje prvih Slovencev v Kanado, je ta del obravnave predvsem makrozgodovinski in v večji meri vključuje splošno kanadsko perspektivo . rekonstrukcija kanadske priseljenske politike se mi je zdela potrebna tudi zato, ker so bralcem v Sloveniji dostopne le redke publikacije, ki osvetljujejo osnovne zgodovinske in demografske poteze Kanade . Poglavja znotraj tega prvega dela sinteze sem razvrstila glede na pomembnejše zunanje-politične in obče družbene dogodke, ki so močno zaznamovali kanadsko družbo in vplivali na migracijske procese v njej . Za sekundarno razmejitev tega prvega dela sem tako uporabila prvo svetovno vojno, izbruh velike gospodarske krize in drugo svetovno vojno, ki so vsi dokaj intenzivno posegli v kanadsko družbo, kanadsko priseljensko politiko in posledično na selitvene trende . Namen tega obsežnega dela je bil osvetliti, na katera območja Kanade so se Slovenci prise-ljevali, s čim so se ukvarjali, kako so živeli; poleg tega sem jih skušala umestiti v kanadsko družbenopolitično klimo ter orisati raznovrstne dinamične odnose do množičnih priseljevanj v kanadski družbi . Drugi del zgodovinske sinteze se ne naslanja toliko na pomembne svetov- nozgodovinske mejnike, ampak bolj na kanadsko politiko in druge družbene specifike, ki so zadevale slovenske priseljence v Kanadi . Povojno kanadsko družbo in kanadsko priseljensko politiko sicer obravnavam s posebnim ozirom na posledice dveh velikih svetovnih konfliktov, druge svetovne vojne in hladne vojne, vendar zaradi večje razpoložljivosti virov priseljenske procese v večji meri osvetljujem skozi izkušnje slovenskih priseljencev . V pojasnjevanje ozadij, ki so določala sprejemanje beguncev, procese njihove integracije, vključno s sodelovanjem v modernizaciji in porastu družbe obilja, občasno vpletam tudi perspektive drugih etničnih skupnosti . Zlasti se mi je zdelo to smiselno za utemeljevanje postopne demokratizacije priseljenske politike, ki se je do neke mere odzivala na politične pritiske integriranih priseljenskih skupnosti . S tem se je oblikovala podstat za uvedbo multikulturne politike, ki danes tvori eno najprepoznavnejših političnih potez v izgrajevanju kanadske nacije, o čemer so začeli premišljevati in jo konec 20 . stoletja prevzemati tudi v nekaterih drugih mednarodnih skupnostih . glede na to, da so v Kanado izseljeni Slovenci v prvih letih po drugi svetovni vojni predstavljali zgoščeno množico prišlekov, ki jo je vodila mednarodna skupnost, sem nekaj več pozornosti posvetila begunski fazi, ki so jo slovenski 60 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV izseljenci oziroma begunci v neposrednih povojnih letih preživeli v avstrijskih in italijanskih taboriščih . Ta begunska, z vidika migracijskih procesov prehodna ali vmesna faza je v marsičem vplivala na notranjo konsolidacijo idejnopolitične orientacije izseljencev – tu merim zlasti na tiste, ki so iz Jugoslavije zbežali zlasti iz strahu, nelagodja, predvsem pa brez dobrega razumevanja vojnega časa – in to ne le kanadskih Slovencev, ampak tudi slovenske izseljenske skupnosti v drugih državah . V begunskih taboriščih po Italiji in Avstriji so se oblikovali temelji kasnejšim mednarodnim povezavam med pripadniki begunske inteligence, kar je možno potrditi v luči društvenega udejstvovanja in razpečevanja publikacij, pa tudi v tvorbi socialnih mrež med različnimi diasporičnimi skupnostmi po svetu . Drugi del zgodovinske sinteze seveda obravnava tudi kasnejše valove priseljevanja, ki so prvemu povojnemu sledili v petdesetih letih in kasneje . V zgodovinopisno pripoved so vključene manj monolitne poteze kanadsko-slo-venske skupnosti, ki kot vsak (moderen) kolektiv izkazuje številna notranja protislovja, napajajoča se iz različnih (in spreminjajočih se) interesov, vrednot, vednosti, razmerij moči in socialnih umeščenosti .96 Tudi skupnost kanadskih Slovencev je družbena entiteta, ki je po eni strani izgradila pozornosti vredno gospodarsko in kulturno dediščino, obenem pa je bila prepredena s številnimi, tudi ideološkimi konflikti, ki so jo do neke mere šibili in jo hkrati do neke mere tudi motivirali za razvijanje svojih dejavnosti . Kar se tiče dostopnih virov, je čas do dvajsetih let 20 . stoletja dokaj nehva- ležen za raziskovanje omenjene tematike . Za rekonstrukcijo zgodovine sloven-skih priseljenskih skupin obstaja izjemno malo virov, sploh glede na to, ker se vidnejše skupnosti slovenskih priseljencev še niso ustvarile . Večino uporab-nih podatkov se da razbrati s komparativnimi uvidi, torej iz študij o drugih etničnih skupnostih v Kanadi oziroma slovenskih skupin v ZDA .97 Žal nam ni poznano, v kolikšni meri so se Slovenci v Kanadi pred prvo svetovno vojno naseljevali in ustvarjali skupnosti z drugimi slovanskimi skupnostmi, zlasti s Čehi oziroma s hrvati in tudi Srbi . Iz ameriškega primera, ki je bistveno bolje raziskan in tudi bogat z viri, se da razbrati, da so se priseljenci iz slovenskega okolja zaradi jezikovnih sorodnosti in podobnih religioznih praks na splošno počutili domače med Slovani, čeprav se kakšna krovna slovanska organizacija – kot je to denimo veljalo za ZDA98 – v Kanadi ni izoblikovala .99 O kanadskem 96 Julia Lossau, Daniel Schmidt-Brücken, Ingo h . Warnke (ur .), Spaces of Dissension: Towards a New Perspective on Contradiction (Bremen: Springer VS, 2019) . 97 Matjaž Klemenčič (ur .), Etnični fraternalizem v priseljenskih deželah (Maribor: Univerza v Mariboru, 1994) . 98 Klemenčič, Etnični fraternalizem, 26 . 99 gantar godina, »Overview«, 75 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 61 prostoru dokumenti ne govorijo, obstajajo le indici, temelječi na fragmentarnem in omejenem spominskem gradivu . Nekoliko boljši so obeti za rekonstrukcijo priseljevanja Slovencev v Kanado v času med obema vojnama, ko se je zgodil prvi bolj množičen val selitev z današnjega slovenskega območja . Južnoslovanska vzajemnost je postajala nenapisano pravilo v času med obema vojnama, ko so politična realnost in nanjo vezane institucije pospeševali koncept jugoslovan-ske zavesti in posledično približevali občutek sorodnosti med jugoslovanskimi skupnostmi . Kljub temu pa je skoraj simptomatično, da se je največ zapisov in valoriziranega gradiva iz obdobja med obema vojnama nanašalo na levo usmer-jene priseljence, pri čemer je vloga Cerkve zelo slabo osvetljena, kljub temu da je velika večina izseljencev izhajala iz katoliškega okolja . Za obdobje od sredine 20 . stoletja frekventnost in povednost virov vedno bolj naraščata, zato je razumevanje in raziskovanje življenja Slovencev v Kanadi bistveno bolj pretanjeno, pa tudi kompleksnejše . Arhivski material Arhiva republike Slovenije (ArS) in Slovenske izseljenske matice (SIM), ki zadeva zlasti drugo polovico 20 . stoletja, je kljub vsemu precej neuravnotežen; pred-stavlja predvsem društveno podobo slovenskega izseljenstva v Kanadi, manj pa spregovori o posameznikih . V rekonstrukciji življenja Slovencev v Kanadi, načinov njihovega medsebojnega organiziranja, odnosov do matične in nove domovine sem se opirala na že obstoječe raziskave, članke in spominske dopise v Slovenskem izseljenskem koledarju in Rodni grudi ter na študije, ki se nanašajo na priseljevanje in odnos do priseljencev v Kanadi . Določene vidike slovenske skupnosti v Kanadi sem skušala predstaviti tudi s pomočjo (pretežno avtobio-grafskih) literarnih del, ki so nastala pod peresi slovensko-kanadskih ustvarjalcev . Pregledovanju arhivskega materiala raznih društev s slovenskim in jugoslo-vanskim predznakom, ki je na voljo v Kanadi, se zaradi časovno omejenega terenskega dela nisem posvetila, se pa pri tem naslanjam na nekatere raziskave rada genoria, ki je pregledal nekatere od arhivskih zbirk .100 Medtem ko sem sistematično pregledala slovensko časopisje, namenjeno slovenskim izseljencem po svetu, periodičnega tiska, ki so ga (izvzemši digitalne tiskovine kot denimo Our Story) izdajali in ga še izdajajo Slovenci v Kanadi, zaradi težje dostopnosti nisem vključila v pregled . Periodični viri, ki mi jih je uspelo pregledati, ponujajo vpogled v pisano paleto odnosov, političnoideoloških orientacij ter kulturnih in verskih dejavnosti slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v Kanadi . Prav tako prepuščam prihodnjim raziskavam sistematično obdelavo tistih slovenskih skupnosti, ki so se v Kanado preselile z območja izven habsburške monarhije, Kraljevine ShS oziroma od leta 1929 Dravske banovine 100 genorio, Slovenci v Kanadi . 62 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ali izven meja povojne Sr Slovenije . glede tega bi posebej omenila zlasti koroške Slovence v Avstriji in Primorce, ki so med obema vojnama pripadli Kraljevini Italiji . Poseben uvid v tematiko so mi omogočili pogovori z ljudmi, ki so imeli neposredno izkušnjo povojne selitve v Kanado . Njihove osebne izkušnje so močno določile tkanje poglavja o povojnem priseljevanju v Kanado . ČAS DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Od misijonarjev do farmarjev Metodistični predstojnik v Winnipegu, James S . Woodsworth,101 je leta 1909 izdal pionirsko delo s povednim naslovom Strangers within Our Gates or Coming Canadians, namenjeno problematiki priseljevanja . glavni motiv za nastanek njegove študije je bil prispevati k čim uspešnejši integraciji raznorodnih priš-lekov, ki so od konca 19 . stoletja množično prihajali v deželo in od katerih jih kar tretjina ni razumela angleško . Kanadskih prebivalcev, med katerimi je po statističnih podatkih o kraju rojstva navedel skoraj osem odstotkov tujerodnih ljudi102, je za leto 1901 naštel le dobrih pet milijonov, še dve desetletji poprej pa jih je bilo komaj malce več kot štiri milijone . V primerjavi z ZDA, ki so bile precej bolj priljubljen cilj priseljencev, je Woodsworth poudaril znatno večji delež tujcev glede na skromno število Kanadčanov, kar je bodlo zlasti v oči v slabše poseljenih prerijskih provincah in v Zahodni Kanadi . V komaj petih letih med letoma 1901 in 1906 se je prebivalstvo v poljedelskih prerijskih provincah Manitobi, Saskatchewanu in Alberti zaradi priseljevanja skoraj podvojilo .103 Knjiga se posveča izvornim skupnostim najprepoznavnejših skupin prise- ljencev v Kanadi ter tudi samemu priseljevanju in integraciji omenjenih skupin . Zasnovana je pretežno s pogledom od zgoraj . etnične, nacionalne104 in verske 101 James Shaver Woodsworth (1874–1942), metodistični duhovnik, socialni reformator, pacifist, politik in publicist, rojen v Torontu, šolan v Oxfordu . Iz cerkve, kjer je dve desetletji deloval kot misijonar med reveži in delavci, je bil prisiljen izstopiti leta 1918 zaradi ugovorov vesti proti mobilizaciji v času prve svetovne vojne . Po izstopu je položil temelje za kanadsko soci- alnodemokratsko gibanje . V tridesetih letih je ustanovil socialistično stranko Cooperative Commonwealth Foundation, v kateri pa se je distanciral od socialističnega gibanja, kakršno je bilo v Sovjetski zvezi in ZDA . Njegovo javno delovanje je pustilo močan pečat v kanadski socialni politiki . 102 Največje število tujerodnih prebivalcev so leta 1901 predstavljali rojeni na britanskem otočju, v ZDA, rusiji, Nemčiji, Italiji in habsburški monarhiji . 103 James S . Woodsworth, Strangers within Our Gates or Coming Canadians (Toronto: F . C . Stevenson, 1909), 18 . 104 Ko denimo obravnava Nemce, upošteva tudi ruske in avstrijske Nemce . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 63 skupnosti, ki tvorijo poglavitno merilo za opredelitev in razdelitev priseljencev, pa obravnava razmeroma monolitno, zlasti skozi deleže, številke, medtem ko skozi nekaj osebnih zgodb posreduje najbolj očitne kolektivne poteze . Woodsworthu se je zdelo bistveno zbrati čim več ilustrativnih podatkov o prišlekih in izsledke predstaviti kanadski javnosti . Kaj povprečni Kanadčan sploh ve o naših priseljencih? Vse te ljudi razvršča kot belce105 in tujce . O tujcih razmišlja kot o ljudeh, ki kopljejo odtočne jarke in ki prihajajo v težave med policijskimi zaslišanji . Vsi naj bi se oblačili v nenavadna oblačila, govorili barbarski jezik in ogabno smrdeli .106 Leta 1901 naj bi bilo v Kanadi nekaj manj kot 30 .000 kanadskih prebival- cev, ki so bili rojeni v habsburški monarhiji,107 med njimi pa je posebej navedel Čehe, Slovake, rusine, Poljake in Madžare . Od tedaj pa do nastanka njegove študije, torej pičlih v osmih letih, se je njihovo število več kot podvojilo .108 Naseljevali so zlasti manj obljudena območja osrednje Kanade, ki so bila prav s priseljenskimi močmi iz travnatih step preoblikovana v rodovitne poljedelske ravnice . V knjigi Slovenci kot posebna nacionalna kategorija med priseljenci niso omenjeni, čeprav jih Woodsworth kot narodnost znotraj monarhije pozna . Še več, ne omeni niti Kranjcev, čeprav denimo navede Štajerce .109 razlog za to je bržkone enostaven – maloštevilnost slovenskih oziroma kranjskih priseljencev na začetku 20 . stoletja . glede na poročila sodobnikov, zlasti intelektualcev iz vrst duhovnikov, ki so delovali v Ameriki, je bilo Slovencev v Kanadi pred 20 . stoletjem le nekaj 100 . Število priseljencev iz avstro-ogrske monarhije se je okrepilo šele v letih 105 V izvirniku white men; ta izraz ne predpostavlja spolnih razlik oziroma je rabljen z določeno mero ambivalence, ki pa se v nadaljevanju veže prvenstveno na moško izkušnjo (kopati jarke, prihajati v spore s policijo) . V knjigi sicer Woodsworth namenja pozornost tudi ženskam . 106 Woodsworth, Strangers within Our Gates, 15 . 107 Zanimiv je način, kako Woodsworth na podlagi državne statistike loči obstoječe nacionalnosti iz habsburške monarhije: Avstrijce, Čehe, Bukovince, hrvate, Dalmatince, galičane, Ogre, Madžare, rusine, Slovake in Štajerce (Styrians) . Kanadska statistika z začetka 20 . stoletja se tako razlikuje od ameriške, ki v posebno skupino priseljencev združeno uvršča hrvate in Slovence . Na podlagi razdelitve slovanskih dežel jugovzhodne evrope Woodsworth po jeziku ob ruskem, rusinskem, beloruskem, bolgarskem in srbohrvaškem pa prepoznava tudi slovenski jezik . Woodsworth, Strangers within Our Gates, 22, 247 . 108 Woodsworth, Strangers within Our Gates, 25–26 . 109 Predstavniki podjetij in dela na Štajerskem so, zanimivo in večinoma pozabljeno, po prvi svetovni vojni imeli ambicijo postati neodvisna federativna pokrajina, kar pa je zaradi slabe usklajenosti in moči nacionalnih logik izzvenelo v prazno . Pieter M . Judson, The Habsburg Empire: A New History (Cambridge: harvard University Press, 2016), 431–432 . 64 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV neposredno pred prvo svetovno vojno in najverjetneje so temu trendu sledili tudi Slovenci . glede na državo izvora so Slovenci v Woodsworthovi knjigi nemara tudi med rojenimi v Italiji, glede na to, da so Italijani v desetletju pred vojno v naraščajočem številu prihajali v Kanado . Domnevamo lahko, da so se v Kanado preselili zlasti Slovenci iz Furlanije, od koder se je izseljevanje v Kanado povečalo že na prehodu v 20 . stoletje .110 Furlanski preučevalec migracij argentinskega rodu Javier P . grossutti je skozi prizmo furlanskih časopisov povzel precejšnjo propa-gando za izseljevanje v Kanado; jezik, ki so ga govorili v »Novi Franciji«, naj bi bil soroden italijanskemu, priložnosti za delo naj bi bilo v izobilju, plače mnogo boljše kot v evropi, pot pa naj bi bila bistveno krajša kot v Latinsko Ameriko .111 Včasih so v statistikah beležili priseljence tudi glede na državo, od koder so neposredno prihajali v Kanado; tako denimo najdemo slovenske prišleke med rudarji iz Francije .112 Upoštevati je treba tudi priseljevanje v Kanado iz ZDA, od koder so v predvojnem času in tudi po njej – kot pričata tudi dve biografski skici v nadaljevanju – odhajali tudi številni ameriški Slovenci . V pretežno brezimni množici prišlekov iz slovenskih dežel sta obstajala dva posameznika, ki sta s svojimi dejavnostmi pustila trajne sledi v javnem prostoru Severne Amerike . Prvi, tudi sicer ena izmed vidnejših slovenskih osebnosti, je nesporno Friderik Irenej Baraga (1797–1868), katoliški škof, filolog in misijonar med Indijanci iz plemen Ottawa in Chippewas, ki je že v času pred ustanovitvijo Kanade (1867) deloval v okolici Velikih jezer in postal znamenit po preučevanju indijanskega jezika plemena Očipva .113 Objavil je več monografij z jezikovnega in misijonarskega področja, njegova slovnica in slovar očipvejskega jezika sta izšla v več izdajah .114 Po njem so v gornjem Michiganu poimenovali eno od pokrajin, več mest in ulic .115 Poleg njega so v okolici kanadskega gornjega jezera (Lake Superior) delovali še drugi pripadniki katoliške duhovščine slovenskega izvora, ki pa so večino časa preživeli na (kasnejšem) ozemlju ZDA: škof Franc Ksaver Pirc (1785–1880), frančiškan Oton Škola (1805–1874) in pater Ignacij Mrak (1810–1901), Baragov naslednik v michiganski škofiji Marquette .116 110 Kalc in drugi, Deriva Nei Continenti, 92–94 . 111 Javier grossutti, Izseljevanje iz Furlanije Julijske krajine v Kanado, separat . Dostopno na: https://www .fogolarsfederation .com/images/Furlans_in_Canada/en_grossutti_Canada .pdf 112 gantar godina, »Overview«, 73 . 113 Čuješ, »Contribution of Slovenes«, 117–126 . 114 Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado, 73–76 . 115 Po Trunku, Amerika in Amerikanci, 547, preverjeno tudi z google Maps . 116 rudolf P . Čuješ, Ninidjanissidog Saiagiinagog: Most Rev. Friderik Baraga Apostle of Indians (Antigonish: St . Francis Javier University Press, 1968), 1–58; Marjan Drnovšek, Franc Pirc (1785–1880): Sadjar na Kranjskem in misijonar v Ameriki (Naklo: Občina Naklo, 2003) . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 65 Nekaj desetletij kasneje je stolpce v kanadskih in ameriških časopisih polnil nenavadni popotnik in avanturist Janez Planinšek, bolj znan kot eskimo Charlie (1886–1939) . Planinšek naj bi se v prvem desetletju 20 . stoletja iz okolice Novega mesta preselil v ZDA in od tam okoli leta 1910 v Kanado . Sprva je kmetoval, potem se je usmeril v iskanje zlata v Jukonu . Po spletu okoliščin je čez nekaj let prišel med Inuite in prevzel njihov način življenja . Poročil se je z dekletom iz plemena Cree in z njo vzgojil dva otroka . Leta 1912 se je preselil nazaj v ZDA . Svojevrstno slavo je pridobil s svojo dvoletno 8000-kilometrsko avanturo, imenovano From arctic to tropic by canoe, na katero se je odpravil z družabni-kom Frankom O’gradyjem, svojima dvema mladoletnima otrokoma in štirimi vlečnimi psi . Po njem se imenujeta celo dve severnoameriški jezeri (Charley Lake v Minnesoti in Lake Planinshek v Saskatchewanu) .117 Kot je razvidno iz arhivskega fonda v Arhivu republike Slovenije, je bil lik Janeza Planinška v navezavi na senzacionalne novice deležen razlikujočih se interpretacij, ki so nekoliko izmaličile njegovo biografijo .118 Ta arhiv prav tako hrani kopije pisem, ki jih je Janez Planinšek v letih 1928–1938 pisal svoji sestri na Dolenjsko, ter korespondenco med Cvetko Kocjančič in Planinškovo hčerko Inez, ki je o svojem očetu posredovala številne biografske podatke . Na splošno je o Slovencih v Kanadi med množičnim naseljevanjem od srede dvajsetih let 20 . stoletja le malo znanega . Med najzgodnejšimi omembami Slovencev v kanadskem prostoru, ki se sklicujejo na neformalne, ustne vire, je frankofonska, z rudami bogata provinca Quebec, kamor naj bi se Slovenci začeli naseljevati po letu 1870 .119 Kot ponazoritev skromnega vedenja in najbrž tudi šibke prisotnosti Slovencev v Kanadi velja brati tudi besedilo o ameriških Slovencih iz leta 1894 . V njem je Frančišek Šušteršič (1864–1911), tedaj župnik slovenske župnije sv . Jožefa iz Jolieta v Illinoisu, s Slovenci v Kanadi opravil le s kratkim odstavkom . 117 Njegova zgodba je popisana v noveli slovensko-kanadske pisateljice in publicistke Cvetke Kocjančič, Gospodar golega ozemlja . Omenjena pisateljica in publicistka je o njem napisala še nekaj poljudnih člankov . 118 SI AS 1443 Planinšek Janez (eskimo Charlie) . V priloženem dokumentu Naturalization Act (1929) piše, da se je rodil 4 . junija 1880 v Filmon Bruks, Sonora Mexico, neki kanadski časopis pa je zapisal, da je bil »eskimo Charlie« po izvoru plemiškega rodu, in sicer duke of Bosna . O njem poroča tudi J . M . Trunk, vendar v povsem drugačnem kontekstu, ki bo naveden v nadaljevanju . 119 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Vladimir Urbanc, Naseljevanje Slovencev v Quebecu, rokopis . 66 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Canada ali britanska Amerika šteje več 100 Slovencev, največ v provinciji British Columbia .120 Skupno je naseljenih največ v mestu Trail . Prvi Slovenci so došli sem pred desetimi leti, zdaj jih biva šest družin in kacih 20 samcev . Dva imata lastni hiši . Delajo v rudotopilnici in služijo po $2 .00 in več na dan . Delo ni stalno . Službo božjo pride opravljat angleški duhovnik po enkrat na mesec .121 Na prisotnost priseljencev slovenskega izvora v kanadskem prostoru nekoliko bolj plastično nakazujejo zapiski rojenega Korošca, sicer duhovnika, pisatelja in publicista Jurija Mateja Trunka (1870–1973) . Trunk je večkrat popotoval po Ameriki, maja 1911 pa se je odpravil v Saskatchewan spremljat celovške elizabetinke, ki so v tamkajšnjem mestecu humboldt ustanovile bolnišnico .122 Po poročilih, ki jih je leta 1912 objavil v svojem obsežnem delu Amerika in Amerikanci, naj bi manjše skupnosti Slovencev živele v Zahodni Kanadi, torej Britanski Kolumbiji, Alberti in Saskatchewanu . Slovencev v vzhodni Kanadi ni omenil, čeprav je potoval tudi tja . Najverjetneje so Slovenci pred letom 1924 prihajali v Kanado predvsem skozi ZDA, saj večina naselbin, kjer so bili tedaj naseljeni Slovenci, leži neposredno ob kanadski meji z ZDA . Ker je bila meja do leta 1908 domala nenadzorovana, so bili prehodi ljudi med ZDA in Kanado prosto prehodni . Takole je Trunk strnil poročila svojih informatorjev: grand Forks,123 B . C .: Mr . M . Frankovič piše, da so prišli Slovenci sem okrog l . 1900 . Nekaj jih je odšlo, ker delo v rudotalilnicah ni stalno . Družine (5) imajo posestva, poročevalec hotel . Samcev je včasih do 30 . V cerkev zahajajo v francosko . Društev ni . Powell river,124 B . C .: V papirnicah je zaposlenih 5 Slovencev, med njimi ena družina . rossland,125 B . C .: Mr . M . Stariha poroča, da je tu okrog 20 Slovencev, ki so prišli pred 12 leti . Prva dva, M . herman in F . Starašinič, sta umrla; družine imajo F . Mišich, J . rožič in A . Sodja . Zaposleni so v rudokopih . Katoliško cerkev oskrbu-jejo frančiškani, deca zahaja v angleško šolo . Trail, B . C .: Prvi Slovenci so prišli sem l . 1890 . L . 1903 je bilo tu 6 slovenskih družin in do 20 samcev; zdaj je vseh rojakov baje nad 100 . Zaposleni so v rudotopilnicah . 120 Medtem ko se je zahodna, prej samostojna britanska kolonija po imenu Britanska Kolumbija pridružila Kanadi leta 1871 (torej po ustanovitvi kanadske konfederacije), sta bili provinci Alberta in Saskatchewan ustanovljeni šele leta 1905, ozemlje pa je bilo pred to letnico ime- novano kot Severnozahodni teritorij . Po letu 1912 so se meje med zahodnimi provincami, vključno z Manitobo, dokončno ustalile . 121 Šušteršič, »Slovenci v Ameriki«, 126 . 122 J . M . Trunk, Spomini (Celje: Družba sv . Mohorja, 1950), 46 . 123 grand Forks leži le nekaj kilometrov od kanadske meje z ZDA . 124 Naselbina leži neposredno ob Tihem oceanu . 125 rossland leži tik ob meji med ZDA in Kanado, gre za manjši kraj blizu Traila . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 67 Quill Lake,126 Sask .: Mr . J . Planinsek mi poroča, da so prišli on, K . Planinsek . A . Veran, J . Čeplan in J . Mavrin l . 1910 sem . Vsi imajo farme, velike 160 akrov . Poro-čevalec pristavlja: »Dežela je tukaj zelo krasna in vabljiva za one, ki se hočejo popri-jeti kmetijstva . Zima je sicer mrzla, a jo omiljujejo jasni in mirni dnevi, ki ostajajo večinoma brez viharjev; tudi dežja v zimskem času ni . Zima preide v pomlad ta-korekoč čez noč . Danes je še zelo hladno in čez dva dni se že vidijo zeleni travniki . Majnik je podoben evropejskemu aprilu, junij pa majniku . Prehude vročine ti kraji ne poznajo . Nad vse prijetne so jeseni . Meseca septembra slišiš povsod prhanje parnega mlatilnega stroja . Nad vse zgodaj že odmeva rezgetanje konj in vriskanje veselih mladeničev, ki dovažajo težko snopje k mlatilnicam . Kanadskemu farmerju žari lice veselja, ko se mu polnijo žitnice…« Vseh Slovencev je zdaj 12 . Po več Slo-vencev je še v krajih Canmore, Alb .127 in Ladysmith,128 B . C .129 Ob vzporejanju drugih virov se pokaže, da Trunk še zdaleč ni izčrpal vseh podatkov . revija Povest (The Story) je leta 1959 v članku »Prva Slovenca v Kanadi« poročala o dveh slovenskih izseljencih, Antonu Turku in Franku Cvaru iz ribnice, ki sta v iskanju zaposlitve »prehodila velik del Kanade« . Čeprav je, kot sklepa Mirko Jurak, podatek, ki predpostavlja, da sta bila Turk in Cvar »prva Slovenca v Kanadi«, sporen, sta oba priseljenca ob Baragi redka poimensko izpričana slovenska priseljenca v Kanadi pred letom 1900 .130 Navesti velja tudi Antona Prestopca (1867–1952) iz okolice Litije, znanega kot Antone Stander (tudi Stadler ali Standard), ki je konec 19 . stoletja prispel na Aljasko in se v iskanju priložnosti gibal med ZDA in Kanado . V času zlate mrzlice na gorskem območju Klondike je postal izjemno bogat, njegov dramatični življenjepis pa je kar v dveh romanih ubesedil Ivan Sivec .131 Poimensko sta navedena še Anton Pletnik, ki se je leta 1903 podal na zahod Kanade, kjer je deloval kot rudar, in Ivan Žitko, ki je prispel leta 1912 v grand Forks (B . C .) in se zaposlil v železarni skupaj z 12 Slovenci .132 126 Quill Lake leži v osrednjem Saskatchewanu, ob jezerih Big in Little Quill Lake, kakih sto milj od prestolnice Saskatoon . 127 Canmore leži v gorskem področju rocky Mountains . 128 gre za kraj na Vancouver Island . 129 Trunk, Amerika in Amerikanci, 541–542; prim . Cvetko A . Kristan, »Kanadski Slovenci v letih narodnoosvobodilnega gibanja«, Slovenski izseljenski koledar 1955, 174 . 130 Jurak, »Slovenci v Kanadi«, 313 . 131 Ivan Sivec, Prekletstvo zlata: Po sledeh najbogatejšega slovenskega zlatokopa (Ljubljana: Mla- dinska knjiga, 2006); Ivan Sivec, Sanje, daljše od življenja: O Slovencu, ki je na Aljaski nakopal poldrugo tono zlata (Ljubljana: Ico, 2018) . 132 elizabeth Pavlič, »Slovenci v Vancouverju«, Slovenski izseljenski koledar 1974, 272 . 68 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV glede na pretežno ruralno provenienco slovenskih priseljencev je umevno, da se jih je večina sprva zaposlila v kmetijstvu – dejstvo, ki je bilo vezano tudi na razmah kanadskega kmetijstva . Vendar pa so se v Kanadi morali prilagoditi novim načinom kmetovanja, povezanim z razsežnimi posestvi, ostro klimo in drugimi okoliščinami prodajanja presežka kmečkih izdelkov kot v domačih krajih (kjer je bilo denimo razširjeno krošnjarjenje, prodajanje na mestnih trgih) . Veliko Slovencev se je zlagoma raje zaposlilo v rudarstvu in rafineri-jah rudnin, kar je bilo sicer fizično prav tako izčrpavajoče in nevarno, a bolje plačano . Nekateri prišleki slovenskega izvora, denimo Planinšek ali Stander, so odhajali tudi globoko na sever, na območje Klondike na Yukon Territories, ki ga je na prehodu stoletja zaznamovala zlata mrzlica .133 V ohranjenih poročilih pa je zelo malo omemb nestalnih, sezonskih, mobilnih, težaških in slabo plačanih del vezanih na izgradnjo prometne infrastrukture, kjer so v tem času gotovo zaposlovali tudi slovenske priseljence . Brez virov, ki ponujajo osebne perspektive, je težko imeti trdne predstave o namerah in načrtih slovenskih prišlekov v Kanadi, vendar je najverjetneje, da so bile migracije v Kanado vsaj v izhodišču pretežno začasnega značaja . Izse-ljevali so se predvsem mladi moški, ženske v poročilih niso posebej omenjene, predvideva pa se jih lahko, kadar so bile navedene družinske skupnosti . A tudi za tiste, pri katerih je omenjeno, da imajo družine, ni povsem jasno, ali so se iz Slovenije odselili skupaj, ali so naknadno poslali ponje ali pa so si jih ustvarili šele v Ameriki . Izjema so tudi celovške elizabetinke, omenjene v Trunkovem poročilu, ki vsebuje le neutemeljen sum, da je bila med njimi tudi kakšna Slovenka . Pred prvo svetovno vojno so se Slovenci po kanadski deželi naseljevali razpršeno, zato, kolikor je znano, tudi niso ustanovili nobenega izvornega kanadskega društva, ki bi pustilo sledove do današnjih dni . Zaradi nestabilnih ekonomskih in socialnih razmer, številnih možnosti za zaposlitev oziroma delo-vanje in tudi zaradi iskanja boljšega življenja domnevam, da so bili slovenski priseljenci precej mobilni, kar je (bilo tudi tedaj) značilno za celoten severno-ameriški prostor . Številna poročila potrjujejo, da so imeli Slovenci v Kanadi živahne stike s svojimi rojaki v ZDA . To je hkrati pomenilo, da so bili nekateri izmed njih člani slovensko-ameriških podpornih društev oziroma abonenti slovensko-ameriških časopisov . Obsežno delo Jožeta Zavertnika z naslovom Ameriški Slovenci, ki je Chicagu izšlo leta 1925, na dveh straneh oriše tudi slovensko skupnost v sosednji Kanadi . Njegovo delo je večinoma nastajalo pred številčnejšim prihajanjem Slovencev v Kanado, zato so podatki relevantni predvsem za čas pred prvo svetovno vojno, 133 Piere Berton, Klondike: The Last Great Gold Rush, 1896–1899 (Toronto: Achor Canada, 2001) . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 69 glede na to, da je bilo priseljevanje v letih neposredno po njej še razmeroma šibko . Omembe Slovencev v Kanadi sovpadajo predvsem z njegovo študijo o Slovenski narodni podporni jednoti, razvejeni delavski organizaciji, ki je imela sedež in večino podružnic v ZDA, nekaj odsekov s 186 člani pa je bilo tudi na kanadskih tleh: št . 70 v Canmoru (Alberta), št . 276 v Bankheadu (Alberta), št . 106 v Nanaimu (Britanska Kolumbija) in št . 508 v Fernieju (Britanska Kolu-mbija) . Slovenci naj bi bili tudi člani Slovensko-hrvatske zveze v mestu Sault Sainte Marie (Ontario) . 134 Zavertnik je do leta 1923 s pomočjo pisnih poročil in ustnih pričevanj strnil sledeče: Slovenci so zaposleni v raznih poklicih . Delajo v premogovnikih, livarnah, tovarnah in so naseljeni na kmetijah . Ampak so raztreseni po naselbinah od vzhoda do zapada . Naseljeni so še v skupinah v naselbinah Caledonia Mines in New Water-ford N . S .; Frenchmans Butte in Quill Lake, Sask .; Vankhead, Bellevue, Coleman, Banff, Botha in evergreen, Alta .; Ladysmith, South Wellington, Swanson Bay, Van-couver, grand Forks, rossland, Trail, Cassidys in Sider, B .C .135 V tej prvi fazi priseljevanja, katerega mejnik je zelo korenito postavila prva svetovna vojna, so se Slovenci precej manj naseljevali v večja urbana središča (Toronto, Montreal, Ottawa, Vancouver), kot bi morda predvidevali . Kanadska mesta so bila tedaj tudi bistveno manjša in relativno nerazvita, prestolnice pre-rijskih provinc, kot so edmonton, Saskatoon in Winnipeg, pa so bila le mesteca z nekaj 100 prebivalci . »You need CANADA needs you« glede na to, da podatki o Slovencih v Kanadi v času pred veliko vojno obstajajo le v fragmentih, je v splošnih obrisih morda smiselno posvetiti nekaj pozornosti kanadski zgodovini in priseljenski politiki . Moj namen na tem mestu ni obnav-ljanje kanadske zgodovine glede na njeno regulacijsko vlogo pri priseljevanju, temveč podati nekatera družbenopolitična dejstva, ki so določala tudi prise-ljence slovenskega izvora . Slovenci so glede na sodobna poročila tvorili novejše skupine priseljencev v Kanadi (t . i . new immigration) . Bili so prepoznani kot Slovani, kot pripadniki relativno »eksotične« tujerodne skupine; med še manj spremenljive eksote so sodobniki uvrščali zlasti pripadnike vizualnih manjšin, denimo Indijcev, Kitajcev, Japoncev, Afroameričanov, ki so pred veliko vojno prihajali v Kanado . Ključni gradniki kanadske identitete poznega 19 . stoletja 134 Zavertnik, Ameriški Slovenci, 548 . 135 Zavertnik, Ameriški Slovenci, 548 . 70 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV so namreč bili Angleži, Irci, Škoti, Francozi in Métisi (potomci pretežno fran-kofonskih belcev in staroselcev) . Pripadniki teh skupnosti so se v kulturnem smislu med seboj pogosto mešali – bodisi s porokami, z življenjem v sosedstvu, s skupinskim prisostvovanjem verskim obredom ali s skupnimi delovnimi projekti – pri čemer so do določene mere celo izgubljali lastne etnične distinkcije in se asimilirali v angleško govorečo kanadsko skupnost (izvzeti je treba večji del francoskih Kanadčanov in staroselcev) .136 Množični prihod delovne sile, ki sprva ni razumela angleško – in med katerimi je bržkone najti tudi Slovence –, je ob prelomu stoletja razburkal in razdelil kanadsko javnost, ki se je skušala na eni strani utemeljiti na »kanadski rasi«,137 na drugi pa se okrepiti demografsko in posledično gospodarsko . Ključno vprašanje je bilo strukturirano na način, kot si ga zastavljajo v praktično vseh skupnostih, ki se soočajo z množicami priš-lekov . Ali so se prihajajoče množice prepotrebnih parov delovnih rok zmožne vključiti v kanadsko kulturo in prevzeti kanadski način življenja? Ali bodo, nasprotno, kanadsko okolje omadeževali s svojim, za Kanado neobičajnim, celo »neciviliziranim« vedenjem? Ko omenjamo delovno silo, je treba pojasniti nekaj geografskih dejstev . Kanada je bila primerjavi z ZDA dolga leta dežela sezonskega dela, kar je bilo vezano zlasti na podnebje . V južnem pasu države nemalokrat padejo tempe-rature pod ničlo že konec oktobra, hladno obdobje pa traja do konca aprila, kar pomeni, da del leta, primeren za kmetijstvo, obsega le slabih pet mesecev . Prav zaradi manj ugodnih osnovnih življenjskih razmer Kanada sprva ni bila uspešna pri privabljanju primernega števila potrebnih priseljencev, poleg tega se je znaten del prišlekov kmalu po prihodu v to napol divjo deželo raje izselil na ozemlje ZDA .138 V času od konfederacije leta 1867 do prvih let 20 . stoletja so se v mladem Dominionu, ki je takrat šele šel skozi temeljno upravnopolitično evolucijo, komaj vzpostavljale ustrezne družbenoekonomske razmere, s katerimi je Kanada postajala dovolj privlačna za priseljence, te razmere pa so priseljenci zlagoma tudi vzpostavljali in izboljševali . Takšen razvoj je omogočil skupek razvojnih sprememb zlasti v kmetijstvu, industriji in storitvenih dejavnostih . Na tem mestu velja omeniti zlasti uvedbo žit, prilagojenih ostremu podnebju, tehnološke inovacije, ki so odprle možnosti za dobičkonosen gospodarski razvoj 136 J . M . Bumstead, »Scottishness and Britishness in Canada, 1790–1914«, v: Marjory harper, Michael e . Vance (ur .), Myth, Migration and the Making of Memory: Scotia and Nova Scotia, c. 1700–1990 (halifax: Fernwood Publishing, 1999), 100–103 . 137 André Siegfried, The Race Question in Canada, London, 1907 . Medtem ko je angleško govoreči svet v poznem 19 . stoletju izraz rasa uporabljal za ločevanje ljudi različnih barv kože, je obenem z izrazom rasa ločeval pripadnike tudi med različnimi »belimi« skupinami . 138 Mackey, The House of Difference, 33 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 71 (hidroelektrarne, izboljšana proizvodnja celuloze in papirja), gradnjo prometne infrastrukture, upad cen transporta in ugodnejše pogoje za trgovanje . Zaradi podobnih naravnih danosti in družbenogospodarskega razvoja na širšem objemnem pasu ZDA in Kanade je bila fluktuacija prebivalstva med obema državam pred prvo svetovno vojno razmeroma velika . V Kanado je prihajalo največ priseljencev (tako rojenih Američanov kot priseljenih evropejcev) prav iz ZDA, še več pa se jih je iz Kanade preselilo v ZDA, zaradi česar je Kanada do srede dvajsetih let 20 . stoletja izkazovala negativen migracijski saldo .139 Z živahnim prehajanjem meje so ljudje med obema deželama izmenjavali tudi idejni, finančni in socialni kapital . Takšna obmejna realnost priča o tem, da je bila pred prvo svetovno vojno Severna Amerika izjemno povezan politični in gospodarski prostor . V tedanjem času niso bile redke spekulacije, da se bo celotno ali pa delno ozemlje Kanade priključilo ZDA . O tem so razmišljali kanadski sodobniki,140 pa tudi slovenski opazovalec severnoameriške družbe J . M . Trunk, ki je leta 1912 zapisal: »V doglednem času se bo Kanada združila z Zedinjenimi državami .«141 Šele leta 1908 je bilo vzdolž kanadsko-ameriške 2000-kilometrske meje od Toronta do mesteca Sprague v Manitobi vzpostavljenih zgolj 37 mejnih carinarnic .142 To je pomenilo, da je bilo nadaljnjih 2000 kilometrov državne meje med Kanado in ZDA, torej od že imenovanega prerijskega mesteca do Pacifika, ki ga določa 47 . vzporednik, še vedno prosto prehodnih .143 Posledično je bila kanadska regu-lacija priseljencev iz ZDA sprva izvajana manj natančno, kot je bila regulacija priseljencev iz evrope . V času ustanovitve dominiona je bilo kar 79 odstotkov prebivalcev Kanade rojenih v Kanadi .144 Prvi priseljenski zakon, ki je s težnjo po demografski (in gospodarski) rasti uradno temeljil na politiki odprtih vrat, bil pa je (po vzoru ZDA) do tujcev precej diskriminatoren, je bil sprejet že leta 1869 .145 Vstop v Kanado je izrecno omejeval kriminalcem, s klavzulo 300 dolarjev zavarovalnine v primeru možnosti bremenitve javne socialne infrastrukture pa tudi bolnim in revnim . Zaradi specifičnih geografskih danosti in stopnje gospodarskega razvoja 139 genorio, Slovenci v Kanadi, 56 . 140 Knowles, Strangers at Our Gates, 116–117 . 141 Trunk, Amerika in Amerikanci, 208 . 142 Knowles, Strangers at Our Gates, 122 . 143 Do tragičnega 11 . septembra 2001 je kanadsko-ameriška meja slovela kot najdaljša nezaščitena meje, po tem datumu pa so na obeh straneh močno poostrili varnostne ukrepe . 144 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 23 . 145 Za zanimivo diskusijo predstavnikov poslanske zbornice v Ottawi na temo ureditve prise- ljenske zakonodaje glej: Maja Belavič, Družbeno politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi (doktorska disertacija) (Ljubljana: Filozofska fakulteta UL, 2019), 202–209 . 72 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV je zakon favoriziral agrikulturne delavce in gozdarje, ne pa tudi industrijskih delavcev, obrtnikov in trgovcev . Leta 1885 je bil po vzoru ZDA sprejet Zakon o kitajskih priseljencih, parlamentarne diskusije o njem pa so zrcalile šovinistične predpostavke (nesposobnost kulturne integracije in moralna spornost Kitajcev) in tudi gospodarsko oportunost (poceni delovna sila) .146 Priseljevanje v Kanado je bilo razmeroma skromno do nastopa notranjega ministra sira Clifforda Stiftona (1896–1905), ki se je zavedal, da je pet milijonov prebivalcev daleč premalo za potrebe rastočega gospodarstva v prostrani deželi, ki je še vedno vzbujala apetit ameriških ekspanzionistov .147 Stiftonov kabinet je tako od leta 1898 spodbujal intenzivno propagandno akcijo za priseljevanje v Kanado, pri čemer je favoriziral predvsem kolonizacijo demografsko napol praznih prerijskih območij Zahodne Kanade, zlasti kmetijsko donosnih območij današnje Alberte in Saskatchewana . Že samo dejstvo, da je bila kanadska priseljenska politika sprva v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, namiguje na pomen priseljencev za razvoj kanadskega kmetijstva in naseljevanja prerijskih provinc .148 V teh prizadevanjih se je Stifton obrnil na kmeta iz Vzhodne in Srednje evrope, v katerem je prepoznal Kanadi prepotrebnega priseljenca: Ko govorimo o kvaliteti, imam v mislih nekaj drugega, precej drugačnega od tega, kar ima v mislih povprečen pisec ali govorec glede vprašanja priseljevanja . Mislim, da je krepak kmet v ovčjem plašču, rojen na zemlji, čigar predniki so bili kmetje po deset generacij, ki ima vzdržljivo ženo in pol ducata otrok, dobra kvaliteta .149 Kanada je propagandne aktivnosti za porast priseljevanja izvajala zlasti v evropi, ne pa tudi denimo v Aziji ali Afriki, v čemer lahko razberemo tendenco po ohranjanju evropskega pečata mlade države . V letu 1899 je bila ustanovljena North Atlantic Trading Company (NATC), mreža evropskih špediterjev, ki je od kanadske vlade dobivala znatna sredstva . Proti plačilu so se zavezali, da bodo po kontinentalni evropi novačili ljudi za kmetijsko delo v Kanadi, iskali so tudi takšne, ki so premogli kaj kapitala . Sporazum med vlado in NATC se je skliceval zlasti na prebivalce iz rusije, Avstro-Ogrske, Nemčije in romunije . rezultat Stiftonove politike, ki je črpala precej sredstev iz proračuna, je bil zgoščen val pisane množice priseljencev, ki so govorili različne evropske jezike, bili so pripadniki številnih veroizpovedi in prakticirali so neobičajne prehrambne, oblačilne in druge kulturne navade . 146 Belavič, Priseljenska zakonodaja, 209–217 . 147 Mackey, The House of Difference, 34 . 148 Li, Destination Canada, 18 . 149 Mackey, The House of Difference, 33; Knowles, Strangers at Our Gates, 91–92 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 73 Naraščajoča prisotnost do tedaj »netipičnih« družbenih elementov je sprožila goreče debate med zagovorniki in nasprotniki tako intenzivne pri-seljenske politike . Prav v obdobju Stiftonove vlade so priseljenci iz Srednje in Vzhodne evrope prvič skoraj presegli tiste z britanskega otočja, sočasno pa so Ukrajinci,150 Nemci, Poljaki, romuni, Madžari in rusi začeli tvoriti svoje prepoznavne diasporične skupnosti . Zlobni jeziki so Slovanom posmehljivo nadeli vzdevek »Stiftonovi ljubljenčki« .151 V poslanski zbornici so v bojazni, da priseljenci ogrožajo anglokanadske norme in vrednote, vedno bolj obsojali vlado, da »uvaža nezaželene elemente iz evrope«, s čimer naj bi znižali stan-darde kanadskega življenja .152 Poleg tega so se na zahod Kanade začele v večjih skupinah naseljevati tudi skupine prišlekov iz Azije, ki so še bolj podžigale strah pred drugačnim .153 V burne pro et contra debate, ki so razkrivale velike konflikte v interesih glede priseljevanja, so se vedno bolj vključevali tudi sin-dikati ter pripadniki trgovskih in delavskih organizacij, cerkvenih institucij in socialnih agencij, sociologi in celo zdravniki .154 Priseljenske tematike so se po letu 1905 naraščajoče zrcalile tudi v literarnih delih kanadskih ustvarjalcev, nemalokrat s pridihom anksioznosti .155 Kljub temu da so ljudje množično prihajali v Kanado, je bil njihov socialni položaj razmeroma neugoden . Celotna Woodsworthova knjiga namiguje na to, da so bili obravnavani bolj kot poceni delovna sila kot pa ljudje . Priseljenci so bili pripravljeni delati ceneje kot Kanadčani, in ker so bili socialno ogroženi, so pogosto prevzemali tudi vlogo stavkokazov .156 Kanadske priseljenske oblasti so jih bolj ko ne prepuščale samim sebi, mehanizmi socialnih varoval pa so bili nezadostni . Tisti, ki z razmerami v deželi niso bili seznanjeni, so bili pogosto žrtve raznih sleparjev, še preden so dobili delo: 150 Na neformalni ravni so bili pod nazivom Ukrajinci pogosto združeni tudi Slovani drugih etničnih skupnosti iz Avstro-Ogrske in rusije . 151 Mackey, The House of Difference, 33; J . M . Kirschbaum, »The Ideological Orientation of the Canadian Slavic Press«, 293; kopija v zasebnem arhivu Irene gantar godina brez dodatnih podatkov . 152 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 131 . 153 Kitajci so po koncu gradnje transkontinentalne železnice v devetdesetih letih 19 . stoletja imeli prepoved priseljevanja, že priseljeni pa so morali plačevati poseben davek na glavo . Podobni ukrepi so veljali tudi v ZDA . 154 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 132 . 155 Dirk hoerder, »ethnic studies in Canada from the 1880s to 1962: A historiographical per- spective and Critique«, Canadian Ethnic Studies, 26/1, (1994): 1–18 . 156 grossutti, »Izseljevanje iz Furlanije«, 9 . 74 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Nevarnost, da bo ogoljufan, preži na prišleka na vsakem koraku: ko prispe v pri-stanišče v New Yorku, ko potuje z vlakom do Montreala, ko menja denar, ko se vpisuje na sezname lokalnih uradov za zaposlovanje .157 Politika, povezana s priseljenskimi vprašanji, je pogosto odvisna od vladnega kabineta . To se je izkazalo tudi ob nastopu Stiftonovega naslednika Franka Oliverja (1905–1911), ki je priseljensko politiko zastavil na precej drugačnih temeljih . Zavzel je nativistično držo, ki je bolj kot poklicno usposobljenost favorizirala etnični in kulturni izvor priseljencev . Iz njegovih argumentov pa se je zrcalila anglosaksonska etnična hierarhija, ki je v kanadski priseljenski politiki povsem odkrito prevladovala do šestdesetih let 20 . stoletja . Ta elitistič-no-rasistični pristop je bil precej razširjen, favoriziral pa je angleško govoreče prebivalce saksonskega, keltskega, tevtonskega in skandinavskega izvora, sledili so jim frankofonski Kanadčani, Métisi in francoski priseljenci .158 Zapolnjevanje Severovzhoda z naseljenci […] ni zgolj vprašanje vzpostavljanja trga za industrialce in trgovce z vzhoda . Tudi ni zgolj vprašanje naseljevanja dežele z ljudmi, ki bodo proizvajali žito in kupovali industrijsko blago . Je vprašanje končnih rezultatov za izgraditev kanadske nacionalnosti, tako da bodo naši otroci ustva-rili enega od velikih civiliziranih narodov sveta in postali ena izmed velikih sil te civilizacije . To nikdar ne more biti uresničeno, če bo večina populacije takšnega socialnega razreda in karakterja, ki bo na splošno kvaril namesto dvigoval pogoje za naše ljudi in našo deželo .159 Cilj Oliverjeve politike je bil poseliti kanadski zahod ali The Last Best West predvsem z rojenimi Kanadčani z vzhoda, na tej prioritetni listi pa so se znašli še priseljenci z britanskega otočja in iz ZDA . Slovanom v primerjavi s Stiftonom ni bil naklonjen, nekoč je za slovanske priseljence celo dejal, da so »mejni kamen okoli vratu zahodnih Kanadčanov« .160 Vlada, ki je z zakonodajo sicer skušala temeljito nadzorovati priseljevanje, je vendarle želela izpolniti tudi svoj strateški politični cilj, da čim hitreje ustvari povezan in enoten gospodarski prostor med Britansko Kolumbijo in vzhodom Kanade ter tako utrdi nadzor od Atlantika do Pacifika . Vedno glasnejši in vplivnejši podjetniški lobi, sestavljen predvsem iz železniških družb, večjih manufakturnih obratov in rudarskih industrij, je zahteval večje število poceni polkvalificiranih delavcev . Sočasno so se v kanadski 157 grossutti, »Izseljevanje iz Furlanije«, 9 . 158 hoerder, Creating Societies, 11 . 159 Knowles, Strangers at Our Gates, 106–107 . 160 Knowles, Strangers at Our Gates, 107 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 75 javnosti dvigovali glasovi proti priseljevanju en masse, s čimer so si prizadevali, da bi Dominion ohranil svoj britanski značaj .161 Svoje je prispevala še ekonomska kriza, ki je v letu 1907 oplazila tudi Kanado in potrdila zakonitost, da občutek ekonomske oziroma eksistencialne ogroženosti podžiga nestrpnost do tujega, drugega .162 Številni časopisi so si delili idejo, da nosi kultura »Sicilijanca, Nea-peljčana, hrvata ali Madžara« v sebi »manj spodobnosti in manj čuta za drža-vljanstvo« kot kultura najskromnejšega Londončana .163 Strah pred izničenjem kanadskih idealov in deprivacijo kanadskega značaja je našel nosilce v vseh plasteh prebivalstva . Naj omenim, da je bilo družbeno ozračje nastrojeno proti priseljencem tudi v frankofonskem prostoru, ki je imel v Kanadi, nekdaj imenovani Nova Francija, tradicionalno razpoznaven, a vendar manjšinski status . Strah pred izginotjem je podžigalo realno upadanje frankofonskega prebivalstva v provinci Quebec, medtem ko so tudi v drugih delih Kanade postajali le ena od manjšin v pisani množici priseljencev . Priseljevanje je temeljito spreminjalo razmerje med angleško in francosko govorečo populacijo, kot je obstajala med 19 . stoletjem . Protislovna razmerja znotraj kanadske družbe, ki je na eni strani podpirala odprtost, na drugi strani pa restrikcije, močno spominjajo na sočasno ameriško realnost, in sicer na razhajanja med nativističnimi in kapitalističnimi interesi .164 Ker je v sferi priseljenske politike obe državi pestil podoben problem, se je Kanada pri prenekaterem vprašanju zgledovala po ukrepih in klasifikacijah ZDA, zlasti pri rasni in etnični selektivnosti, pa tudi glede političnih preferenc in moralne neoporečnosti . Leta 1906 je bil izdan prvi temeljitejši Priseljenski zakon, ki je bil razmeroma selektiven in restriktiven . Deloma se je zgledoval po ameriški usmeritvi, in sicer je natančno določal, kdo se lahko naseli v Kanado, in izklju-čeval širok spekter družbenih skupin . Nezaželeni imigranti so bili prostitutke in zvodniki, kriminalci, reveži, umsko in duševno zaostali, epileptiki, bolniki z nalezljivimi boleznimi, slepi, gluhi, nemi in slabotni (infirm) brez spremstva . Vstopa v državo torej niso imeli tisti, ki so bili (dokazano) moralno sporni in zdravstveno vprašljivi, torej taki, ki bi za kanadsko družbo lahko postali socialno breme in bi vanjo vnašali razdor . Zakonodaja iz leta 1910, ki je z novimi omejitvami dopolnjevala ta zakon, je zrcalila vedno nove težave, ki jih je prinašalo množično priseljevanje, in posle-dično vedno natančneje določala, kateri priseljenci so zaželeni . Nemoralnost 161 Palmer Seiler, »Melting Pot and Mosaic«, 101 . 162 Le Bras, Kri in gruda, 87–110; Milica Zarković Bookman, Ethnic Gropus in Motion: Economic Competition and Migration in Multiethnic States (London: Frank Cass Publishers, 2002) . 163 Knowles, Strangers at Our Gates, 114 . 164 Zolberg, A Nation by Design, 2006 . 76 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV in politična nesprejemljivost165 sta v zakonodaji postali glavna razloga za zavr-nitve oziroma deportacije . Zaželenost različnih evropskih etničnih skupin se je zmanjševala tudi od severa do juga, kar so utemeljevali z rasno pogojenimi stereotipnimi oznakami . V ozadju teh argumentov je delovala že omenjena rasistična hierarhija s socialnim profilom WASP166 na vrhu ter s temnopoltimi (negroes) in staroselskimi Indijanci (Indians) na dnu .167 Priseljevanje temnopol-tih iz ZDA in prebivalcev iz različnih azijskih dežel (zlasti iz vzhodne Indije, Kitajske in Japonske) je – podobno kot v ZDA – sprožilo več krvavih nemirov in množičnih protestov, temu pa je sledila regulacija priseljenske politike . Kljub zakonskim regulacijam priseljevanja se je kanadska demografska podoba pred prvo svetovno vojno vidno spremenila . Kanada si je največji delež priseljencev še vedno zagotavljala predvsem iz ZDA, z britanskega otočja, iz Nemčije, Francije in Skandinavije, vendar je s hitro rastjo prebivalstva postajala kulturno čedalje bolj raznolika . Popis prebivalstva po Woodsworthu, ki se je naslanjal na državno statistiko, je že leta 1909 ločil več kot 50 različnih veroiz-povedi z vsega sveta in več kot 70 različnih narodnosti (nationalities) .168 Kanada je postala dežela, v kateri so govorili številne jezike, prakticirali raznovrstne religije in navade . Vrh priseljevanja je bil dosežen v letih 1911–1914, ko se je v Kanado preselil dober milijon prebivalcev . Poleg ruralnega kanadskega zahoda so skoraj polovico priseljenega prebival- stva prejela mesta . Številna kanadska podjetja so prav tako aktivno promovirala uvoz nekvalificirane delovne sile – delavce so zaposlovala zlasti v industriji, za gradnjo železnic in druga gradbena dela . Delo na kmetiji se je kljub izjemno 165 Ta novela v zakonu bržkone zrcali trende ameriške priseljenske zakonodaje, ki je od leta 1907, potem ko je na 25 . ameriškega predsednika Williama McKinleya (1843–1901) izvedel atentat poljsko-ameriški anarhist, postala pozorna tudi na politična prepričanja priseljencev . 166 WASP, znani akronim za white anglo-saxon protestanti, je izraz, ki v svojem imenu pravzaprav združuje tri koncepte – raso, etničnost in veroizpoved . V splošnem razumevanju je v njem skrit tudi socialni element, saj oznaka WAPS ni označevala ljudi iz delavskih vrst, ampak zlasti pripadnike gornjih slojev . Kar se tiče etničnosti, je koncept WASP precej elastičen; nekateri v njem vidijo samo (avtohtone) prebivalce britanskega otočja (torej ne priseljencev), drugi v njem prepoznajo tudi Skandinavce, Fince, Dance, Nizozemce, Nemce in celo francoske hugenote . WASP, katerega predznak niha od opisnega do srednje žaljivega, pogosto vključuje tudi nekatere (protestantske?) vrednote, kot so predanost dolžnostim, trdo delo in pridobitna dejavnost . 167 Woodsworth, Strangers within Our Gates. 168 Woodsworth, Strangers within Our Gates, 16, 22–23 . Ob nastanku Dominiona leta 1867 naj bi imela Kanada 3,5 milijona prebivalcev in od teh le osem odstotkov ni bilo britanskega izvora . glej: Tamara Palmer Seiler, »Metling Pot and Mosaic: Images and realities«, v: David M . Thomas (ur.) Canada and United States: Differences that count (Peterborough: Broadway Press, 1993), 100 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 77 poceni zemlji manj izplačalo, ker je bilo garanja veliko, dobička pa malo, večina priseljencev iz Srednje in Vzhodne evrope pa ni premogla niti potrebnega začetnega kapitala za nakup kmetijske mehanizacije in druge agrikulturne vložke .169 V dobrih desetih letih je prebivalstvo Kanade naraslo za 34 odstot-kov . Prebivalstvo Montreala se je povečalo za polovico, Toronta za dobrih 80 odstotkov, Winnipeg je narasel dvakratno, Vancouver trikratno, edmonton celo šestkratno, celotna Kanada pa je pred veliko vojno kljub temu imela le sedem do osem milijonov prebivalcev . Velika vojna in njene posledice Začetek prve svetovne vojne pomeni globok in nenaraven rez na nivoju sve-tovnih migracij, zaznamoval pa je tudi dežele, na tleh katerih se spopadi niso dogajali . Množična mobilizacija, radikalizacija družbenih odnosov in začetek spopadov so omejili prosto gibanje evropejcev, celotna Severna Amerika pa je priseljevanje skorajda ustavila . Kanadska vlada si je že na samem začetku svetovne vojne pridržala izredne pravice, na podlagi katerih je lahko nadzoro-vala, aretirala, pridržala in izgnala široko množico državljanov, njihovo imetje pa zaplenila . Prav tako so bile med vojno določenim skupinam ljudi odvzete temeljne državljanske pravice, denimo volilna pravica tistim tujerodnim Ka-nadčanom, ki so bili rojeni v kateri izmed »sovražnih držav«, oziroma tistim, ki so govorili katerega od »sovražnih jezikov« . Priseljenci iz sovražnih držav so se morali registrirati, nositi identifikacijske tablice, prepovedano jim je bilo zapu-stiti državo ali nositi orožje .170 Tujejezični tisk je bil cenzuriran in številne tuje organizacije so bile prepovedane, ker so bile razumljene kot ideološki kanali za »sovražne ideje« . Kot v številnih drugih državah je ta obsežni politično-vojaški konflikt tudi na kanadskih tleh med prebivalci ustvaril kategorijo »sovražnih tujcev« – šlo je za prebivalce iz držav, ki so sodile med centralne sile –, v katero so bili sistematično razvrščeni tudi priseljenci iz habsburške monarhije .171 Ob uspehu oktobrske revolucije leta 1917 so kanadske oblasti postale pozorne tudi na boljševiški sentiment . Ksenofobični izpadi, ki so naraščali sočasno z množičnim priseljevanjem v predvojnih letih, so med vojno dobili legalno zaledje in omogočili rast vplivne skupine, ki je v vladnih krogih delovala proti priseljevanju tudi neposredno po vojni . Ob koncu vojne, ko je bila evropa v političnem, ekonomskem in duhovnem razsulu, Kanada svojih vrat pregnanim in obubožanim skupinam evropejcev 169 Knowles, Strangers at Our Gates, 103 . 170 Belavič, Priseljenska zakonodaja, 304–305 . 171 Knowles, Strangers at Our Gates, 127–129; Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 168–175 . 78 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV podobno kot ZDA ni odprla . K tej vladni odločitvi je pomembno prispevalo ognjevito protipriseljensko razpoloženje v Kanadski družbi . Čeprav se je vojna za Kanadčane končala s triumfom, je čas neposredno po vojni tudi v Kanado prinesel veliko negotovost, kar je bila posledica odsotnosti resnega razmisleka o času, ki bo sledil vojni dobi, in o negativnih posledicah vojnega konflikta . Industrija in trgovina sta se morali preusmeriti iz vojne v mirnodobno ekonomijo, obenem pa se je v Kanado vrnilo četrt milijona vojaških mobilizirancev, ki so se skušali ponovno vključiti na trg dela . Kanadsko ekonomijo je bilo treba postaviti na noge, toda Kanada glede povojne situacije ni imela dobro izdelane strategije, kar je povzročilo nenaden porast brezposelnosti . Za nameček je kanadsko družbo zajela še epidemija španske gripe, ki je pokosila približno 50 .000 ljudi . V nego-tovih razmerah je odpuščanje delavcev doletelo zlasti priseljence iz »sovražnih dežel« . Mednje so kategorično spadali tudi Slovenci – kot vsi ostali državljani habsburške monarhije, ne glede na etnično pripadnost . Socialni nemiri, ki so imeli korenine v daljnosežnih posledicah velike vojne, so kot domine učinkovali na domala vse ravni delovanja kanadske družbe . Ko se je kriza, ki jo je sprožil padec cen žita v začetnih dvajsetih letih, nekoliko umirila, se je kanadska gospodarska rast začela postopno povečevati, toda še vedno so jo spremljali negotovost, socialni nemiri na urbanih območjih in veliko nezadovoljstvo na podeželju .172 Večina provinc, zlasti tistih, ki so se ukvarjale s pretežno kmetijsko dejavnostjo in ribolovom (manjše province ob Atlantiku, s skupnim imenom znane kot Maritimes, ter Manitoba, Saskatchewan in Alberta, znane kot Prairies), je še vedno životarila – z izjemo Ontaria, kjer so vojaško industrijo hitro preusmerili v avtomobilsko za domače potrebe in za izvoz . Postopna stabilizacija gospodarstva je od srede dvajsetih let zlagoma vplivala na odpiranje kanadskih meja za priseljence . Ponovno odpiranje vrat rastoče zanimanje za direktno preselitev iz kontinentalne evrope v Kanado je sovpadlo z uvajanjem kvotnega sistema v ZDA . Kvotni sistem je nosil v sebi rasistične podtone; prednost je dajal priseljencem iz Velike Britanije (Angleži, Irci, Škoti), Skandinavije in Nemčije, ki predstavljajo prve priseljenske skupine v Kanadi . Imigrantom iz slovanskih dežel je znatno omejil pristop, od Azijcev pa se je bilo dovoljeno priseliti le Japoncem, medtem ko so imeli temnopolti vstop prepovedan . 172 J . M . Bumsted, A History of the Canadian Peoples (Toronto: Oxford University Press, 2007), 332–333 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 79 Ameriška vlada je iz strahu pred navalom beguncev iz evrope že od leta 1917 z ustrezno zakonodajo postopoma zapirala meje, dodaten dejavnik pa so bili politični pritiski raznih skupnosti, ki priseljevanju niso bile naklonjene .173 Kvota iz leta 1921 je določala, da se v ZDA lahko priselijo le trije odstotki pre-bivalstva glede na število pripadnikov določene emigrantske etnične skupnosti v ZDA ob popisu prebivalstva leta 1910; to je po izračunih pomenilo 6426 oseb na leto z ozemlja Kraljevine ShS . Leta 1924 so se zlata ameriška vrata še bistveno bolj zaprla, saj so s kvoto omejili vstop v ZDA le dvema odstotkoma prebivalcev določene emigrantske etnične skupnosti glede na njihovo število v ZDA v času popisa leta 1890; za prebivalce Kraljevine ShS je to po izračunih pomenilo le malo več kot desetino kvote iz leta 1921 oziroma 671 oseb na leto .174 Kljub temu določilu se je iz Kraljevine ShS v ZDA na leto navadno izselilo več ljudi, kot je predpisovala kvota .175 rojenih Kanadčanov ameriški kvotni sistem ni zadeval . Ob slabih letinah v Alberti in splošnem nezavidljivem položaju regij, orientiranih pretežno v kme-tijstvo in ribolov (Praries, Maritimes), so se množice kanadskih kmetovalcev in industrijskih delavcev usmerile na jug, v ZDA, kot se je to dogajalo že poprej . S tem je bila ogrožena vitalna moč kanadske agrikulture, ki se je na območjih, nekoč poraščenih z gozdom, vzpostavljala več desetletij .176 Leta 1920 je bilo v ZDA več kot milijon prebivalcev, ki so bili rojeni v Kanadi .177 Množične migracije iz Kanade proti ZDA so bile z manjšimi odstopanji značilne skoraj do šestdese-tih let in so zrcalile gospodarsko premoč slednje . Zaradi bližine ZDA je imela Kanada do druge polovice 20 . stoletja večino časa negativni migracijski saldo, kar pomeni, da se je iz dežele več ljudi izselilo, kot pa se jih je vanjo priselilo . Sploh med obema vojnama, ko se je kanadska ekonomija šele postavljala na noge, so bile razlike očitne . Vnovič se je izkazalo, da obstaja med Združenimi državami Amerike in Kanado pomembna razlika . Takšna, ki jo poznajo in v svojih žepih občutijo tudi prise-ljenci . Zidar zasluži v Združenih državah Amerike 12 dolarjev na dan, v Kanadi 173 Palmer Seiler, »Melting Pot and Mosaic«, 103 . Že od leta 1894 so bili dejavni Immigration restriction league ter razne protiorientalske skupine, ki so bile pogoste zlasti v Kaliforniji . 174 rado genorio, Geografija slovenskega izseljenstva v Kanadi (magistrsko delo) (Ljubljana: FF, 1981), 33; Pavao Jonjić, Ante Laušić, Izvešća iseljeničkog komesariata u Zagrebu 1922.–1939 (Zagreb: Institut za migracije i narodnosti, 1998), 10 . 175 Migracijska statistika ShS za leto 1924 beleži 2125 priseljencev v ZDA, v letu 1925 2188, v letu 1927 pa kar 4759 . glej: Jonjić, Laušić, Izvešća, 30, 35, 39 . 176 Knowles, Strangers at Our Gates, 140 . 177 Welf h . heick (ur .), History and Myth: Arthur Lower and the Making of Canadian Nationalism (Vancouver: University of British Columbia Press, 1975), 253 . 80 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV pa okrog osem . enako razmerje velja tudi za druge poklice . Od tod izhaja tudi razlika v življenjski ravni .178 Kanadske oblasti so želele demografski primanjkljaj, ki se je pokazal že kmalu po vojni, zopet nadomestiti s priseljevanjem . S posebnim Zakonom o naseljevanju (1922), sprejetim v sodelovanju z britansko vlado, so s subvencijo potnih stroškov in drugimi ugodnostmi začeli spodbujati naseljevanje prebival-cev z britanskega otočja . Ker jih je presenetil bistveno manjši priliv Britancev in Američanov, kot je bil pričakovan, so pričeli v Kanado spuščati prebivalce iz kontinentalne evrope . Na ta način so oblasti uslišale zahteve industrialcev in kmetovalcev, ki so šle vštric z naraščajočimi potrebami transportnega in rudar-skega sektorja po delovni sili, ter liberalizirale politiko priseljevanja . V ospredje kanadskih priseljenskih ukrepov so prihajali tudi pozivi še vedno vplivnega Stiftona, naj se obrnejo na prebivalce Srednje evrope . Od leta 1923 so bile tako postopoma odpravljene administrativne ovire za širše naseljevanje iz evrope, tudi za priseljence iz nekdaj »sovražnih dežel« . Najbolj zaželeni so bili priseljenci, ki so bili primerni za zaposlitev v kmetijstvu, pri hišnih opravilih, v gradbeništvu in še zlasti v rudarstvu; prav za slednjo panogo je značilno, da se je začela pospešeno razvijati ravno od začetka mno-žičnega priseljevanja iz kontinentalne evrope . Od leta 1925, ko je bil podpisan Sporazum o železnicah (The Railway Agreement), sta nadzor nad množičnim novačenjem delovne sile prevzeli kar največji železniški podjetji CPr (Canadian Pacific Railway) in CNr (Canadian National Railway) . S tem sporazumom so bili priseljenci iz Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne evrope, torej tudi iz Kraljevine ShS, legalno postavljeni ob bok tistim iz Zahodne evrope . V Kanado so začele prihajati množice priseljencev, ki so jih priseljenski uradi še nedavno obravna-vali kot »nezaželene« . V želji, da bi imeli na razpolago nenehen dotok poceni delovne sile, so železnice večkrat namerno presegle letno kvoto priseljencev . Na ta način se je v Kanado priselilo več ljudi, kot je bilo razpoložljivih delovnih mest . Kljub protestom in opozorilom cerkvenih institucij, sindikatov, organiziranih kmetovalcev in drugih, da železnice kršijo predpise pogodbe, je sporazum ostal v veljavi do gospodarske krize, ko ga je bila vlada prisiljena preklicati . Kanada še ni razvita in ima veliko bodočnost pred sabo . Tam je na milijone akrov še neobdelane zemlje, ki čaka na pridne delavne roke in na transportne zveze, da pridejo pod plug, tudi na rudninah je bogata .179 178 grossutti, »Izseljevanje iz Furlanije«, 18 . 179 Zavertnik, Ameriški Slovenci, 548 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 81 Strogi in natančni predpisi so v skladu s še veljavnim Priseljenskim zakonom iz leta 1910 prepovedovali vstop v Kanado »zdravstveno oporečnim« evropejcem . To so bili duševno bolni (vključno z epileptiki in alkoholiki), onesposobljeni za delo (poškodbe hrbtenice, posledice rahitisa, srčne bolezni, kile, amputirani udi, prsti ali členki, slepost, gluhost, nemost) in oboleli za boleznimi, ki so bile moteče zaradi videza (kožne bolezni, očesne bolezni), zlasti pa tisti z nalez-ljivimi boleznimi (tuberkuloza, spolne bolezni ipd .) .180 Priseljenska politika Kanade je – v nasprotju s predvojno politiko, ko so bolnim in obnemoglim zavrnili vstop šele ob pristanku v deželi – že od pristojnih uradov morebitne izseljenske države zahtevala temeljit zdravniški pregled in izdajo zdravniškega spričevala . Ob prihodu na kanadska tla je bil to eden od temeljnih dokumentov, ki so ga od priseljencev zahtevali pristojni kanadski uradniki . Takšna določila pravzaprav niso bila izjema, medicinska spričevala so postala obvezna tudi za številne druge priseljenske dežele, torej za ZDA in vse kolonije pod britansko krono ter za Argentino, in v nekoliko bolj omiljeni verziji tudi za ostale dežele Južne Amerike . Za migracijsko regulativo dežel z anglosaksonskimi vrednotami (vključno s Kanado) je značilno, da se je rasistično obarvan zahtevek skril ravno v zdravniško spričevalo; ta je prepovedoval izdajo pozitivnega zdravniškega mnenja ljudem »preveč zagorele polti«, čeprav so bili popolnoma zdravi in sposobni za delo .181 Čas gospodarske krize Velika depresija je izjemno vplivala na kanadsko priseljensko politiko, z njo se lahko glede tega primerjata samo obe svetovni vojni . Iz arhivskih podatkov Oblastnega izseljenskega urada v Ljubljani se da razbrati, da je bil »črni torek« s konca oktobra 1929 le najbolj v oči bijoč del gospodarskega kolapsa, vzroke za krizo najdemo že prej . Dirk hoerder omenja, da so nekateri gospodarski sektorji v Kanadi čutili krizo že leta 1927 .182 »Izseljevanje v Kanado je letos postalo zelo omejeno,« je Oblastni izseljenski urad v Ljubljani konec aprila 1929 napisal v odgovor Ivanu Klemenčiču, zavrnjenemu kandidatu za preselitev v Kanado . Prekmurec iz Velike Nedelje je sebe pri prijavi za delo v Kanadi opisal tako, da bi ob ugodnejših gospodarskih kazalcih veljal za zaželenega priseljenca: 180 Podroben spisek bolezni je naveden v posebnem pismu, ki ga je okrajnim zdravnikom poslal predstojnik Oblastnega izseljenskega urada v Zagrebu . SI AS 74 referat izseljenskega komi- sariata Dravske banovine, t . e . 693 a . e . 7, Zdravniški pregledi izseljencev v ZDA, Kanadi in angleških kolonijah (1929) . 181 Oblastni organi Kraljevine ShS so temnejšo polt imenovali »ciganska polt« . Več: SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 693, a . e . 7, Zdravniški pregledi izseljencev v ZDA, Kanadi in angleških kolonijah (1929) . 182 Dirk hoerder, Creating Societies, 259 . 82 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Sem 29 . let star, neoženjen, telesno zdrav, iz revne kmečke hiše, ShS državljan . Imam 3 letno prakso v tu – in inozemstvu na vseh poljih gozdarstva in nekaj pri lesni industriji . Obvladam poleg slovenščine še hrvaško, češko in nemško . Imam osnovne pojme o angleščini .183 Ukinjanje kanadskih vabil se je zlagoma še bolj stopnjevalo . Kot odgovor na katastrofalno sušo, ki je zdesetkala pridelek v prerijski Kanadi, in posledično naraščajočo nezaposlenost v državi je vlada poleti leta 1929 v poljedelskem sektorju omejila priseljevanje iz dežel Srednje in Južne evrope .184 Odlok se je izrecno nanašal na samske moške, družine in hišne pomočnice .185 Avgusta 1930 je Kanada zaradi hude finančne krize omejila priseljevanje na maloštevilne skupine, zlasti na tiste, ki so imele dovolj finančnih sredstev za preživetje, in v primerih združevanja družin, za katere so skrbstveno jamčili družinski poglavarji . Od leta 1931 se je s posebnimi zakonskimi določili, ki so se izvajali do leta 1947, krog priseljencev še bistveno zožil . Priseliti se je bilo dovoljeno predvsem britanskim186 in ameriškim državljanom, ženam in nepo-ročenim otrokom kanadskih državljanov ter tistim, ki so imeli zagotovljena sredstva za preživetje ali ki jim je bilo zajamčeno delo v kmetijstvu, v gozdarski in rudarski industriji . Povratniki, ki so v Kanadi nepretrgano živeli vsaj pet let, so morali poleg vstopnega vizuma predložiti še dokazilo o posedovanju najmanj 100 kanadskih dolarjev .187 V tem odloku je zaznati bojazen kanadskih oblasti, da bi se povečala socialna obremenitev družbe, ki je postajala močno nestabilna . Na vladne odločitve je nesporno vplivalo javno mnenje, ki se je – po principu, ki je v času kriz običajen – obrnilo proti vsem, ki niso bili rojeni Kanadčani . Strah in vsesplošna negotovost sta omogočila porast demagogov, ki so se posluževali radikalne retorike in močno konservativnih nazorov;188 v Quebecu se je močno okrepil nacionalizem . Zaradi slabega ekonomskega in socialnega položaja se je precej ljudi podalo iskat srečo v ZDA, kjer stanje prav 183 SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 71, a . e . 1, Prošnja po informacijah o možnosti zaposlitve gozdarjev v Kanadi (1929) . 184 Jonjić, Laušić, Izvešća, 6; SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 73, a . e . 1, Omejevanje izselitev v Kanado (1929) . 185 SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 73, a . e . 1, Omejevanje izselitev v Kanado (1929) . 186 Izraz britanski državljan je opredeljeval človeka rojenega ali naturaliziranega v Veliki Britaniji, na Novi Fundlandiji, Novi Zelandiji, v Avstraliji in Južni Afriki . 187 SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 957, a . e . 9, Povratniki v Kanado morajo imeti 100 ameriških dolarjev (1931) . 188 Prim . Le Bras, Kri in Gruda, 87–110 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 83 tako ni bilo zavidanja vredno .189 Veliko evropskih priseljencev se je praznih rok vrnilo v evropo . Vrnitev je bilo največ v letih 1932 in 1933, ko je brezposelnost dosegla vrhunec, zajela je kar polovico delazmožnega prebivalstva .190 Zaradi lakote v mestih se je zmanjšal običajen trend izseljevanja z dežele, kjer je bila vsaj možnost pridelave najnujnejšega za preživetje . Država je poostrila nadzor nad državljani, na oblasti pa je bila konserva- tivna struja, ki je pometla z vodstvom komunistične stranke . Povečalo se je tudi število deportacij priseljencev191, kar je dovoljeval že omenjeni zakon iz leta 1931; zadoščala je že izguba delovnega mesta ali kakšna druga podobna »težava«, ki je za državo pomenila večanje socialnega bremena . Družbene razmere so postale tako zelo napete, da so ljudje množično ovajali priseljence, »godne« za deportacije; tako je bilo v petih letih v evropo deportiranih več kot 30 .000 ljudi . V tridesetih letih 20 . stoletja so oblasti zavrnile tudi številne begunce, ki so se hoteli zateči v Kanado pred naraščajočimi pritiski nacizma . Zgovorni so podatki, da je od 800 .000 judovskih beguncev, ki so v letih 1933–1939 na ameriški strani Atlantika iskali zatočišče pred evropsko antisemitsko politiko, zlasti pa pred preganjanjem Tretjega rajha, Kanada sprejela le okoli 4000 Judov, ki so posredno ali neposredno prišli iz Nemčije; medtem so jih ZDA sprejele okoli 200 .000 in Mehika okoli 20 .000 .192 Kanada si je s tako držo v mednarodni javnosti ustvarila status rigidne in nehumanitarne države . V primežu depresije: Slovenci v Kanadi med obema vojnama Med prvo svetovno vojno je izseljevanje z ozemlja današnje Slovenije v primer-javi s predvojnimi leti nasploh skoraj zamrlo . Tistih nekaj 100 Slovencev, ki so med veliko vojno prebivali v Kanadi, je bilo glede na avstrijsko provenienco razvrščenih med sovražne ali sumljive, novih priseljencev pa skoraj ni bilo . 189 Jonjić, Laušić, Izvešća, 6 . 190 Bumsted, A History, 334–335; Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 216–249 . 191 V priseljenskih zakonih Kanade deportacija pomeni odstranitev tujega državljana z ozemlja države, če je v državo prišel ilegalno ali pa če je kršil katerega od temeljnih kanadskih zakonov . razlogi za deportacijo so bili zelo fleksibilni in odvisni od splošnih družbenih razmer; med gospodarsko recesijo je zadostovalo že to, da je priseljenec postal socialno breme državi . Deportirance so odpeljali v izhodiščni kraj, navadno v pristanišče, od koder so prišli v Kanado . Deportirani osebi ponoven vstop v državo ni bil dovoljen, razen če pristojno ministrstvo ni odredilo drugače . 192 Irving Abella, harold Troper, »‘The Line Must Be Drawn Somewhere’: Canada and Jewish refugees, 1933–1939«, v: Franca Iacovetta, Paula Draper, robert Ventresca (ur .), A Nation of Immigrants: Women, Workers, and Communities in Canadian History, 1840s–1960s (Toronto: University of Toronto Press, 1998), 412–446 . 84 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Slovenija je takrat spadala pod avstro-ogrsko monarhijo in tako so naše ljudi imeli za Avstrijce in z njimi temu primerno tudi postopali . Saj to je tudi razumljivo, ker so bili vsi njihovi dokumenti izdani od avstrijskih oblasti, in to v nemškem jeziku . Zaradi tega so takrat mnogi izgubili službe, kar jim je zelo zagrenilo življenje . Ni jim kazalo drugega, kakor da so prosili za kanadsko državljanstvo, ki so ga tudi dobili leta 1915 . Vse do takrat pa so se mogli naši ljudje redno mesečno javljati na pristojnih uradih .193 Večje število rojakov (več kot četrtina) naj bi se po prvi svetovni vojni iz Kanade vrnilo na ozemlje novoustanovljene Kraljevine ShS .194 Na drugi strani so izpričani le redki posamezniki, ki so se v Kanado izselili takoj po vojni,195 čeprav velja izpostaviti, da so se šele leta 1920 vzpostavili izseljenski komisariati, v katerih so beležili migracijska gibanja v deželi . Oblastni organi v Kraljevini ShS so se zavedali, da popolnega državnega nadzora nad izseljenci ni, da pristojne institucije niso mogle natančno zajeti vseh izseljencev in hkrati niso mogle dovolj učinkovito kategorizirati zapletene večetnične realnosti na območju Kraljevine ShS .196 Treba je tudi upoštevati, da je po vojni minilo več let, preden so se na svoje domove vrnili številni begunci in vojni ujetniki; slednji so predstavljali prav tisto starostno in spolno skupino, ki je bila pri izseljevanju v Kanado najbolj zaželena in tudi najbolj zastopana: fantje in moški, stari od 16 do 40 let . Spominjam se, da so 1924, ko sem prišel v Sudbury, »kompanisti« po ulicah nago-varjali ljudi, naj bi šli delat v rudnik . Največkrat so naleteli na gluha ušesa tedanjih angleško govorečih delavcev . Zato se kanadska rudarska industrija ni mogla v zadostni meri razvijati vse do 1924, ko je Kanada začela naseljevati mlade, zdrave in močne ljudi iz raznih evropskih dežel .197 Zaradi nedoslednosti podatkov v kanadskih statistikah, ki sprva še niso predvidevale rubrik, kamor bi vpisovali etnični izvor priseljencev, je težko ugo-toviti obseg izseljevanja Slovencev v Kanado v prvih povojnih letih . Pred drugo svetovno vojno naj bi jih bilo nekaj 1000, po večini pa so se naselili v Kanado v prvem številčnejšem valu, ki je od leta 1925 sledil Sporazumu o železnicah . 193 Pavlič, »Slovenci v Vancouverju«, 272 . 194 rado genorio, »Priseljevanje Slovencev v Kanado pred drugo svetovno vojno«, Slovenski izseljenski koledar 1981, 268 . 195 Janko Kos, »Izseljevanje z območja nekdanjega okraja Krško«, Slovenski izseljenski koledar 1974, 286–287; genorio, Slovenci v Kanadi, 77 [tabela] . 196 Jonjić, Laušić, Izvešća, 8 . 197 Anton Krajc, »Slovenci v Kirkland Lakeju«, Slovenski izseljenski koledar 1957, 107 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 85 Jože Zavertnik je v svoji knjigi o Slovencih v Ameriki še pred bolj množičnim prihodom slovenskih priseljencev zapisal: V Kanadi so že zdaj naseljeni Slovenci od vzhodnega do zapadnega obrežja . V nji se poljedelstvo in industrija šele razvijata, dasiravno ima rodovitno zemljo in je bogata na naravnih zakladih . Z razvojem poljedelstva in industrije pa narašča število naseljenikov . Zato ni izključeno, da se tok slovenskih izseljenikov iz starega kraja izlije v Kanado .198 Od začetka dvajsetih let so potovali v Kanado predvsem posamezniki na lastno iniciativo in z zasebnimi povezavami, saj kanadske oblasti še niso začele spodbujati množičnega priseljevanja . Izseljenski komisariat Kraljevine ShS je za leto 1921 zabeležil, da se je v Kanado izselilo 0,6 odstotka vseh izseljencev iz Jugoslavije, 2,9 odstotka leta 1922 in 7,6 odstotka leta 1923 ter 11,6 odstotka leta 1924, leta 1925 14,1 odstotka, leta 1927 pa 21,2 odstotka . Po podatkih Izseljenskega komisariata Kraljevine ShS naj bi se v Kanado leta 1924 neposredno izselilo 206 Slovencev, leta 1925 pa 329 .199 Število slovenskih priseljencev v Kanado je leta 1925 prvič preseglo število tistih, ki so se priselili v ZDA, in doseglo vrh v letu 1928, ko se je iz slovenskega območja Jugoslavije v Kanado izselilo več kot 1000 oseb .200 Te podatke navajam za ilustracijo; statistični podatki Izseljenskega komisariata Kraljevine ShS zgolj nakazujejo trende povečanega priseljevanja v Kanado, ne zajemajo pa tistih Slovencev, ki so ostali zunaj meja ShS (slovenske skupnosti v Kraljevini Italiji, Kraljevini Madžarski in v Avstrijski republiki), oziroma tistih, ki jih statističnemu uradu ni uspelo popisati zaradi nelegalnega odhoda čez mejo; kot kažejo arhivski viri okrajnih uradov, ki so bili na obmejnih območjih, je bil v letih po vojni delež nedokumentirane mobilnosti kar velik .201 Izseljenski komisariat Kraljevine ShS prav tako ni razpolagal s podatki o tistih Slovencih, ki so v Kanado odšli posredno preko drugih držav . Podobno nedo-sledni so etnični podatki kanadskih statističnih popisov .202 Z letom 1926 so v kanadskih priseljenskih statistikah prvič uvedli katego- rijo razvrščanja priseljencev po maternem jeziku . To je sovpadalo s prilivom večjega števila različnih slovanskih etničnih skupnosti; takrat so se Slovenci 198 Zavertnik, Ameriški Slovenci, 549 . 199 Jonjić, Laušić, Izvešća, 31, 169 . 200 genorio, Slovenci v Kanadi, 33 . 201 SI AS 137 Okrajno glavarstvo radovljica, SI AS 134 Okrajno glavarstvo Logatec . 202 Podobne dileme navaja tudi Vladislav Tomović, Canadian Serbs: A History of Their Social and Cultural Traditions (1856–2002) (Fonthill: Batlik Int’l, 2002) . 86 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV prvič pojavili kot samostojna statistična rubrika .203 Tudi v tem primeru velja jemati podatke kot okvirne, saj je med samoidentifikacijo priseljencev ter tudi med kanadskimi priseljenskimi uradniki prihajalo do napačnih in nedoslednih tolmačenj teh kategorij .204 relevantne agencije in »parobrodne družbe« za priseljevanje Slovencev v Kanado, ki so imele sedež v Ljubljani205 in Zagrebu, so novačile predvsem mlade, zdrave, fizično sposobne kmete za nekvalificirano fizično delo, da bi koloni-zirali zahod Kanade . Obenem so Slovenci prihajali v Kanado (tudi posredno, predvsem) iz držav Zahodne evrope, kjer so bili predhodno zaposleni; Francija, Italija in Nemčija, kjer so Slovenci v največji meri iskali delo že v času pred prvo svetovno vojno, so bile v primežu gospodarske recesije že ves čas po vojni, zlasti pa od druge polovice dvajsetih let .206 Kandidatom so omenjene agencije izdale dovoljenja z zagotovljeno zaposlitvijo v Kanadi . realnost, v katero so prišli priseljenci, se je pogosto razlikovala od tiste s propagandnih letakov, od obljub priseljenskih agentov in govoric, ki so krožile med ljudmi . V tovarni [v francoskem mestu Serifontaine pri Parizu, op . a .] je delalo tudi precej Poljakov, Čehoslovakov in Ukrajincev, ki so se često pogovarjali o Kanadi . Kanada da sprejema tuje delavce, ki se morajo obvezati, da bodo najprej delali na farmah, potem pa se lahko zaposlijo, kjer jim boljše kaže . Zlasti prepričljiv je bil neki Ukrajinec, ki je že delal v Kanadi […] Mene so poslali zelo daleč, v Stirling v pokrajini Alberta, blizu ameriške meje . Tam so kmetje pridelovali rdečo peso . Ko se pripeljem v Stirling, me je kmet že pričakoval z vozom . Bil je Francoz in sva se kar dobro pogovorila . Ko me je pripeljal na svojo kmetijo, sem odložil kovček, on pa mi je razkazal hišo in hlev, kjer bom spal in kjer je bilo 20 molznih krav, 6 konj, več telet in veliko prašičev . Krmil naj bi živino, molzel krave in čistil hlev . Krav nisem znal molzti, ker jih še nikdar nisem, strojev pa v tistih časih še niso imeli . hiša in hlev sta bila v slabem stanju, živina pa tedaj tudi ni imela cene . Kmet je imel tudi številno družino . Najstarejšemu od trinajstih otrok je bilo komaj 13 let . Ko mi je bolj natančno razložil, kaj bom delal in sem nekaj malega pojedel, sem ga vprašal, kako bo s plačo . Odgovoril mi je, da tri mesece ne more ničesar plačati, ker bo šele takrat prodal nekaj živine . Ta odgovor mi je kar sapo zaprl . Začel sem 203 rado genorio, »Slovenski tisk v Kanadi«, Dve domovini / Two Homelands 2/3, 1992, 78 . 204 genorio, Slovenci v Kanadi, 78 . 205 V Ljubljani je imela izpostavo ladijska družba Canadian Pacific . SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 668, a . e . 6, Poročilo »Canadian Pacifica« o prevozu izseljencev (1930); SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 1135, a . e . 11, Potrditev podzastopnika parobrodne družbe Canadian Pacific v Ljubljani (1931) . 206 Drnovšek, Slovenski izseljenci in zahodna Evropa, 25–41 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 87 premišljevati, kaj naj napravim . Čez noč sem se odločil . Zjutraj na vse zgodaj sem odšel na železniško postajo in se odpeljal nazaj v Winnipeg .207 V iskanju boljšega življenja so se priseljenci pogosto selili znotraj kanad- skega in širšega severnoameriškega prostora . Veliko slovenskih priseljencev je opuščalo težko farmarsko delo, ki ni prinašalo dobrega zaslužka, in se skušalo zaposliti drugje, zlasti v rudarskih središčih in v industrijski proizvodnji, kjer je bilo delo nekoliko bolje plačano . Da bi bil čim bolj podoben farmarju, se nisem umil in obril ves teden, z dlanmi sem drzal po grobem zidu ali opeki, da bi dobil žulje na rokah . […] Odvedli so nas v pripravljene železniške vagone in odpeljali v skoraj 2000 milj oddaljeni Winnipeg, glavno mesto Manitobe . Nekateri [izmed, op . a .] Banačanov so imeli skrite naslove znancev in prijateljev ali pa sorodnikov in so izstopali na vmesnih postajah prostrane Kanade . Vse to sicer ni bilo dovoljeno, ker smo se vsi še pred odhodom v Kanado s podpisom zavezali, da bomo delali ob žetvi na polju . […] Že od začetka potovanja sem imel svoje načrte .208 Zaradi slabih razmer na farmah v prerijski regiji se je poselitev slovenskih skupnosti usmerila proti rudniškim območjem na območjih severnega Ontaria, Quebeca, Alberte, Britanske Kolumbije, Manitobe (Flin Flon, Sherridon) in Nove Škotske (Sydney, Springfield, New Waterford) ter v industrijski del južnega Ontaria ob meji z ZDA . Preseljevanje proti rudniškim območjem Ontaria in Quebeca je bila tedaj tudi glavna težnja kanadskih notranjih migracij . rudarstvo je namreč v okviru kanadske ekonomije tedaj pridobivalo vedno večjo težo, velik pomen priseljencev pri razvoju te panoge pa zrcali dejstvo, da je resor priseljenske politike leta 1936 pripadel kar Ministrstvu za rudnike in naravna bogastva . Zaradi zapi-ranja izčrpanih rudnikov so bile naselbine na območjih, kjer so izkopavali rudna bogastva, pogosto le začasne, zato so se po preselitvi rudarjev in pripadnikov raznih storitvenih panog vzpostavila mesta duhov (ghost town) . Naselbine, kjer so živeli Slovenci nekoliko bolj strnjeno in ustaljeno, so bila večja rudarska in industrijska središča . Šlo je predvsem za območja okrog bogatih nahajališč zlata v Kirkland Laku in Timminsu (Ontario), rosslandu (British Columbia), v bližini rudnikov bakra in zlata v Norandi in Val d’Or (Quebec), drugih rudniških krajih, kot sta Levack (Ontario) in Blackburn (British Columbia), v večjih industrijskih mestih Vancouver (British Columbia) in 207 Valentin ručigaj, »Slovenska naselbina v Kanadi«, Slovenski izseljenski koledar 1982, 244–245 . 208 Lojze Zdravje, »Spomini na Kanado«, Slovenski izseljenski koledar 1964, 227–228 . 88 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Toronto (Ontario), v jeklarski industriji mesta Sault St . Marie ter v Port Arthurju (današnjem predelu Thunder Baya), kjer je bila razvita gozdarska industrija s tovarnami papirja in celuloze . Obstaja tudi omemba o približno 100 slovenskih družinah, ki so živele v okolici New Waterforda209 na severovzhodnem delu Nove Škotske, ki je bil v preteklosti znan zlasti po bližnjih premogovniških rudnikih in jeklarski industriji, danes pa je pomembno ribiško pristanišče . Močan priliv priseljencev, ki je bil z vladnim dekretom poverjen večjim podjetniškim lobijem, je omogočal delodajalcem, da so delovno silo podplačevali . Poizkušali smo srečo na farmah, v gozdovih, pri železnici in drugod . Povsod je trda predla . Selili smo se sem in tja v upanju, da pridemo na boljše . Večina je naposled ostala pri najtežjem delu, v rudnikih . Tudi jaz sem se pozneje zaposlil v rudniku Levack [v bližini rudnika Sudbury, Ontario, op . a .], kjer sem naletel na ljudi vseh mogočih narodnosti, ki so prišli iz vseh vetrov sveta, da si s kopanjem kanadskega premoga zaslužijo kruh . Leta 1929, po požaru v našem rudniku, sem se zaposlil v rudniku Frood Sudbury . Tu pa je vladala prava gonja . Delali smo kot živina, kajti nadrejeni so stregli na sleherni naš korak in gib in nam grozili s plavimi listki . Plavi listki so bili naš strah in trepet, kajti pomenili so odpust iz službe . Pred rudnikom je vsak dan stalo 300 brezposelnih delavcev in tako so gospodarji z lahkoto nadok-nadili število odpuščenih . V jami je bilo ko v peklu . Ko smo odhajali na prostor, ki je bil določen za kosilo, je bilo videti pravcato stezo vode in znoja, ki je curljal iz naših izmučenih teles, obleke in čevljev . Iz obutve smo velikokrat na dan morali izlivati vodo, ker so nam noge sicer postale težke kot svinec .210 Od leta 1931, ko je svet pretresala gospodarska kriza, je število tistih, ki so se iz Kanade preselili nazaj v Kraljevino Jugoslavijo, do izbruha druge svetovne vojne dejansko preseglo število tistih, ki so se vanjo priselili . Pojav povratništva je bil v času depresije med migranti precej splošen . razlogi, ki so ljudi spodbujali k vrnitvi domov, so bili bržkone različni in mnogoteri, čeprav narava statistič-nih podatkov navadno podaja le enovzročno perspektivo in na ta način zastre morebitno kompleksnost kavzalne realnosti, ki je pogojevala vračanje . A kot je razvidno iz arhivskih podatkov, zlasti iz navodil pristojnim izseljenskim uradom, je bilo pogosto tudi večkratno vračanje v Kanado, kar narekuje bolj dinamično razmišljanje o izseljenstvu, kot ga ponujajo statistični viri na prvi pogled . Kljub fragmentarnim arhivskim podatkom se da razbrati, da so bile migracije v Kanado do druge svetovne vojne pretežno začasnega značaja, z namenom zaslužiti denar 209 Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi (po internem gradivu Cvetke Kocjančič), 96 . 210 Frank Zaic, »Kako je bilo nekdaj v Kanadi«, Slovenski izseljenski koledar 1956, 208 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 89 in se vrniti . O tem priča dejstvo, da so med izseljenci prevladovali mlajši zdravi možje in da so njihovi družinski člani (žena, otroci), če so jih imeli, pogosto ostali doma .211 Dolgotrajne družbene posledice gospodarske krize so vračanje domov nedvomno pospešile . Kot razlog za izselitev iz Kanade je večina navedla brezposelnost, ki je nedvomno silila tamkajšnje ljudi v najrazličnejše strategije preživetja . Pogosto je bilo tudi odhajanje v ZDA, kamor so odšli z upanjem, da so tam življenjske razmere boljše . Kljub vsemu statistični podatki v manjši meri nakazujejo tudi smer priseljevanja iz ZDA v Kanado, kar je najbrž odraz poostrene ameriške priseljenske politike in neprijazne družbene klime v času velike depresije . Ministrstvo za delo v Washingtonu je namreč izdalo deportacijske naloge 382 priseljencem iz Kraljevine Jugoslavije zaradi nelegalnega prehoda iz Kanade, kar je glede na uradno statistiko predstavljalo kar štiri petine razlogov za deportacijo jugoslovanskih državljanov nazaj v domovino .212 Večina tistih Slovencev, ki so v Kanadi ostali, je okusila ekstremne socialne razmere, tudi v smislu naelektrenih družbenih odnosov . gospodarska kriza, ki je z zlomom borze spravila na kolena sindikate, je posledično zaostrila odnos oblasti do delavskih gibanj . Zagovorniki idej, ki so bile sorodne komunističnim, so bili tako v Kanadi kot v ZDA izpostavljeni naraščajočemu političnemu preganjanju in deportacijam . Odpuščanje in izkoriščanje je na vrhuncu gospodarske krize najbolj prizadelo priseljence, ki navadno niso imeli niti večjih prihrankov niti lastnih domov . Tudi slovenski priseljenci so bili deležni opazk, da so »fornerji« (foreigners, tujci), »grinhorns« (greenhorns, zelenci), »Bohanks« (Čehi), »Polaks« (Poljaki), ter očitkov, da so krivi za brezposelnost in gospodarsko recesijo .213 Leta 1930 so spet začeli množično odpuščati delavce . Tudi mene je prizadelo . Spet smo potovali iz kraja v kraj v tovornih vagonih, ki so bili preobloženi z brezposelnimi – bilo je kot v časih mobilizacije . Našel sem delo na državni cesti, kjer sem mesečno razen hrane prejel pet dolarjev, stanoval pa sem v baraki s štirinadstropnimi poste-ljami . Kmalu sem zopet ostal brez zaslužka . Skromni prihranek mi je pošel, obleka je bila slaba, obutev uničena . S prijateljem J . Šuštarjem sva se podala na pot . Ker so palci že gledali iz čevljev, sva se v glavnem mestu Kanade, Ottawi, ustavila . Poiskala sva neko tako imenovano podporno organizacijo »Salvetion Armi«,214 v upanju, da 211 SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine (različni dokumenti) . 212 Jonjić, Laušić, Izvešća, 58 . 213 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Jože Sheryak, Toronto, 1964, »Stari in novi slovenski naseljenci v Kanadi«, 2 . 214 Pravilen zapis bi bil Salvation Army (vojska odrešitve) . Nanaša se na vojaško urejeno medna- rodno protestantsko dobrodelno združenje, ki ga je leta 1878 ustanovil metodistični pridigar 90 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV naju vsaj za silo obujejo . Pokazali so nama velik kup čevljev in ko sva si pohlevno izbrala vsak svoj par, so zahtevali plačilo . Nič ni pomagalo, da sva se čudila nad tako podporno organizacijo; peš sva morala, na pol bosa, naprej . V mestu Timmins sva izčrpana potrkala na vrata nekega župnišča, da bi prosila pomoči . Zavaljen Kris-tusov namestnik pa naju je nahrulil: »Če takoj ne izgineta, bom poklical policijo!« Podobne dogodivščine so me še dolgo spremljale na poti iskanja sreče po Kanadi .215 Kanadske statistike so v času najhujše krize, v začetku tridesetih let, na ravni celotne države izkazovale 27-odstotno brezposelnost, vendar med brezposelne niso bili všteti niti kmetje niti ribiči ter tudi ne ženske .216 V mestih in rudar-skih naselbinah so bili ljudje pogosto izpostavljeni lakoti, »ki so jo nezaposleni rudarji premagovali tako, da so lovili divjačino ali iskali košček kruha pri dobrih ljudeh« .217 Življenje na farmah z eksistencialnega vidika ni bilo bistveno boljše, čeprav je bilo manj neposredne izpostavljenosti lakoti, če letina ni bila slaba . Znano je namreč, da so v tridesetih letih ne le ameriške, ampak tudi kanadske (t . i . Palliserjev trikotnik) prerije opustošile serije peščenih viharjev, ki so jih povzročili dolgotrajna suša in neprimerni načini obdelovanja zemlje, kar je družbenoekonomske težave v času velike depresije samo še potenciralo . Prerijska območja, ki so jih prekrivale za slovenske razmere velikanske zaplate izjemno rodovitne zemlje, pa so pogojevala tudi zelo razpršeno poselitev slovenskih priseljencev . Marsikdo je zato ob negotovih življenjskih razmerah občutil še osamljenost, odrezanost od izvora . Midva z ženo sva tukaj že devet let na farmi in sama, brez Slovencev v bližini . Pridelka tudi ni, suša ali pa toča – vsako leto kaj – le pridelka ne . Želim se preseliti . Prosil bi vas, da mi sporočite, če bi mogoče lahko dobil delo gori pri vas; mogoče vam je znano, kakšne so farme tam naokrog . Mogoče bi si lahko kaj kupil ali pa vzel v najem . rad bi bil pri Slovencih, rad bi že slišal slovensko govorico .218 William Booth . Njeni pripadniki, med katere se enakopravno vključujejo tudi ženske, ozna- njajo evangelij po javnih prostorih ter pozivajo k življenju po krščanskih načelih . Nagovarjajo zlasti revno in moralno vprašljivo prebivalstvo mest . 215 Zaic, »Kako je bilo nekdaj v Kanadi«, 208–209 . 216 Bumsted, A History, 335 . 217 Dorica Makuc, »Kirkland Lake, mesto, ki je zraslo na zlatu«, Slovenski izseljenski koledar 1986, 171 . 218 Louis Debevc, farmer iz manjšega kraja Lafleche v južnem Saskatchewanu, v pismu v Kirkland Lake leta 1937 . rado genorio, »Ob 50-letnici Vzajemna podporne zveze Bled (1933–1983) . Prvi del zapisa o zgodovini te slovenske podporne organizacije v Kanadi, ki zajema obdobje od njene ustanovitve do začetka druge svetovne vojne«, Slovenski izseljenski koledar 1983, 107–108 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 91 gornji odlomek izraža ne le domotožje in osamljenost, ampak tudi ilustrira, kako so ljudje v okviru danih možnosti iskali boljše življenjske razmere . razkriva tudi to, kako pogosto rabljena sintagma boljše življenje poleg ekonomske plati, ki po pomenu in pogostosti sicer najbolj izstopa, vključuje še druge družbene vidike, denimo izpolnitev družbenega življenja ali občutka pripadnosti . Številna pričevanja v kontekstu boljšega življenja omenjajo pomen domačnosti, torej govora v domačem, poznanem jeziku, petje domačih pesmi, melodij, uživanje domače hrane ipd . Priseljenci so v tem smislu večkrat poudarjali pomen družice oziroma žene, ki je skrbela tudi za gospodinjstvo . To je bilo aktualno zlasti na rudniških območjih v Kanadi, kjer je bilo navadno več moških kot žensk .219 Ta prva leta so bila pravzaprav zlati časi in to ne samo za rudniške lastnike, ampak tudi za tiste naše ljudi, ki so si našli žene in si uredili primeren dom, da so imeli lahko ljudi na hrani in stanovanju . [ . . .] Da si le bil pri domačih ljudeh in domači družbi! Življenje v tedanjih »sekah« in »bordinghauzih« je bilo kaj živahno, posebno ob »pedah«, to je ob izplačilnih dneh . V vsaki skupini si našel kakega harmonikar-ja in ob dobri kapljici in zvokih harmonike je kaj kmalu zadonela domača pesem . Kadar je bilo razpoloženje na višku, ni bilo nič nenavadnega, da so se najbolj vneti plesalci – vrteli z metlo .220 V kričečih, vseprisotnih podobah brezposelnih, umazanih, lačnih trum delavcev iz časa depresije so skoraj docela izostale ženske, čeprav je bilo tedaj povsem običajno, da so podpirale vse vogale v domačem gospodinjstvu in so imele tako rekoč delovni čas brez urnika . Ženske, ki so se s svojimi možmi preselile v rudarska okolja Kanade, so pogosto bistveno prispevale k družinskemu prora-čunu . Možje, ki so prihranili dovolj denarja, da so stanovanje oziroma hišo vzeli v najem ali kupili s hipoteko, so nepremičnino potem oddajali podnajemnikom in tako laže zmanjševali dolg . Žene (ali sorodnice) stanodajalcev so lahko delale kot sobarice, kuharice, snažilke, perice ipd ., podnajemnikom pa so bile njihove usluge na voljo za plačilo .221 Takšne oblike gospodinjstva so pogosto favorizirale podnajemnike iz lastne etnične skupine, kar je marsikomu finančno precej olajšalo bivanje . Poleg tega so tako imeli zagotovljeno družabno življenje, jezikovne in druge kulturne podobnosti sostanovalcev pa so v njihovo vsakdanje življenje vnesle določeno stopnjo domačnosti . Bistvenega pomena za zdravje in delovne sposobnosti priseljencev je bila redna in uravnotežena prehrana, ki je delavci v skupnostih brez žensk pogosto niso bili deležni . Tveganje za različna obolenja, 219 genorio, Slovenci v Kanadi, 78 . 220 Krajc, »Slovenci v Kirkland Lakeju«, 108 . 221 Vintar, Od lipe do javorja, 119 . 92 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV bolezni ob težkem fizičnem delu je bilo brez izpolnitve tega osnovnega pogoja večje . V času, ko sistem zdravstvenega zavarovanja v Kanadi še ni deloval, je bila namreč umrljivost zaradi izčrpanosti vsled kroničnih obolenj dokaj pogosta . Kot to počnejo vsi naši emigranti, smo tudi mi takoj začeli imeti naše delavce na stanovanju in hrani . Znano je, da je takšno delo najbolj odvisno od žene, ki je pri-siljena, da dela vsak dan in brez odmora po 16 in več ur dnevno .222 gospodarska kriza ni prizadela celotne populacije, nasprotno, nekateri so obogateli ravno v teh za večino težkih časih . Izseljeniški vestnik svetega rafaela je denimo leta 1933 v septembrski številki objavil članek Izseljevanje našega ženstva, v katerem je omenil tudi slovenske priseljenke v Kanadi in njihov gmotni položaj . Črno-beli socialni portret depresijske Kanade postavlja pod vprašaj z naslednjo notico: V Zed . državah Amerike in v Kanadi so našla naša slovenska dekleta večinoma trajna mesta in niti svetovna kriza jim ni mogla odvzeti eksistence, ker kuharice, sobarice, vzgojiteljice i .t .d . se v boljših hišah še vedno potrebujejo in plače 50 .- dolarjev mesečno poleg hrane in stanovanja, so se obdržale .223 Čeprav je bilo priseljevanje v Kanado po letu 1930 do leta 1947 močno omejeno, življenjske zgodbe, zbrane v Vintarjevi monografiji, nakazujejo, da so kanadski priseljenski uradi izjemoma dopuščali prihod priseljencev tudi v poznih tridesetih letih, ko je družbo Severne Amerike pretresala (sicer umirjajoča se) gospodarska depresija .224 Priseljevanje je bilo v prvi vrsti vezano na posedovanje določene vsote denarja oziroma na jamstvo posameznikov, že naturaliziranih v kanadski družbi . Marsikateri slovenski porok je v tem času jamčil za svojo družino glede na to, da so v tem obdobju glavnino priseljenih Slovencev predstavljale soproge in otroci priseljenskih delavcev, že ustaljenih v Kanadi . Leta 1938, ko sem prišla v Kanado, sem bila stara dvanajst let . Ko sem šla tu v šolo, jezika nisem govorila, toda bila sem dobra v računstvu . Šolski učitelj me je peljal v razred z majhnimi otroki in učiteljica mi je dala stol . Usedla sem se v zadnjo vrsto razreda . Učiteljica mi je dala čitanko in trudila sem se, da bi sošolcem sledila . Bila je 222 SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 1186, a . e . 11, Izseljenec v Kanadi zapustil ženo (1939) . 223 SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine, t . e . 314, a . e . 4, Letno poročilo »Društva za varstvo deklet« v Ljubljani za leto 1933 . 224 Vintar, Od lipe do javorja, 158 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 93 prijazna in vsak dan, ko so otroci brali, je označevala besede in mi kazala ustrezne predmete . Otroci so včasih skrivaj pogledovali k meni in se posmehovali, toda uči-teljica jim je to takoj preprečila . To je bil prvi razred in pred odmorom smo hodili na stranišče mimo razredov z odprtimi vrati . Počutila sem se zelo ponižano in želela sem si, da bi se kar izgubila, da me ne bi bilo več, ker sem bila toliko večja od ostalih . Učiteljica je to najbrž opazila, saj sem že naslednji teden lahko ostala zadaj v razredu in imela odmor skupaj s starejšimi . Še nekaj starejših deklet je bilo drugih narodnosti ali »foreigners«, kot so nas klicali, in na šolskem dvorišču smo se spoprijateljile .225 Medsebojno povezovanje, kulturno življenje, društvena politika Socialna negotovost, želja po druženju in občutek tujosti so podobno kot v številnih drugih diasporah po svetu226 spodbudili nastajanje podpornih orga-nizacij na nacionalni oziroma etnični osnovi tudi med slovenskimi priseljenci v Kanadi . Težke in nevarne delovne razmere so zaradi neučinkovitih sindikatov in nerazvitega zavarovalništva spodbudile vključevanje v podporna društva . Ta so v negotovih razmerah ponujala nekakšno socialno in zdravstveno zavarovanje, hkrati pa so za priseljence pomenila simbolni most med izvorno domovino in novim okoljem . V njihovem okviru je potekalo živahno socialno in kulturno življenje, saj so društva omogočala intenzivne stike med rojaki, vzajemno pomoč in tudi ohranjanje slovenskih narodnih oziroma ljudskih kulturnih tradicij . Podporna društva so zbirala prispevke svojih članov, v društveno blagajno pa se je stekal tudi dobiček od zabav in kulturnih dogodkov . Zbrani denar so dodelili potrebnim osnovne socialne podpore, predvsem v obliki bolniške podpore in posmrtnin, ki so jih dodeljevali svojcem . Kot že rečeno, slovenski priseljenci v Kanadi so bili sprva pogosto člani ameriško-slovenskih podpornih društev . V ZDA so bile institucije, v katerih so bili organizirani slovenski priseljenci, razširjene že iz časa pred prvo svetovno vojno, njihove podružnice pa so izseljenci ustanavljali tudi po Kanadi . Leta 1923 je bilo po podatkih Jožeta Zavertnika v oddelke Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ)227 vključenih 186 članov slovenskih priseljencev v Alberti in Britanski Kolumbiji .228 V tridesetih letih naj bi bilo v Kanadi že približno 1200 225 Vintar, Od lipe do javorja, 196–197 . 226 Klemenčič, Etnični fraternalizem. 227 SNPJ, slovenska narodna podporna jednota, ustanovljena leta 1904 s sedežem v Chicagu, je že od leta 1909 delovala tudi v Kanadi . KSKJ, Kranjsko slovenska katoliška jednota, pa je že od 1894 med slovenskimi priseljenci v ZDA delovala iz Clevelanda . Beseda jednota, ki pomeni enoto, skupnost, društvo, je češkega izvora in nakazuje močan češki vpliv na Slovence tudi med slovenskim izseljenstvom . 228 Milica Trebše-Štolfa, »Associations of Slovene Immigrant in Canada and cultural perserva- tion«, Slovene Studies 1–2, 2003, 97; prim . Zavertnik, Ameriški Slovenci, 548 . 94 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV slovenskih priseljencev članov 14 odsekov delavske SNPJ229 ter nekaj 100 članov v več oddelkih Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ) .230 K ustanovitvi odseka KSKJ, najbrž prvega tovrstnega odseka v Kanadi, je pripomogel Jožef Kastelic, ki je kot direktor tovarne čevljev deloval v edmontonu .231 Podružnice izredno razvejenih KSKJ in SNPJ so bile tako prve oblike združevanja Sloven-cev v Kanadi, delovale pa so ločeno zlasti zaradi ideoloških razlik; medtem ko so bili v prvi predvsem ljudje katoliškega prepričanja,232 so bili v drugi člani heterogenih svetovnih nazorov, »nekateri so bili svobodomisleci, drugi svobo-domisleci in socialisti, tretji liberalci in četrti samo nasprotniki vmešavanja od strani duhovščine v podporne organizacije« .233 Oddelki obeh ameriških društev, SNPJ in KSKJ, so v Kanadi v glavnem prenehali delovati med drugo svetovno vojno oziroma kmalu po njenem koncu .234 Nekaj Slovencev je sodelovalo tudi v češk(oslovašk)ih in srbskih društvih ter v dejavni in razvejeni hrvatski bratski zajednici .235 Trebše Štolfa kot društva s slovenskimi člani omenja tudi Associ-ation of Western Slavs in All Slavic Commitee of Benefit Societies, vendar mi podrobnejši podatki o njih niso bili dostopni .236 Ob podpornih društvih so imele za življenje slovenskih priseljencev velik pomen različne oblike kulturnih združenj, v okviru katerih so delovali pevski zbori, dramski krožki in plesne skupine, prirejali pa so tudi literarne večere . Kulturno življenje v slovenskem etničnem okviru je bogatilo priseljenski vsakdan in ohranjalo intimno povezanost z izvornim krajem, obenem pa prispevalo k ohranjanju kulturne dediščine iz domovine in k utrjevanju slovenske etnične oziroma regionalne zavesti v tujem okolju . Ob podpornih društvih, ki so se morala za svoje delovanje registrirati pri kanadskih oblasteh in od njih prejeti dovoljenje za poslovanje, je bilo veliko družabnih priložnosti neuradnih in spontanih . Odsotnost potrebe po formalni ustanovitvi združenj kulturne narave 229 Cvetko A . Kristan, »Ob 50-letnici SNPJ v Chicagu«, Slovenski izseljenski koledar 1955, 55; Urbanc, Tourtel, Slovenians in Canada, 143; Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 97: po internem gradivu Cvetke Kocjančič navaja le nekaj več kot 250 ljudi . 230 Milica Trebše-Štolfa, »Nastanek Vzajemne podporne zveze ‘Bled’ in njenih odsekov 1933– 1993«, Slovenski izseljenski koledar 1994, 155; Trebše-Štolfa, »Associations«, 97; prim . Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 97: navaja 1000 članov v KSKJ . 231 Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 97 . 232 Cvetka Kocijančič, pisateljica in publicistka številnih zapisov o kanadskih Slovencih, mi je v zapiskih, ki jih je utemeljila na Miklavčevem rokopisu, leta 2012 zapisala: »SKS je bila konservativna katoliška družba, povezana s cerkvijo . Zavarovanci niso bili zavarovani, če niso dokazali, da so prejeli zakramente.« Zapiske hrani avtorica . 233 Zavertnik, Ameriški Slovenci, 553 . 234 genorio, Slovenci v Kanadi, 143 . 235 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 174 . 236 Trebše-Štolfa, »Associations«, 97 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 95 onemogoča njihovo obravnavo na podlagi arhivskega gradiva, o tovrstnem kulturnem dogajanju pričajo predvsem spominska pričevanja in fotografski material .237 V okviru takšnih spontanih srečanj, ki so navadno potekala kar na domovih priseljencev, so se običajno oblikovale pobude za ustanovitev uradnih združenj . Na osnovi dostopnih podatkov se je kulturno življenje med slovenskimi priseljenci v Kanadi prvič pojavilo v kanadskem mestu Windsorju, ki ga od ZDA loči le reka Detroit . V Windsorju se je, podobno kot v ameriškem Detroitu, razvila avtomobilska industrija, pravzaprav eden od centrov kanadske proizvodnje avtomobilov (za ameriški firmi Chrysler in Ford), rastoči industrijski obrati pa so privabljali tudi priseljensko delovno silo . Neposredna bližina ZDA nakazuje močan vpliv slovensko-ameriškega društvenega življenja na tvorbo prvih znanih slovensko-kanadskih društev . Leta 1926 se je namreč v Windsorju živeča skupina Prekmurcev včlanila v društvo Vintgar, kanadsko podružnično organizacijo ameriške SNPJ .238 Zaradi nezadostnih podatkov ni mogoče z gotovostjo potrditi, ali je tudi na ustanovitev kulturnih skupin kluba Lira (The Lyre) iz leta 1927 in Slovenskega prosvetnega društva Zvon iz leta 1928, obeh delujočih v Windsorju, vplivalo katero od društev ameriških Slovencev .239 genorio namreč kot »prvo samostojno kulturno društvo Slovencev v Kanadi« navaja slovensko pevsko društvo Triglav, ustanovljeno oktobra 1933 v Kirkland Laku .240 Anton Krajc pripominja, da je živahnejše društveno in kulturno življenje v Kirkland Laku spodbudil prihod žena in deklet, večinoma sorodnic že prise-ljenih Slovencev, ki so od leta 1932 vseskozi aktivno sodelovale na dramskih in pevskih dogodkih .241 Pevskemu društvu Triglav se je leta 1938 pridružila prva slovenska knjižnica v Kanadi . Trebše Štolfa omenja tudi pevsko skupino Vigred, ki naj bi leta 1936 delovala v Sudburyju .242 Takrat je bilo v Kanadi obvezno, da smo vsako prireditev pričeli s kanadsko himno »O, Kanada« . Za primer smo izbrali dekle, ki je odigralo na klavirju vsaj nekaj taktov kanadske himne, in to je zadostovalo .243 237 Vintar, Od lipe do javorja, 133–148 . 238 Štefan Virag, »Prekmurci doma in v daljnem svetu«, Slovenski izseljenski koledar 1957, 135 . 239 Trebše-Štolfa, »Associations«, 100; ti dve društvi omenja tudi Pospeh in se sklicuje na interno gradivo Cvetke Kocjančič . Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 97 . 240 Več o društvu: rado genorio, »Slovensko pevsko in dramsko društvo ‘Triglav’ (1933–1964)«, Slovenski izseljenski koledar 1986, 162–169 . 241 Krajc, »Slovenci v Kirkland Lakeju«, 110 . 242 Trebše-Štolfa, »Associations«, 101 . 243 Zdravje, »Moji spomini na Kanado«, 229 . 96 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Prvo izpričano slovensko-kanadsko društvo je bilo osnovano v okolici bogatih rudnikov zlata v Kirkland Laku, kjer je živela večja skupina Slovencev . Po besedah Franka Zaica je bil leta 1929 v Kirkland Laku najprej ustanovljen kanadski odsek SNPJ, ki je v letih 1930/31 zaradi posledic depresije razpadel .244 Februarja 1933 je najverjetneje iz njegovih zametkov nastalo Kanadsko-slovensko podporno društvo Bled . Štolfa med drugim navaja, da se je slednje izoblikovalo iz dramske skupine, ki je od jeseni 1932 uprizarjala komedije, ter iz Kluba Pipa, ki je oktobra istega leta nastal po vzoru podobnih združenj še iz stare domovine .245 Ciljno članstvo so bili »Slovani od 15 . do 50 . leta«, med njimi zlasti rudarji, ki so se spričo težkih delovnih razmer, pogostih rudarskih nesreč, nezadostnega sindikalnega učinka in pomanjkanja zavarovalniške zaščite v času kočljivih družbenih in gospodarskih razmer odločili za to obliko samopomoči . Društvo, ki je bilo osnovano na podobnem principu kot SNPJ in KSKJ, je svoja sredstva dobivalo s članarino in organizacijo družabnih in kulturnih dogodkov ter svojim članom omogočalo nadomestilo za čas nezmožnosti za delo in izplačilo posmr-tnine v primeru smrti .246 Novica o ustanovitvi omenjenega podpornega društva se je širila po Kanadi celo z objavo v newyorškem časopisu Glas naroda, s tem pa tudi pozivi, naj se Slovenci v težnji po premoščanju nezavidljivih socialnih razmer povežejo med seboj .247 Prvo slovensko-kanadsko društvo je več let delovalo zgolj na lokalni ravni . Do leta 1938 kanadske oblasti društvu niso dovolile poslovati drugod po Kanadi, čeprav so društveni odseki izven Kirkland Laka neformalno obstajali že pred pridobitvijo dovoljenja za delovanje .248 Šele leta 1940 je bilo društvo uradno registrirano kot Vzajemna podporna zveza Bled/Bled Mutual Benefit Society s sedežem v Kirkland Laku in od tedaj so se po Kanadi ustanavljale podružnice, ki jih je bilo vsega skupaj 22 . Posledično je med drugo svetovno vojno tudi propadlo delovanje kanadskih podružnic izvorno ameriške SNPJ . Ustanovitev Slovensko-kanadskega podpornega društva Bled leta 1933 v Kirkland Laku je bilo izhodišče za razmah precej razvejene društvene dejavnosti kanadskih Slovencev, ki je živa še danes . S pridržkom ta letnica na društveni 244 Zaic, »Kako je bilo nekdaj v Kanadi«, 209 . 245 Trebše-Štolfa, »Nastanek Vzajemne podporne zveze ‘Bled’ in njenih odsekov 1933–1993«, Slovenski izseljenski koledar 1994, 155 . Vsak član omenjenega kluba je moral pri sebi imeti pipo, in če so ga sočlani zalotili brez nje, je moral plačati kazen v skupno blagajno . 246 Milica Trebše-Štolfa, Vzajemna podporna zveza Bled: Odsek št. 13 – Planica; Hamilton, Ontario, Canada, VZP Bled (Beamsville, hamilton: VZP Bled, 1993), 17–18 . 247 rado genorio, »Ob 50-letnici Vzajemne podporne zveze Bled (1933–1983) . Prvi del zapisa o zgodovini te slovenske podporne organizacije v Kanadi, ki zajema obdobje od njene usta- novitve do začetka druge svetovne vojne«, Slovenski izseljenski koledar 1983, 106–107 . 248 Trebše-Štolfa, VZP Bled: Odsek št. 13 – Planica, 19 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 97 ravni pomeni tudi začetek organizacijske osamosvojitve Slovencev v Kanadi od tistih v ZDA, čeprav je bilo leta 1968 še vedno nekaj sto kanadskih Slovencev članov ameriške SNPJ .249 rado genorio pripisuje zapoznel nastanek samostojnih slovenskih društev v Kanadi različnim dejavnikom . Po njegovem se je konso-lidacija slovenskih naselbin zgodila šele v času gospodarske krize, saj so bile prej socialne vezi med slovenskimi priseljenci zaradi nenehnega preseljevanja znotraj Kanade relativno nestabilne in šibke . Zaradi majhnega števila sloven-skih priseljencev, ki so v času težkega socialno-ekonomskega položaja zmogli plačevanje članarin in drugih prispevkov, so bila takšna sprva društva povečini slabo učinkovita . razpršena poselitev in oddaljenost od podpornih društev je onemogočala pogostno druženje, obenem pa je tudi vzbujala nezaupanje do poslovanja . K rasti slovensko-kanadskih društev je spodbudno vplivala tudi čedalje večja društveno nenavezanost na ZDA, ki je koreninila v razlikujoči se društveni in poslovalni zakonodaji v obeh severnoameriških državah ter znatni razliki v vrednosti kanadskega in ameriškega dolarja .250 Pomenljivo pa je tudi dejstvo, da se je ravno sredi dvajsetih let začel prebujati kanadski nacionalizem, ki je v Kanadi močno zaznamoval politične, intelektualne in kulturniške vrste .251 Kanadski nacionalizem je sovpadal z rahljanjem vezi z britanskim imperi-jem,252 ki je leta 1931 kot skupno politično telo nekdanjih kolonij ustanovil Commonwealth, in s krepitvijo vtisa neodvisnosti od ZDA na ravni svetovne politike zaradi prepoznavne udeležbe v prvi svetovni vojni . Vsiljuje se domneva, da je morda tudi vzpon kanadske nacionalne propagande pospeševal snovanje posebnih slovensko-kanadskih institucij, ki so nadomeščale tovrstne slovenske odseke iz ZDA . Do ustanovitve naslednjega znanega kanadsko-slovenskega društva je preteklo nekaj let . Aprila 1937 je bilo v poljski cerkvi sv . Stanislava v hamiltonu ustanovljena Slovenska katoliška družba sv . Jožefa,253 ki je združila predvsem 249 Devet kanadskih podružnic SNPJ je bilo leta 1968 v najstarejših naselbinah s Slovenci v Zahodni Kanadi (Canmore, Coleman, Nanaimo, Fernie, Vancouver) ter v Ontariu (Kirkland Lake, Toronto, Schumacher in Waterford) . Trebše-Štolfa, »Associations«, 97 . 250 genorio, »Ob 50-letnici: prvi del«, 108 . 251 Mary Vipont, »Nationalism in the 1920s«, v: J . M . Bumsted (ur .), Interpreting Canada’s Past: Volume Two: Post-Confederation (Toronto: Oxford University Press, 1993), 445–466 . 252 gerald M . Craig, »The evolution of a nation«, v: William Metcalfe(ur .), Understanding Canada: A multidisciplinary Introduction to Canadian Studies (New York: New York University, 1982), 128–133 . 253 Stanislav Pospeh, izhajajoč iz internega gradiva Cvetke Kocjančič, ugotavlja, da naj bi bila aprila 1935 ustanovljeno Društvo slovenske katoliške družine, iz katerega naj bi izšla Slovenska katoliška družba sv . Jožefa . 98 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV prekmurske Slovence .254 Na ustanovnem sestanku društva, ki mu je načeloval misijonar Bernard Ambrožič,255 je bilo prisotnih 45 Slovencev in Slovenk ter tudi nekaj hrvatic, ki so se zavezali, da bodo svojim sočlanom (sobratom)256 pomagali v bolezni in pri nesrečah . Denar za podporo so zbirali s prihodki od naročnin, piknikov in priložnostnih družabnih srečanj . V osnovi je bilo to slovensko društvo, katerega cilj je bil »podpirati svoje člane v ljubezni, širiti med njimi bratsko ljubezen in pravo domoljubje« .257 Možnost članstva je bila v izhodišču dana tudi priseljencem hrvaškega izvora, čeprav je bilo čez teden dni brez obrazložitve »odloženo, da se brate hrvate v društvo vabi« .258 Slovenski priseljenci iz Prekmurja so vseskozi tvorili eno najštevilčnejših priseljenskih skupnosti slovenskega etničnega prostora, zato je ustanovitev posebnega prek-murskega društva, ki deluje še danes, s tega vidika povsem umevna . Slovenci so se združevali tudi v organizacije pod jugoslovanskim praporom, zdi se, da so bile navezave s hrvati, Srbi in ostalimi priseljenci iz Kraljevine Jugoslavije razmeroma močne, prav tako pa tudi vseslovanska solidarnost . Obstajajo indici, ki takšno sodelovanje nakazujejo, vendar temeljitejša študija še ni bila narejena . Zaradi negotovega položaja delavcev, neučinkovitosti sindikatov in odsot- nosti zavarovanj na delovnem mestu je bilo delovanje priseljencev v okvirih delavskega gibanja razmeroma redko . Podobe o delovanju delavskega gibanja so se ohranile zlasti s spominskimi utrinki nekaterih kanadskih Slovencev, ki so svoje tovrstne izkušnje priobčevali v povojnem izseljenskem časopisju (na tem mestu posebej omenjam zlasti časopisa Rodna gruda in Slovenski izseljenski koledar), 254 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, t . e . 10 . Prekmurci so se po prvi svetovni vojni začeli množično izseljevati zaradi agrarne prenaseljenosti, odrezanosti od tradicionalnega ogrskega zaledja ter tudi posledic agrarne reforme (1921) . Ta je sprožila razbitje veleposesti, ki je omogočalo glavni dohodek številnim sezonskim delavcem . Svoje so prispevali še pomanjkanje, draginja in gospodarska marginaliziranost, kar je že tako revno Prekmurje v težavnih povojnih letih izjemno prizadelo . 255 Bernard Ambrožič (1892–1973) je bil pisatelj in prvi pastoralni delavec za slovensko priseljensko skupnost na niagarskem območju, cerkveno službo pa je opravljal tudi v Quebecu . Bernard je bil stric kasnejšega torontskega nadškofa Alojzija Ambrožiča . Mirko Jurak navaja, da se je preselil v ZDA šele po ustanovitvi omenjenega društva, medtem ko je glede na podatke v historiatu Trebše-Štolfove za društvo sv . Jožefa možno sklepati, da je tedaj že deloval iz ZDA . V knjigi Urbanc, Tourtel, Slovenians in Canada (69) je navedeno, da je v svoje misijonsko delo v Kanadi izvajal iz Illinoisa, v letih 1940–1941 pa je bil za duhovne potrebe Slovencev in hrvatov nastanjen v ontarijskem mestu grimsby . 256 Katoliška veroizpoved članov je bila pogoj za vstop v društvo . 257 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, 1970–1996, t . e . 10 . 258 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, 1970–1996, t . e . 10, zapisnik seje z dne 2 . maja 1937 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 99 ki je objave z vsebinami o predvojnem delavskem gibanju odobravalo in se s težavnimi začetki lahko tudi identificiralo, saj je bila situacija v predvojni Jugo-slaviji za delavce podobno neugodna . V Kanadi delavsko gibanje sicer ni bilo ne razvejeno ne učinkovito, saj je bil delavski delovnik naporen in dolgotrajen, udejstvovanje pri komunističnih, sindikalnih in delavskih gibanjih pri deloda-jalcih nezaželeno, komunistična stranka pa je v času pred drugo svetovno vojno vseskozi nihala med ilegalnostjo in legalnim statusom . Ilegalnost delavskih gibanj je sovpadala z obdobji, ko je država zaradi izrednih ekonomskih, socialnih oziroma političnih razmer poostrila nadzor nad državljani in organizacijami ter si v razmerju do njih pridrževala avtori-tarno držo . Delavsko gibanje je bilo v Kanadi precej oslabljeno zaradi velikih razdalj, razpršenosti industrijskih središč, različnih geografskih danosti, ki so pogojevale razvoj gospodarskih sektorjev, ter zaradi neenakomernega razvoja na ravni celotne države . Svoje so prispevali tudi ideološki konflikti znotraj precej heterogenega delavskega gibanja in od začetka 19 . stoletja naraščajoče napeto-sti med anglofonsko in frankofonsko skupnostjo, kar je razbijalo enotnost in učinkovitost delavskih organizacij . Zaradi maloštevilnosti in razpršene poseljenosti so se slovenski delavci v Kanadi povezali s hrvaškimi in srbskimi delavci, ki so od leta 1931 ustanavljali svoje klube in kmalu začeli izdajati glasilo Borba, ki je kljub nenadni aretaciji urednika in njegovem izgonu še leta deloval v ilegali . Nekateri slovenski pri-seljenci so se povezovali s slovenskimi delavskimi odseki s severa ZDA, zlasti s Clevelandom in Pittsburghom, kjer je v letih 1935–1941 izhajal proletarski list Naprej, v njegovem odboru in uredništvu pa so bili tudi kanadski Slovenci . Sprva je imel naziv Tednik slovenskih protifašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi, od leta 1939 pa se je preimenoval v Delavski list za napredek ameriških Slovencev .259 Tudi Ludvik Troha, ki je med vojno deloval kot tajnik Zveze kanad-skih Slovencev, se je leta 1936 vključil v sindikat gozdarskih delavcev v Port Arthurju, zbiral prispevke za španske borce in se leta 1940 vključil v ilegalno Komunistično stranko Kanade .260 Med več kot 1000 kanadskimi delavci, ki so se v času španske državljanske vojne javili kot prostovoljci, je bilo tudi okoli 70 priseljencev iz Jugoslavije .261 Od leta 1930–1931, v času največje brezposelnosti, je bila ustanovljena Delavska napredna stranka, ki so jo po nekaj letih prepovedali . Člani in simpatizerji pa so 259 Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado, 71 . 260 Ina Slokan, »Ludvika Trohe delovni dan«, Slovenski izseljenski koledar 1982, 249 . 261 Jože Sheryak, »Kratek pregled zgodovine kanadskih Slovencev«, Slovenski izseljenski koledar 1958, 106 . 100 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV se ilegalno zbirali in na sestankih prebirali marksistično literaturo . Nenadoma so nam ukazali, da skrijemo vse članske legitimacije, vsak je dobil svojo številko, vso prepovedano literaturo pa smo zakopali . V zgodnjih jutranjih urah smo dva po dva, vsak na svoji strani ulice, skrivaj metali v poštne nabiralnike razne biltene, kjer pa teh ni bilo, smo jih metali kar na balkone ali pred hiše .262 Slovenci so v letih pred drugo svetovno vojno bolj strnjeno živeli v večjih in manjših skupnostih v naslednjih krajih, v rudniških revirjih in večjih indu-strijskih krajih, ki so v nadaljevanju našteti po številu slovenskih priseljencev: Sudbury (Ont .), Kirkland Lake (Ont .), Timmins (Ont .), Val d’Or (Que .), Noranda (Que .), Toronto (Ont .), Montreal (Que .), Vancouver (B . C .), Windsor (Ont .), New Waterford (N . S .), Calgary (Alta .), Coleman (B . C .), Trail (N . B .), Cape Breton (N . S .) in Nanaimo (B . C .) . Migracija Slovencev se je v predvojnem obdobju vedno bolj usmerjala v mesta in strnjene naselbine . Mnogi so živeli tudi drugje, na podeželju, pomešani z drugimi narodnostmi .263 Svetovna morija Desetega septembra 1939 je bila Kanada kot članica britanskega Commonwe-altha zopet v vojni . Nemčiji je napovedala vojno teden dni za Veliko Britanijo, s čimer je simbolno izkazala neodvisnost od svoje nekdanje matične države, ki jo je razglasila leta 1931 . Že 3 . septembra, torej sočasno z Veliko Britanijo, pa je Kanada sprejela Zakon o vojnih razmerah, ki je povečal pooblastila vladnim organom in tako v marsičem znatno omejil svoboščine kanadskih rezidentov in državljanov . Omogočil je tudi legalno podlago za zvišanje davčne stopnje in za prestrukturiranje davkov med državo in provincami . Z izjemo Ontaria in Quebeca, ki sta imela znatne dohodke iz rudnikov in industrijskega sektorja, so bile ostale province odvisne od federalnih financ . Z novim zakonom je država zbirala večino prihodkov in jih v obliki podpore delila potrebnim provincam .264 Vojna je kanadskemu gospodarstvu zlagoma dala izjemen zalet . Zaradi vojnih potreb v evropi je postopoma naraščalo povpraševanje tako po kmetijskih pridelkih kot industrijskih izdelkih . razbohotila se je zlasti vojna industrija, ki je proizvajala najrazličnejše vrste orožja, streliva, avtomobilov, letal, plovil, tankov in drugih vojnih vozil . Z rastjo vojne industrije je porasla široka paleta drugih panog, od prehrambnih do tekstilnih izdelkov . Kanada, ki je sicer že od leta 1935 dosegala zmerno gospodarsko rast, se je v vojnem času lahko pohvalila z močno gospodarsko konjunkturo v vseh provincah, inflacija pa se je umirila . 262 Slokan, »Ludvika Trohe delovni dan«, 249 . 263 Sheryak, »Kratek pregled«, 108 . 264 Bumsted, A History, 355 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 101 Do leta 1943 je celotna brezposelnost padla pod dva odstotka,265 zaposleni v vojni industriji pa so bili bolje plačani kot kdaj prej . Vojna industrija in z njo povezane panoge so bile skoncentrirane na metropolitanskih območjih, zlasti v Montrealu, Torontu s širšim zaledjem ob Lake Ontariu ter v Vancouvru in Winnipegu . Za vojaške potrebe so bila pomembna tudi rudarska in gozdarska središča, ki so bila zaradi težavnega in nevarnega dela načeloma nepriljubljena; ni naključje, da so ta dela opravljali pretežno priseljenci . Skladno s tem dejstvom je potekalo tudi gibanje ljudi znotraj Kanade; ljudje so se še naprej izseljevali s podeželskih območij, zlasti iz Alberte, Saskatchewana, New Brunswicka in z Otoka princa edwarda, ter odhajali v industrijska in rudarska središča . Po vzpostavitvi vojaških oporišč ob obali Nove Škotske se je veliko ljudi preselilo tja, kjer so delovali v okviru vojne ekonomije .266 Kljub ugodnim ekonomskim kazalcem Kanada ni odstranila zakonskih postavk, ki so v času velike depresije omejevale priseljevanje . V celotnem vojnem obdobju (1939–1945) so od približno 90 .000 ljudi, ki jim je Kanada odprla vrata, več kot tri četrtine tvorili britanski in ameriški državljani, med katerimi so prevla-dovali žene in vzdrževani otroci kanadskih rezidentov ter kmetje in industrialci s kapitalom .267 Potencialnim priseljencem evropske provenience, med katerimi so prevladovali begunci, je bil med vojno vstop v državo zlagoma onemogočen . Ker so številni odšli na pot brez premoženja, niso ustrezali finančnim zahtevam kanadskih priseljenskih predpisov . Z nadaljevanjem vojnega stanja so kanadske oblasti zaprle skoraj vse evropske izpostave za selitev v Kanado, potrebne prise-ljenske postopke za celotno evropo pa je izvajala le londonska pisarna . Ob hitri gospodarski rasti je kanadski industrijski lobi pritiskal na vlado, naj sprosti pogoje za vstop v državo . Priseljenci naj bi bili kot delovna sila prepotrebni za pospeševanje produkcije v primarnem in sekundarnem sektorju, obenem pa naj bi kot potrošniki vplivali na gospodarsko rast tudi v terciarnem sektorju . Država je ostala neomajna kljub humanitarnim opozorilom o naraščajočem številu vojnih beguncev . V sami Kanadi so na ta problem brez realnih učinkov opozarjali zlasti judovska skupnost, različne cerkvene skupine, humanitarne organizacije, majhen del javnih medijev in redki poslanci v parlamentu . Tako kot je Kanada zavrnila prošnje 250 .000 Špancem na begu pred Fran- covim režimom, in sicer z obrazložitvijo, da bi bili »gospodarsko v breme, socialno pa bi delovali razdiralno«,268 je z iskanjem zakonskih lukenj in očitnimi sprenevedanji odpravila na tisoče (predvsem judovskih) beguncev, ki so jih 265 Bumsted, A History, 355; Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 250 . 266 robert Bothwell, The Penguin History of Canada (Toronto: Penguin Canada, 2006), 349 . 267 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 261 . 268 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 309 . 102 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ustvarile družbeno-politične razmere neposredno pred in med drugo svetovno vojno . rasistično oziroma antisemitsko pogojen predznak kanadske priseljenske politike, ki je v letih 1939–1945 sprejela le 5000 beguncev, je bil v diametralnem nasprotju s politiko, v imenu katere se je borila kanadska vojska v evropi . S tem pa je, podobno kot njeni najbližji zaveznici ZDA in Velika Britanija, ne le odrekala zaščito »tem nesrečnim ljudem«,269 temveč si je v mednarodnih (humanitarnih) krogih skalila politično verodostojnost . Podobno razpoloženje je v anketnem raziskovanju zrcalilo tudi kanadsko javno mnenje: Kanada naj bi se po javno-mnenjskih raziskavah v iztekajočem se svetovnem konfliktu v zadostni meri angažirala s pošiljanjem vojakov na evropsko celino, sprejemanje beguncev pa ni bilo zaželeno, saj bi pomenilo preveliko socialno breme za državo .270 Skupina zagovornikov restriktivnega priseljevanja je bila izjemno vplivna; sestavljali so jo vplivni politiki in elitnejši javni uslužbenci na čelu s premierjem Johnom Mackenziejem Kingom . Ta je veliko težo svojih političnih odločitev polagal na kanadsko javno mnenje in se pri tem oziral tudi na volilno podporo v provinci Quebec . razpoloženje proti priseljencem je bilo v tej pretežno fran-kofonski provinci glede na celotno Kanado nemara najostrejše in je zrcalilo strah francoskih Kanadčanov pred prevlado nefrancoskih prebivalcev . V tistem času je bil povečan strah tudi zaradi nizke stopnje rojstev, ki je bila v Quebecu od vseh kanadskih provinc že dlje časa med nižjimi .271 V kriznih časih velike depresije in porasta komunistične ideologije so politični voditelji pretežno katoliško in nacionalistično orientiranega Quebeca, podobno kot marsikje v evropi, našli žrtveno jagnje zlasti v Judih . Antisemitski diskurz pa se je pojavljal tudi drugod po Kanadi . V Torontu so na vratih neka-terih uradov brez sramu visela sporočila: »No dogs or Jews allowed« .272 Pri tem naj omenim tudi administrativno osebje, zlasti vodjo državnega Oddelka za priseljevanje Fredericka Blaira (1936–1944), ki je bil odločen pristaš selektivne priseljenske politike in odkrit antisemit .273 Medvojna priseljenska politika je brez 269 »Vlade zavezniških vojsk ne morejo narediti ničesar, da bi rešile te nesrečne ljudi, razen tega da dobijo vojno čim hitreje in čim uspešneje možno .« Citat kanadskega premiera J . M . Kinga iz leta 1943 . Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 257 . 270 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 307 . 271 robert F . harney, »‘So great a heritage of Ours’ . Immigration and Survival of the Canadian Polity«, v: Stephen r . graubard (ur .), In Search of Canada (New Brunswick, London: Tran- saction Publishers, 1989), 62 . 272 howard Adelmann in drugi (ur .), Immigration and Refugee Policy: Australia and Canada Compared (Toronto: University of Toronto Press, 1994), 529 . 273 Knowles, Strangers at Our Gates, 145–147; Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 201, 211, 259–262, 265, 269 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 103 politično korektnih filtrov odsevala osebne in javne predsodke do priseljevanja in je – naj še enkrat poudarim – imela veliko podporo volilnega telesa . Kanadska notranja politika je s pomočjo medijskega aparata v času druge svetovne vojne izvajala predvsem dve nalogi: spodbujala je javno odobrava-nje kanadskega vstopa v vojno in poskušala krepiti kanadsko lojalnost tudi v priseljenskih etničnih skupnostih . Dejstvo je, da je bil med kanadskimi vojaki precejšen delež rekrutov priseljenskega izvora, z ženskami vred .274 Oblast je ostro nastopala proti vsem, ki jih je imela za nenaklonjene svojim ciljem: to so bili predvsem pripadniki in potomci tistih nacionalnosti, s katerimi je bila Kanada v vojni (torej zlasti Nemci, Italijani in Japonci, pa tudi Bolgari, romuni, Madžari, Slovaki, hrvati, Finci), ter morebitni ideološki nasprotniki, nacisti, fašisti, ne nazadnje pa tudi pacifisti .275 Posebno nenaklonjena je bila tudi komunistom in članom delavskih gibanj, ki so imeli med priseljenskimi delavci kar nekaj pri-stašev . Kanadski komunisti so do nemškega napada na Sovjetsko zvezo delovali v izrazito protivojnem vzdušju, po 22 . juniju 1941 pa so postali zagovorniki kanadskega sodelovanja v še eni totalni vojni .276 Kot že mnogokrat prej in tudi poslej so realne politične in ideološke razmere grobo posegle v življenja državljanov . Številni posamezniki, uvrščeni v katero od naštetih kategorij sovražnikov države, so bili v imenu »državne varnosti« aretirani in pridržani, njihovo imetje zaplenjeno, pri tem pa so veliko materialno in nematerialno škodo utrpeli tudi njihovi družinski člani . Od junija 1940 je bila kanadska komunistična stranka zopet prepovedana in tako je ostalo tudi po vzpostavitvi zavezniškega odnosa med Sovjetsko zvezo in Kanado . Kanada je bila namreč edina zavezniška država, v kateri je komunizem v času vojne ostal ilegalna doktrina .277 razloge za to je možno iskati v nenaklonjenosti javnega mnenja do komunizma in težnji po onemogočenju delavskih aktivistov,278 pa tudi v izrazito protilevičarskem razpoloženju med državnimi uradniki . Kanadska priseljenska politika je medvojno selekcijo kandidatov za priselitev utemeljila predvsem na osnovi etnične hierarhije in na utilitarističnih temeljih, ki so zrcalili zmes izrednih razmer druge svetovne vojne in številnih variacij rasističnih predsodkov . Lobiranje prvakov nekaterih priseljenskih etničnih skupin pa je med samo vojno zlagoma začelo spreminjati stališče kanadskih 274 Bumsted, A History, 358; Linda goyette, Carolina Jakeway roemmich, Edmonton in Our Own Words (edmonton: University od Alberta Press, 2005), 248 . Med rekrutiranci je bil velik delež pripadnikov indijanskih plemen, vzhodnoevropejcev, Metisov, celo Nemcev in Judov . 275 Bumsted, A History, 358 . 276 Bothwell, The Penguin History of Canada, 359 . 277 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 285 . 278 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 285 . 104 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV oblasti do priseljencev . Kanadska politična elita, ki je v povojni dobi postopoma pridobila povsem svojske, kanadske poteze, se je nagibala v smeri realnega ali zgolj navideznega rahljanja prioritet tradicionalno dominantnih skupnosti – torej anglofonske in v manjši meri tudi frankofonske – ter pripoznavanja pomena priseljencev za razvoj in vlogo Kanade v svetu . Navsezadnje je do leta 1944, ko je bila izvedena prisilna mobilizacija, velik del priseljencev prostovoljno sodeloval v vojaških enotah kanadske vojske . Združeni v času vojne? glede na to, da se je v Kanado v vojnem času priselilo zanemarljivo število Slovencev, velja orisati medvojno življenje tistih slovenskih priseljencev, ki so že delovali tam . Viri so resda fragmentarni in enostranski, vendar je mogoče s pomočjo dostopnega materiala izluščiti zgovorne indice za razumevanje razmer, v katerih je živela slovensko-kanadska skupnost med vojno . Iz razpoložljivih arhivskih, časopisnih in spominskih virov izhaja, da je konfliktno vojno stanje na evropski celini oziroma na tleh matične domovine v veliki meri konsolidiralo skupnost slovenskih Kanadčanov, obenem pa je delovalo povezovalno tudi na ravni skupnosti vseh tedaj priznanih narodnosti Jugoslavije . res pa je, da viri o morebitnih ideoloških nesoglasjih, kakršna so izbruhnila med Slovenci v matični domovini, skoraj ne obstajajo . Knjižna, periodična in društvena produkcija med-vojnega obdobja je bila dokaj šibka . Tudi arhivski material, dostopen v Arhivu republike Slovenije, je bil zbran konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, torej v času, ko slovenska in jugoslovanska družba javno še nista bili naklonjeni alternativnim zgodovinskim podobam vojne preteklosti . Zbiralci (omeniti velja Milico Trebše Štolfa) arhivskega materiala niso posredo-vali nobene jasne agende komunizmu nenaklonjenih skupin med kanadskimi Slovenci, ki bi bili dejavni v medvojnem času, čeravno bi jih bilo glede na pro-tikomunistično družbeno razpoloženje v Kanadi in glede na pretežno katoliško istovetenje slovenskih izseljencev pravzaprav pričakovati . Večino predvojnih in medvojnih aktivnosti, ki so se do danes ohranili v različnih tekstovnih oblikah, je tako nastala v krogu levičarsko opredeljene inteligence iz vrst delavskih slojev . Od septembra 1939 je večina kanadskih medijev pozorno spremljala evropski vojno-politični razvoj . Z napadom sil osi na Jugoslavijo se je nedvomno povečala tudi pozornost jugoslovanskih oziroma slovenskih priseljencev v Kanadi na evropsko vojno dogajanje – na to kaže gibanje za osvoboditev stare domovine, ki je imelo člane v številnih kanadskih mestih .279 Z območja razkosane Jugoslavije 279 To gibanje je pogosto omenjeno v brošuri Help to the Soviet Union from Croatians, Serbians and Slovenians from Canada. OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 105 so podatke o medvojnem dogajanju v matični domovini v Severno Ameriko posredovali živahni informacijski kanali, ki so se na kanadskih tleh pogosto filtrirali skozi prizmo kanadske stvarnosti . Akcije v režiji raznih kanadsko-slo-venskih institucij in propagandne tiskovine, v katerih so simpatizirali z NOB, so bile pod budnim očesom kanadskih obveščevalnih in varnostnih uradov, kar je gotovo vplivalo na njihovo vsebino in oblike delovanja . Mi smo Kanadčani; svoji gostoljubni novi domovini hočemo vse dobro in bomo zanjo dali vse . Borili se bomo za njeno varnost in neodvisnost, istočasno pa bomo nudili vso pomoč bratom in sestram v rojstni domovini pri njihovi narodnoosvo-bodilni borbi .280 V prvih dneh maja 1942 je v Torontu potekala prva konvencija Zveze kanadskih Jugoslovanov, nekakšna krovna protifašistična organizacija, ki je v svojem okviru združevala tri samostojne organizacije, Zvezo kanadskih Slo-vencev, Zvezo kanadskih hrvatov in Zvezo kanadskih Srbov . Vse tri zveze so načelovale razvejenim odsekom po raznih krajih, kjer so skupnosti Slovencev, hrvatov in Srbov živele v večjem številu in so poleg agitacije proti fašizmu in za zmago zaveznikov podpirale tudi kulturno-prosvetno delovanje svojih članov . eden njihovih najpomembnejših ciljev je bila tudi resolucija, sprejeta 6 . julija 1943, ki je obsodila politiko Draže Mihajlovića ter se izrekla za svobodno in zedinjeno Slovenijo v jugoslovanskem okviru .281 V nekaj tednih po konvenciji je poleg hrvaškega lista Novosti in Srbskega glasnika nastalo tudi prvo kanadsko glasilo v slovenščini, Edinost,282 ki je slovenskim bralcem pomenilo pomembno nadomestilo za slovenske liste, distribuirane iz ZDA (Ameriška domovina z občasno prilogo Kanadska domovina, Naprej, Glas naroda, Prosveta ), in za nekatera glasila v južnoslovanskih jezikih .283 Zapoznel nastanek 280 Povzetek razglasa Zveze kanadskih Slovencev na konvenciji maja 1942 v Torontu . Zaic, »Kako je bilo nekdaj v Kanadi«, 210 . 281 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 178 . Omenjeni so slovenski odseki Zveze v teh krajih: Port Arthur, Timmins, Kirkland Lake, Toronto, Sudbury, Windsor, geraldton in St . Catherines v Ontariu, Noranda v Quebecu, Calgary v Alberti in Vancouver v Britanski Kolumbiji . V nekaterih krajih so bili ustanovljeni tudi skupni slovensko-hrvaški-srbski odseki, tako v Calgaryju in Mountain Parku v Alberti ter v Creightonu, Ontario . Valentin ručigaj omenja odsek v Oshawi . glej: Niko Lapajne, »Iz Mengša v Oshawo«, Slovenski izseljenski koledar 1967, 219 . 282 Predizdaja Edinosti je bila enkratna številka tiskovine na štirih straneh z naslovom Naš napredek . 283 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 177 . Jože Bajec, »razvoj slovenskega izseljenskega časnikarstva v evropi, Južni Ameriki in Kanadi«, Slovenski izseljenski koledar 1969, 323 . Sem uvrščajo hrvaške Novosti, v srbohrvaščini pisani Kanadski glas: Nezavisli tjednik Hrvata, Srba i Slovenaca iz 106 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV lista so pogojevale razpršene in maloštevilne skupnosti slovenskih priseljencev, prav tako pa tudi pomanjkanje ustreznega kadra . V letu 1929 je v Winnipegu sicer izhajal tednik Kanadski glas, delno pisan v slovenščini, vendar je obstajal manj kot leto dni; uradno se je nazival Nezavisli tjednik kanadskih Hrvata, Srba i Slovenaca .284 Slovenski priseljenci so v veliki meri prebirali tudi hrvaško glasilo Slobodna misao in v njem celo objavljali v slovenskem jeziku .285 Tudi iz jezikovnega registra Edinosti odseva močna lingvistična navezava na jugoslovanski prostor, ki je obenem simpatizirala s slovanstvom (zlasti češki izrazi) . S podnaslovom Neodvisno glasilo kanadskih Slovencev je od srede julija 1942 Edinost izhajala dvakrat na mesec, nato pa je zaradi porasta naročnikov in publicistov leta 1944 postala tednik .286 List je bilo dobro propagiran in je imel razmeroma razvejeno mrežo razpečevalcev; ob njegovi ustanovitvi je potekala dvomesečna akcija »Tisoč dolarjev za tiskovni sklad in 500 naročnikov za prvi slovenski list v Kanadi« .287 Edinost je bila zasnovana kot politično-informativni časopis o dogajanju v Kanadi in v domovini, vendar je obveščala tudi o kulturnem življenju kanadskih Slovencev . Po podatkih Jožeta Sheryaka naj bi imelo glasilo na vrhuncu svojega izhajanja več kot 1200 naročnikov,288 kar je bila kar zavidljiva številka . Člani Zveze kanadskih Slovencev so marljivo agitirali po vseh mestih in naselbi-nah in pošiljali listu dopise in poročila iz vseh krajev Kanade . Pri novih naročni-kih na list so se vsi odpovedali proviziji v korist lista . V letnem času smo prirejali piknike daleč ven iz mesta blizu jezera ali gozda, izvolili lepotico piknika, ves čisti dobiček pa poslali na upravo lista edinost . Čeprav je bilo po kanadskih zakonih prepovedano točenje in prodajanje alkoholnih pijač pod strogo kaznijo, smo na takih prireditvah skrivaj prodajali žganje in pivo članom in simpatizerjem, zbirali prostovoljne prispevke z nabiralnimi polami, in imena darovalcev objavili v listu, čisti dobiček pa pošiljali za tiskovni sklad »edinosti« . Z vzpostavitvijo poštne zveze z Jugoslavijo je bila »edinost« v največjem razmahu in je imela zadovoljivo število naročnikov . Objavljena so bila razna pisma in fotografije ter poročila o uspehih partizanov po vsej Jugoslaviji .289 leta 1929, komunistično glasilo Borba, ki je večino časa izhajala ilegalno, in Slobodna misao, ki je nadomestila Borbo . Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado, 71 . 284 Trebše-Štolfa, »Associations«, 107; Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado, 34 . 285 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Sjećanje Bože Prpića, Naše novine, oct . 4, 1978 . 286 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 177; Bajec, »razvoj slovenskega izseljenskega časnikarstva«, 323 . 287 Zaic, »Kako je bilo nekdaj v Kanadi«, 210 . 288 Sheryak, »Kratek pregled«, 106; rado genorio, »Slovenski tisk v Kanadi«, Dve domovini / Two Homelands 2–3 (1992): 345 . 289 Zdravje, »Moji spomini na Kanado«, 233 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 107 Sodelovanje organizacij Slovencev oziroma Jugoslovanov v Kanadi s sorodnimi institucijami v ZDA je bilo precej živahno . Spomini Lojzeta Zdravje, izseljenca v Kanado in povojnega povratnika v Jugoslavijo, nam ponujajo plastičen vpogled v konkretno agitiranje, obenem pa nam posredujejo podobo o izrazito sumničavi atmosferi severnoameriške družbe v času druge svetovne vojne . gornje besedilo zrcali tudi duha časa svojega nastanka (prva polovica šestdesetih let) in idejna izhodišča avtorja, ki razpečevanje propagandnega materiala v marsičem prikazuje v luči partizanskih idealov: prostovoljno, požrtvovalno in solidar-nostno rodoljubno dejavnost, ki je za dosego začrtanih namenov pripravljena zabresti v ilegalne vode . Spričo izrednih razmer, ki so veljale v kanadskem in ameriškem okolju, ter sumničavosti do gibanj s komunističnim predznakom je bila informacijska dejavnost protifašističnega gibanja, oplemenitenega z načeli osvobodilne fronte iz domovine, dejansko napol ilegalno početje . Iz Windsorja v Kanadi sem v tunelu pod reko hodil preko državne meje v Združene države Amerike v Detroit, kjer so imeli Slovenci svoj Slovenski narodni dom na John ulici in Slovenski delavski dom na Liwenois aveniji . Tam sem zahajal na razne prireditve, največ z avtomobilom svojih prijateljev, pridobival nove naročnike za »edinost«, prodajal koledarje Osvobodilne fronte in »Tovariša«, ki so nam jih pošiljali iz Ljubljane . Na carinarnici nisem skrival stenskih koledarjev, ki so bili tiskani v Kanadi . Prvi stenski koledar vseh Savezov in Zveze kanadskih Slovencev je imel na prvi strani sliko maršala Tita v partizanskem plašču . Cariniki so me pol ure previdno zadržali in si ogledali sliko Tita, dokler jim nisem pokazal žiga kanadske tiskarne, ki mora biti po njihovem na vsaki tiskovini . Na vprašanje, če bom to prodajal, sem zanikal, pač pa sem povedal, da nosim koledar svojim prija-teljem . V resnici sem vse to prodajal in pošiljal denar na upravo lista »edinost« .290 Časopis je kot organ Zveze kanadskih Slovencev slovenskim priseljencem v Kanadi posredoval stališča NOB ter bolj ali manj posredno seznanjal tudi z idejnopolitičnim razkolom, ki je v konfliktnem času druge svetovne vojne eskaliral med ljudmi v domovini . Iz glasila Edinost in z letakov, ki so apelirali na humanitarnost kanadskih rojakov in na sočutje do žrtev vojne, se razkrivajo vzvodi, ki so bili vzrok za povojni razkol v slovenski priseljenski skupnosti na ideoloških temeljih . Edinost je poročala o resolucijah Zveze, o bodočih nalogah in o bratski enotnosti kanadskih Slovencev, hrvatov in Srbov, posredovala je pozdrav narodnoosvobodilni vojski, Osvobodilni fronti ter izjavo proti Draži 290 Zdravje, »Moji spomini na Kanado«, 233–234 . 108 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Mihajloviću .291 Poročala je o pristaših narodnoosvobodilnega gibanja ter o »kon-zervativnih in katoliških Slovencih, ki so iz strahu pred komunizmom podpirali okupatorje in fašizem« .292 Zgovorne so na primer tudi sorodne besedne zveze, kot so bile v medvojnem in povojnem obdobju pogoste med privrženci naro-dnoosvobodilnega gibanja, npr . »hitlerjevski okupatorji in njihovi privrženci ‘domači’ kvizlingi« oziroma »razdiralno delo protinarodnih in reakcionarnih elementov« .293 Javno delujoča slovensko-kanadska institucija, ki bi nasprotovala pojavu partizanstva in komunistični ideji, se med vojno v Kanadi, kot se zdi, ni izobli-kovala, podobno tudi mi ni znan noben časopis, ki bi v vojnem času propagiral zvestobo kraljevini ali protikomunistične ideje . To vlogo sta morda odigrala clevelandska prokatoliško in protikomunistično usmerjena Ameriška domovina in chicaški klerikalni časopis Ameriški Slovenec, vendar mi takšnih bralnih navad kanadskih Slovencev ni uspelo rekonstruirati . Vsekakor pa je bilo časopisje v tistem času le eden od informacijskih kanalov in dejansko edini, ki je pustil sledi . O tem, kakšna mnenja so oblikovali duhovniki, tradicionalne avtori-tete večine slovenskih katolikov, in kako se je razpravljalo v gostilnah, je brez podpore memoaristike in drugih egodokumentov nemogoče špekulirati . glede na kanadsko javno mnenje, ki je bilo v številnih ozirih precej protikomunistično in konservativno, bi bilo umevno, če bi se takšni svetovni nazori uveljavili tudi med priseljenci slovenskega rodu . Definitivno pa je kljub razmeroma enoviti idejni orientaciji zgodovinopisnih ostalin naivno skleniti, da je bilo mnenje kanadskih Slovencev povsem homogeno . Vseeno pa velja poudariti, da so zavezniške države v boju proti silam osi po evropi podpirale ustanovitev protinacističnih in protifašističnih (tudi gverilskih) vojaških formacij . Podporne vojaške sile so rekrutirali tudi med priseljenci, ki so bili motivirani za »osvoboditev domovine« . Tako so za bojevanje na jugoslovan-skem območju izbirali in urili jugoslovanske priseljence v ZDA, Kanadi, Argentini, Afriki (kjer je bilo precej jugoslovanskih ujetnikov) in drugih krajih .294 Urjenje skrbno odbranih kandidatov je pod vodstvom britanske obveščevalne službe potekalo že od druge polovice leta 1941 . Prav relativno številčna in kapilarno organizirana Zveza kanadskih Jugoslovanov je bila po poročanju kanadskega 291 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 179 . 292 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 179 . 293 razglas Sveta kanadskih južnih Slovanov za pomoč v domovini . 294 Blaž Torkar, Rekrutacija in urjenje slovenskih pripadnikov misij britanske uprave za posebne operacije (1941–1945), diplomsko delo, (Ljubljana: FDV, 2005) . Torkar med drugim omenja, da so imeli s priseljenskimi kandidati v ZDA in Kanadi za posebne zavezniške (britanske) misije na območju Jugoslavije težave tudi zaradi napetosti med posameznimi narodi . glej: http://dk .fdv .uni-lj .si/dela/Torkar-Blaz .PDF (31) . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 109 novinarja raymonda Arthurja Daviesa (1908–1985) ključna organizacija, s katero so zavezniški predstavniki Kanade začeli pogovore glede dogajanja v Jugoslaviji . Konec leta 1942 so se predstavniki »demokratičnih jugoslovanskih skupnosti« v Torontu tajno sestali s »pomembnim osebjem iz Ottawe« glede vprašanja, »kdo v Jugoslaviji se resnično bori proti Nemcem« . Predstavniki ottavske administracije naj bi v zadregi nekoliko taktizirali: Uradno priznavamo Vlado v izgnanstvu, katere minister za vojno je Draža Mihaj-lović . Medtem ko – to pa je med nami – v resnici mislimo, da se Tito bori za pravo stvar, Mihajlović pa pomaga Nemcem . Prišli smo po vašo pomoč . Želimo, da nam pripravite poimenski seznam lojalnih in absolutno zanesljivih hrvaških in srbskih Kanadčanov, ki bi jih lahko poslali v Jugoslavijo na posebno misijo, da bi lahko ugotovili, kaj se tam v resnici dogaja in podprli prave borce .295 Tako naj bi se – po nekoliko »poetičnem« pisanju Daviesa, samostojnega kanadskega novinarja in publicista, ki je med drugim kot korespondent iz Moskve poročal o drugi svetovni vojni in o položaju tamkajšnjih Judov – ustvarili prvi koraki za stik med kanadskimi zavezniki in partizanskim gibanjem v Jugosla-viji . Na območje Jugoslavije naj bi v času vojne prišlo nekaj desetin kanadskih prostovoljcev jugoslovanskega izvora, ki so se borili na strani partizanov .296 Zaveznikom so bili potrebni zaradi poznavanja jezikov, geografskih danosti in družbenopolitičnih razmer . V posebni opazovalni misiji Livingstone II naj bi 13 . avgusta 1943 s padali na pobočju Javornika pristali trije člani zavezni-ške skupine: major Neville Darewski, narednik hammond in narednik Franc Smerke, kanadski Slovenec .297 Zanimive skice iz življenja Slovencev v medvojni Kanadi nam ponuja brošura Help to the Soviet Union from Croatians, Serbians and Slovenians from Canada,298 ki jo je izdala Zveza kanadskih hrvatov, Srbov in Slovencev sredi 295 raymond Arthur Davies, »Canadians Who Fought in Yugoslavia«, The Bulletin, 5 . 3 . 1946 . 296 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Poročilo: Proslava 20-godišnjice Julskih ustanaka v Kanadi , Toronto 6 . avgusta 1961 . O tem poroča tudi Davies (The Bulletin), ki navaja 39 prostovoljcev . V Daviesovem poročilu je govor le o hrvaških in srbskih Kanadčanih, medtem ko slovenskih ni omenjenih . To dejstvo lahko pomeni manjšo vlogo Slovencev v Zvezi, po drugi strani pa slabše razumevanje novinarja glede pestre etnične sestave jugoslovanskega ozemlja . Kot piše Blaž Torkar (68), je bila pozornost zaveznikov na slovensko ozemlje v primerjavi z ostalimi jugoslovanskimi deželami usmerjena šele kasneje . Torkar, Rekrutacija in urjenje, 68 . 297 gre za spletno informacijo (morda dvomljivega slovesa) brez potrebne reference . http:// sl .wikipedia .org/wiki/Livingstone_II 298 SI AS 1996 Zbirka Inštituta za slovensko izseljenstvo ZrC SAZU, t . e . 1 (Kanada) . 110 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV leta 1942 . Zbiranje finančnih sredstev »za medicinsko pomoč«, ki bo pripomogla k zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni, je bilo sproženo na poziv kanadskega rdečega križa . Ilustrira enega od načinov, kako so kanadske institucije nagovorile etnične oziroma nacionalne priseljenske skupnosti za civilno pomoč v vojni . Nekaj več kot 3000 donatorjev je po oceni Zveze predstavljalo približno petino vseh priseljencev iz Jugoslavije . Med njimi so bili tako samski kot predstavniki družin, navadno zapisani poimensko, včasih le z inicialkami osebnih imen, na podlagi katerih je nekoliko teže sklepati, katera od njih pripadajo Slovencem . Pravi delež Slovencev je zlasti težko doreči zaradi velikega dela priseljencev iz Prekmurja, kjer so številni priimki teže preverljivi glede na etnični izvor . Zveza ocenjuje število Slovencev na okoli 3000, slovenski donatorji pa naj bi prispe-vali vsega skupaj le 2000 dolarjev .299 V primerjavi z deležema preostalih dveh skupnosti, hrvatov in Srbov, so slovenski priseljenci tej nabirki procentualno namenili najmanj denarja . Le ugibamo lahko, ali se z Zvezo po večini niso istovetili, ji niso zaupali ali pa jih referenti Zveze niso dosegli . Podatki v tej brošuri, ki nam ponuja precej podroben popis krajev poseli- tve s priseljenci iz Jugoslavije, potrjujejo, da so bili Slovenci v vojnem času po Kanadi razpršeno poseljeni . Največ slovenskih priseljencev je v letu 1942 živelo v pomembnejših gospodarskih središčih, kjer so bili tudi najbolj strnjeni . Vendar pa brošura nakazuje, da je v vsaj približno 40 drugih krajih živela le peščica Slovencev, včasih le po eden . Pretežna večina jih je delala v rudnikih, kjer je bila dnevnica kljub nevarnemu in težaškemu delu skoraj dvakrat višja kot v tovarnah . Nekateri so delali tudi v gozdovih, redki farmarji, ki so bili popisani, pa so si pogosto morali priskrbeti dodaten dohodek v nekmečkem sektorju . Iz brošure izhajajo tudi podatki o nekaterih privatnikih, zlasti v storitvenem sektorju . Izpričanih je tudi že kar nekaj Slovencev s svojim lastnim bivališčem . Podatki v brošuri niso sistematični, saj odražajo razlikujoče se informacijske vsebnosti poročil, ki jih je Zveza prejela od referentov iz različnih krajev . Za leto 1941 oziroma 1942, ko je bila izdana, nam omenjena publikacija posreduje podatke o poselitvi krajev, številu priseljencev iz Kraljevine Jugoslavije, njihovo zaposlitev, občasno celo višino plače, število otrok in družin ter samskih, včasih tudi imovinsko stanje ter celo delujoče organizacije . Vse te podatke je treba vzeti v zakup z upoštevanjem zamrznitve časovnega trenutka, v katerem je publikacija nastala, saj je bila mobilnost spričo iskanja boljšega življenja tudi v času vojne relativno velika . Spodnjih 15 krajev izpričuje največjo koncentracijo – torej več kot 20 – ljudi, ki so nedvoumno označeni za Slovence . 299 hrvatov, ki so prispevali kar okoli 26 .000 dolarjev, naj bi bilo med 7000 in 8000, Srbov, ki so prispevali 7500 dolarjev, pa okoli 4000 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 111 hamilton (Ont .); 25 odraslih Slovencev in 10 otrok; večina dela v tovarnah, nekaj jih ima prodajalne . Kirkland Lake (Ont .); kraj s širšo okolico zaposluje rudarje v rudnikih zlata; pred nedavno stavko, sproženo zaradi diskriminacije delavcev s strani lastnikov rudnikov je tod živelo približno 500 Slovencev od katerih se jih je nekaj odselilo . Deluje Vzajemna podporna zveza Bled in pevski zbor Triglav . Veliko ljudi ima svoje domove in manjša podjetja kot prodajalne, hotele in brivnice . Malartic (Que .); tu živi 7 slovenskih družin z desetimi otroki in 25 samcev . Usta-novljen je odsek Vzajemne podporne zveze Bled: Slovenski rudar . Montreal (Que .); 65 Slovencev . Noranda (Que .); 21 slovenskih družin in 25 samskih moških . Večina ima lastne domove in nekateri imajo manjša podjetja . Večina jih dela v rudnikih bakra in zlata . Odsek Vzajemne podporne zveze Bled: Triglav ima 25 članov . Port Arthur (Ont .); 75 Slovencev, od katerih 10 družin in 45 samcev . glede na okolico je delo pretežno sezonsko . Obstaja odsek Vzajemne Podporne družbe Bled: Jadran . Sault Ste . Marie (Ont .), Slovenci so poskriti med regijske oznake (Primorci), iz-postavljena je jeklarska industrija, deluje pa Slovensko narodno podporno društvo . Schumacher (Ont ., blizu Timminsa); 8 slovenskih družin, večina ima svoje domove, en Slovenec je lastnik hotela . South Porcupine (Ont ., blizu Timminsa); 33 Slovencev, večinoma delajo po rudnikih . Sudbury (Ont .); Slovenci imajo približno 20 do 25 družin, toliko samskih mož in 20 do 30 otrok . Odsek Vzajemne podporne zveze Bled: Zarja ima približno 28 članov . Dvanajst milj iz Sudburyja, pri Creighton Mines, kjer se nahajajo podzemni rudniki niklja, živijo še 4 slovenske družine in 6 samcev . Timmins (Ont .); 264 Slovencev vštevši 98 otrok, 57 družin in 52 samcev, večina zaposlenih dela v okoliških rudnikih . V mestu deluje odsek Krka (Dolenjci!)300 Vzajemne podporne zveze Bled s 120 člani . Trije Slovenci imajo hotele, dva pa si lastita špecerijsko trgovino . Toronto (Ont .); obstaja 10 do 15 slovenskih družin, približno 60 samcev in 20 otrok; skupaj 100 ljudi . Slovenci imajo Slovensko narodno društvo s 60 člani . Val d’Or (Que .); število Slovencev je nejasno, ker so združeni skupaj s Srbi in hrvati . Skoraj vsi delajo v rudnikih zlata in veliko jih ima svoje domove . Vzajemno podporno društvo Bled: Ljubljana ima 30 članov . Vancouver (B . C .); približno 200 Slovencev . Večina ima lastne domove, kjer živijo s svojimi družinami . Velik del mladine hodi v javne šole in high schools . Možje večinoma delajo v rudnikih, gozdovih oziroma na ribiških ladjah . Zaradi odda-ljenosti so številni možje celo leto zdoma in se za kratek čas vrnejo ob božičnih 300 genorio, »Ob 50-letnici: prvi del«, 109 . 112 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV praznikih . Slovenci imajo svoje Vzajemno podporno društvo Zvezda, poleg tega deluje tudi devetčlanska Antifašistična komisija, ki predstavlja vse tri nacionalnosti . Windsor (Ont .); Približno 60 Slovencev, ki imajo 25 družin . Približno desetina jih ima svoje lastne domove, dva imata farme, večina pa jih dela v avtomobilski industriji . 301 Besedilo v omenjeni brošuri zrcali tedaj aktualen nacionalni vidik politične realnosti in upošteva le priznane pripadnike »plemen Jugoslavije«, torej hrvate, Srbe in Slovence ter pogojno Makedonce, pri tem pa ne omenja Bosancev/ Muslimanov ali Črnogorcev . Občasno navede tudi katere izmed manjšin ali drugih narodnosti (npr . jugoslovanski romuni, Ukrajinci, grki, Francozi, Poljaki, Italijani, Belgijec, poročen s Slovenko, izpričan je celo »Ciga«), kar nakazuje multikulturno podstat jugoslovanskega prostora kot tudi medetnično povezo-vanje Slovencev z drugimi skupnostmi . Podatki v brošuri večkrat namignejo, da so se Slovenci pogosto naseljevali in družili s hrvati in Srbi . Način popisa, ki včasih združi »vsa tri plemena« v eno kategorijo, pa vseeno sugerira njihove medsebojne stike in možnosti sodelovanja . Zlasti na območjih, kjer Slovencem zaradi maloštevilnosti ni uspelo ustanoviti svojih etničnih organizacij, so se vključevali v jugoslovanska društva, antifašistična društva, gibanje za osvoboditev stare domovine (Pokret za oslobodjenje stare domovine), Kolu srbskih sester ali pa so se priključili kateremu od hrvaških društev, ki so bila od vseh južno-slovanskih v Kanadi najbolj razvejena in razvita .302 Perspektiva medetničnega povezovanja jugoslovanskih narodov v tem obdobju in tudi kasneje je vsekakor vredna podrobnejšega pretresa že zaradi tedanje skupne politične realnosti . V dosedanjih raziskavah, zadevajočih slovenske priseljence v Kanadi, pa je bil hrvaški, srbski oziroma jugoslovanski društveni material bolj ko ne neupoštevan . Brošura izkazuje tudi to, da so se v nekaterih primerih hrvaški, srbski in sloven-ski priseljenci v krajih, kjer ni bilo organiziranih matičnih društev, pridruževali stanovskim organizacijam, na primer denimo United Miner Workers of America . V brošuri je večkrat navedeno tudi članstvo slovenskih priseljencev v odsekih Vzajemne podporne zveze Bled (VZP Bled), ki je bila tudi uradno vključena v Zvezo kanadskih Južnih Slovanov . Leta 1940 so bili z odobritvijo državnega dovoljenja za delovanje VZP Bled izpolnjeni pogoji za ustanovitev podružnic po celotni državi . V medvojnem času so v krajih z večjim številom Slovencev kmalu 301 Povzeto iz brošure Help to the Soviet Union from Croatians, Serbians, Slovenians of Canada (Toronto: Savez Kanadskih hrvata, Srba i Slovenaca, 1942) . Naselbine, kjer so Slovenci omenjeni v večjem številu, so tukaj navedene po abecednem redu . 302 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, »Sjećanje Bože Prpića«, Naše novine, 4 . oktober 1978 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 113 nastali zvezni odseki, ki jih je bilo do konca vojne vključno s krovnim odsekom Bled v Kirkland Laku kar 15: Val d’Or (Ljubljana, 1940), Timmins (Krka, 1940), Noranda (Triglav, 1940), Malartic (Slovenski rudar, 1941), Vancouver (Zvezda, 1941), Thunder Bay (Jadran, 1941), Pascalis (Planinska roža, 1941), Subdury (Zarja, 1941), Windsor (Slavček, 1942), Toronto (edinost, 1942), St . Catharines (Novo mesto, 1943), hamilton (Planina, 1943), Kirkland Lake (Sloga, 1943), Mountain Park (Vidmar, 1944) .303 Nedvomno so vsi našteti kraji, v katerih so se osnovale podružnice VZP Bled, premogli vsaj nekaj slovenskih rojakov, ki so bili sposobni vsaj minimalno upravljati društveno življenje . A če se osredotočimo na naselbine, v katerih so nastale podružnice, lahko ugotovimo, da nekaterih krajev (konkretno Pascalis, St . Catherines in Mountain Park) ni možno najti v gornjem seznamu brošure darovalcev za rdeči križ iz leta 1942, kjer je navedeno večje število Slovencev . Pascalisa, majhne quebeške naselbine okoli rudnikov zlata v bližini Val d’Ora, brošura sploh ne omenja, medtem ko za St . Catherines navaja, da je tam »le ena slovenska družina in trije samski moški«, v Mountain Parku pa »imajo Slovenci tri družine in osem otrok«, skupaj jih je 16 . Kaj lahko pomenijo te razlike v podatkih? Je možno v njihovi informacijski vsebnosti zaznati posledice nestal-nosti poselitve ljudi v času druge svetovne vojne? Je za to kriva slabša terenska pokritost poročevalcev? So avtor oziroma avtorji brošure nezanesljivo navajali etničnosti? gre za nedoslednost in nekonsistentnost pri pridobivanju podatkov? Ali gre morda za ideološka neskladja, ki so vplivala na prezrtje določenih skupin? Sploh glede zadnjega vprašanja nikakor ne morem mimo indicev, da so v Kanadi živeli posamezniki in skupine, ki so na NOB gledali s sumničavostjo in partizan-stvo povezovali s komunizmom . Ob učinkovitih informacijskih kanalih članov komunističnega oziroma socialističnega gibanja so se med matično domovino in diasporo bržkone oblikovali tudi takšni, ki so bili do partizanskega gibanja zadržani, če mu že niso nasprotovali . Zanimivo je, da v zapisnikih Slovenske katoliške družbe sv . Jožefa – ob VPZ Bled edinem kanadskem društvu še iz časa pred vojno – druga svetovna vojna sploh ni omenjena, prav tako ni sledi o organiziranju pomoči rojakom v domovini . Iz skopih in kratkih zapisnikov tudi ni povsem razvidno, kaj je v naslednjih letih povzročalo osip članstva, o čemer so se v zapisnikih pritoževali že konec leta 1939 .304 Leta 1942 so člani Slovenske katoliške družbe sv . Jožefa dobili povabilo VZP Bled, naj se vključijo v njihove vrste, a »ker je na denješnjoj seji malo članstva 303 Trebše-Štolfa, »VZP Bled«; genorio, »Ob 50-letnici: Prvi del«, 109 . 304 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, 1970–1996, Zapisnik seje z dne 10 . 12 . 1939 . 114 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV je nej prišlo do zaklučka« .305 Aktivno članstvo in posledično tudi dejavnost društva sta med vojno upadla, leta 1944 sej, sodeč po odsotnosti zapisnikov, sploh ni bilo . edina opazka, ki zadeva vojno, je bil sklep iz poslednjih dni leta 1942: »Ker je sob . Joe Zver pozvani k vojski je brez plačen član društva vdobo vojske vendar pa ne deležen bolne potpore vdobi vojne« .306 Društvo je med vojnim časom očitno doživljalo resno krizo . Trajala je do prihoda prvih povojnih skupin Slovencev iz begunskih taborišč, zlasti po letu 1948, ko je članstvo zopet začelo naraščati .307 Medtem ko je omenjeno katoliško društvo med vojno izgubljalo aktivne člane, se zdi, da je bilo podpornikov partizanskega gibanja med kanadskimi Slovenci vedno več . V času velike depresije je veliko delavcev izkusilo krutost kapitalizma, zato je utegnila pozornost, ki so jo proletariatu namenjali v soci-alističnih krogih, naleteti na pozitiven odziv . Določeno mero simpatij do partizanskega gibanja je nedvomno pripisati propagandnim strategijam . Sredi leta 1944 je v Torontu potekala prva konvencija Združenega odbora kanadskih Slovencev, hrvatov, Srbov in Makedoncev, na kateri je bil ustanovljen Svet kanadskih Južnih Slovanov . Njihov glavni namen je bila popularizacija NOB v Kanadi, pa tudi tesnejše sodelovanje južnih Slovanov, ostalih kanadskih etničnih skupnosti in zavezniških držav, podpiranje javnega mnenja ter zbiranje gmotne in finančne pomoči žrtvam vojne v Jugoslaviji in partizanski vojski pod taktirko maršala Tita .308 Sodeč po nepreverjenih, a vendarle precej verjetnih podatkih naj bi imela Zveza podporo velike večine priseljencev jugoslovanskega izvora .309 Skupno naj bi pomoč jugoslovanskih priseljencev v Kanadi do leta 1947 znašala več kot tri milijone dolarjev v blagu in denarju .310 Zbirali so medi-cinske potrebščine in zdravila, obleko in obutev za otroke, civiliste in vojake, cigarete in tobak, suho hrano, razne stroje in aparate .311 Slovenski priseljenci 305 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, 1970–1996, Zapisnik seje z dne 17 . 5 . 1942; Milica Trebše-Štolfa, historiat SPDSJ v hamiltonu 1937–1997, 3, v: SI AS 1996 Zbirka Inštituta za slovensko izseljenstvo ZrC SAZU, t . e . 1 (Kanada) . 306 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, 1970–1996, Zapisnik seje z dne 27 . 12 . 1942 . 307 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, 1970–1996, Zapisniki društva po letu 1945 . razlogi za osipanje članstva so raznoliki; delno se nanašajo na služenje vojske, kot namiguje gornji citat . Možno je tudi, da so bili člani močno zaposleni na delovnih mestih, ki so med vojno delovala s polno paro; dejstvo je, da v času gospodarske konjunkture potreba po podpori ni bila več izrazita . Člani društva so morda sodelovali v drugih društvih, ki so se angažirala na strani OF . 308 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 179–180 . 309 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, »Sjećanje Bože Prpića«, Naše novine, 4 . oktober 1978 . 310 Sheryak, »Kratek pregled«, 106 . 311 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 180–181 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 115 v Kanadi so v času vojne prispevali denar tudi namensko za nakup petih ren-tgenskih aparatov za potrebe Zdravilišča za pljučne bolnike na golniku .312 Izhajajoč iz razcveta kanadskega društvenega življenja in raznih akcij za pomoč domovini, ki so jih kanadski Slovenci v sodelovanju z ostalimi južnoslovanskimi skupnostmi zbirali za civiliste in vojsko v Jugoslaviji, je očitno, da so bili tudi priseljenci slovenskega izvora v času med drugo svetovno vojno in neposredno po njej deležni kanadske ekonomske rasti . Februarja 1945 je Svet kanadskih Južnih Slovanov začel izdajati mesečnik Information Bulletin, informacijski list v angleščini, katerega namen je bil obveščanje kanadske publike o dogodkih v Jugoslaviji . Potreba po njem je po besedah urednikov nastala zaradi nekaterih zavajajočih informacij, ki so krožile o jugoslovanski NOB . List je pozival k pomoči za jugoslovanske vojake in civi-liste, posredoval informacije o nekaterih političnih in družbenih dogajanjih, se dotaknil tudi aktualnega vprašanja Trsta in nadaljevanju sovražnosti v grčiji s posebnim ozirom na makedonski narod . V njem so bili pogosto objavljeni članki tujih novinarjev, od poznanih slovenskih priseljencev pa je bil v listu denimo ponatisnjen članek Louisa Adamica .313 List je bil naklonjen vzpostavljajočemu se socialističnemu režimu v Jugoslaviji .314 Zdi se, da je želja po čim hitrejšem koncu te svetovne kalvarije delovala združevalno za večino Kanadčanov .315 Krepitev vezi kanadskih Južnih Slovanov z drugimi narodi v Kanadi je bil tudi eden od sprejetih sklepov konvencije že omenjenega Združenega odbora Slovencev, hrvatov, Srbov in Makedoncev, ki se je zgodila junija 1944 v Torontu .316 Zlasti na humanitarni ravni je mogoče najti primere mednacionalnega sodelovanja . Tako so na primer med vojno člani pevskega društva Triglav in člani angleških društev nastopali s skupnim progra-mom na dobrodelnih prireditvah za rdeči križ317 in za pomoč vojnim sirotam .318 Valentin ručigaj, ki je svojčas živel in delal v ontarijskem mestu Oshawa, je v 312 Sheryak, »Kratek pregled«, 106 . 313 gre za članek Who represents U .S . in South-eastern europe?, ki je bil originalno objavljen februarja 1946 v reviji Trends and Tides . 314 Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado, 31 . V Arhivu republike Slovenije hranijo kopije petih številk, v tržaški Knjižnici Dušana Černeta pa šest originalnih izvodov . 315 Bumsted, A History, 362 . 316 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, dopis Kanada brez datuma in podpisa; zadeval je zlasti medvojno stališče Zveze kanadskih Južnih Slovanov . Tudi Kristan, »Kanadski Slovenci«, 179 . 317 rdeči križ je bila med vojno edina organizacija, ki je mogla priti v stik z ujetniki ali deporti- ranci, večina pomoči se je kanalizirala skozi njo . Sistem medvojne pomoči z drugih naslovov še ni bil raziskan in si v prihodnje zasluži posebno pozornost . Podatkov o posebnih cerkvenih akcijah, ki bi se jih udeležili kanadski Slovenci, še nisem našla . 318 Krajc, »Slovenci v Kirkland Lakeju«, 110 . 116 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV tamkajšnjem dnevniku The Times Gazette objavil letak s pozivom za pomoč Jugoslaviji z naslovom »An appeal to Oshawa citizens« . Njegov razglas je obrodil znatno nabirko: »skoraj 4000 funtov obleke [ . . .] in 550 dolarjev v denarju« .319 Leta 1944 so v akcijo za pomoč ljudem v Jugoslaviji prispevali tudi »kanadski rusi $ 5000, Čehi 1,000 .000 cigaret, madžarski farmarji pa tono tobaka v listju, več zabojev obleke in $ 500« .320 Umevno je, da izkušnja druge svetovne vojne v življenju kanadskih Slo- vencev ni pustila tolikšnega pečata kot med Slovenci v domovini, ki so vojno v vseh njenih tragičnih razsežnostih doživeli na svoji koži . Iz marsikaterega pričevanja oziroma spominov kanadskih Slovencev je tematika druge svetovne vojne povsem izostala ali pa je ob nazornih prikazih katastrofalnih razmer v času velike depresije izpadla kot marginalen dogodek .321 To značilnost prepoznavam zlasti pri pričevanjih tistih slovenskih priseljencev v Kanadi, ki niso bili naseljeni v industrijskem pasu ob Velikih jezerih (Great Lakes), ampak raztreseni po kanadskem zahodu . Nekateri med njimi pa so konec vojne proslavili v slavnostnih sprevodih – z mislimi na rojake doma in na padle borce iz njihovih vrst . Težko pričakovani dan miru je bil tudi za nas velik praznik . Takoj ko je silen pisk najavil radostno vest, da je vojna končana, smo sklicali sestanek, da se pogovorimo o paradi . Sodelovalo je vse mesto, vsi narodi, vsak s svojo zastavo . Tudi Jugoslo-vani smo, ponosni na svoje hrabre brate in sestre v domovini svečano korakali v sprevodu z jugoslovansko zastavo s peterokrako zvezdo .322 319 Lapajne, »Iz Mengša v Oshawo«, 219 . 320 Kristan, »Kanadski Slovenci«, 181 . 321 Prim . Pavlič, »Slovenci v Vancouverju«; Krajc, »Slovenci v Kirkland Lakeju«; Valentin ručigaj, »Slovenska naselbina v Winnipegu v Kanadi«, Slovenski izseljenski koledar 1982, 244–248 . 322 Zaic, »Kako je bilo nekdaj v Kanadi«, 211 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 117 ALBUM ESKIMO CHARLIE Janez Planinšek se je leta 1886 rodil v okolici Novega mesta . Še ne polnole-ten se je odpravil v Francijo, od tam v ZDA, Mehiko, na Aljasko, v Sibirijo in nato v Kanado . Znan je postal kot eskimo Charlie . Ukvarjal se je predvsem z iskanjem zlata, lovom, kmetovanjem, trgovanjem in prevozništvom . Poročil se je z Indijanko iz plemena Cree in imel z njo pet otrok . V letih 1929–1930 se je z irsko-kanadskim raziskovalcem Frankom O‘gradyjem ter otrokoma Tonyjem in Inez odpravil na osem tisoč milj dolgo pot . Stroške potovanja s čolnom in pasjo vprego sta družabnika sproti krila z gostujočimi predavanji in predstavitvami svojih fotografij . Znameniti pustolovec je umrl leta 1942 ob ontarijskem jezeru Brocket . O njem je Cvetka Kocjančič napisala biografski roman Gospodar Golega ozemlja z obsežnim komentarjem . © Cvetka Kocjančič 118 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV eSKIMO ChArLIe 119 120 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV eSKIMO ChArLIe 121 122 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Prva desetletja hladne vojne: med optimizmom in strahom Povojna Kanada je podobno kot celotna Severna Amerika dosegala hitro gospo-darsko rast, zato so se zlagoma spet obudili razmisleki o potrebi po nacionalni demografski rasti s sprostitvijo priseljenske politike . To je grob in še zdaleč ne dosleden opis izjemno kompleksnega odnosa do priseljevanja v kanadski povojni družbi . Takšna formulacija namreč ne osvetljuje spleta intranacional-nih in internacionalnih mehanizmov, ki so zadevali priseljevanje, zlasti pa ne antagonizmov glede priseljenske problematike . Kanadski odnos do priseljevanja zrcali neenotno in dinamično podobo kanadske družbe na prehodu v drugo polovico 20 . stoletja . Iz njega je možno razbrati raznolike vpetosti v svetovna razmerja in notranje razmere v kanadski družbi, široko paleto odnosov avtoh-tonih Kanadčanov do naraščajoče priseljenske skupnosti, odnos do »drugega«, različne oblike rasističnih diskurzov idr . Priseljenska politika tega obdobja se je na vse te družbeno pogojene spremenljivke intenzivno odzivala, njen razvoj pa se je nagibal tudi v smeri postopnega večanja proceduralnih pravic priseljencev . Za povojno kanadsko priseljensko politiko je značilen čedalje večji odklon od priseljenske politike ZDA . glede potreb in podobnega demografskega položaja je bolj smiselno potegniti vzporednice med Kanado in Avstralijo, saj sta iz vojne obe izšli kot državi z rastočo industrijo in odkritimi težnjami po povečanju prebivalstva, kar sta obe razumeli kot temeljni pogoj za gospodarsko rast . Obe sta kot članici Commonwealtha v svoji priseljenski politiki skušali ohranjati čim bolj britanski značaj . Ko je denimo število priseljencev z britanskega otočja upadlo, sta obe tekmovali za sprejemljive prišleke med evropskimi begunci . Kot najbolj zaželeni (preferred) priseljenci so bili razumljeni tisti, ki so se lahko čim prej integrirali v novo okolje in pri tem niso pomenili grožnje za nacionalno identiteto, ki je skušala vzdrževati angleški kulturni značaj .323 Kanada je po vojni skušala najprej stabilizirati svoj notranji družbenopolitični položaj . Če se je želela izogniti recesiji, kakršna jo je zaradi slabe ocenitve druž-beno-gospodarske situacije ogrozila po prvi svetovni vojni, je morala vzpostaviti resen in uresničljiv načrt za povojno gospodarsko rast, česar se je lotila z veliko premočrtnostjo in široko zastavljenimi ukrepi . Vojno ekonomijo je morala pre-obraziti v mirnodobno gospodarstvo in uskladiti daljnosežne socialne posledice teh sprememb . eden pomembnejših ukrepov se je nanašal na vključitev skoraj milijona vojnih veteranov v domače gospodarstvo . Med vojnimi veterani je bilo 323 Adelmann, Australia and Canada Compared, 26 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 123 tudi več 10 .000 žensk .324 Država pa je morala poskrbeti tudi za tiste ženske, ki so jih med vojno – podobno kot v času prve svetovne vojne – množično zvabili na delovna mesta, kjer je primanjkovalo moške delovne sile . Po vojni je država odpravila davčne olajšave za delavke, prenehala subvencionirati vrtce in šolsko varstvo, zato so bile ženske v velikem številu prisiljene pustiti svojo medvojno zaposlitev .325 Odnos povojne kanadske družbe do žensk je, podobno kot v ZDA, ponovno dobival izrazito tradicionalne poteze . Ženskam so začeli pripisovati nepridobitno vlogo, idealno mesto njihovega delovanja je postal dom, v primeru finančnih stisk pa so bile spodbujane, da se zaposlijo v tradicionalnih ženskih panogah, kot so učiteljevanje, medicinska pomoč in hišno delo .326 Kanada je črni scenarij o povojni recesiji presegla s povečanim izvozom v sklopu Marshallovega načrta . ZDA so Kanadi po letu 1947 dovolile, da je evropi prodala različne surovine in izdelke, zlasti hrano in prehranska dopolnila v skupni vrednosti več kot milijarde dolarjev .327 Ko so se gospodarske razmere nekoliko stabilizirale, so številni poli-tično-gospodarski krogi začeli resno razmišljati o priseljevanju večjega števila ljudi, s katerimi bi pridobili manjkajočo delovno silo . Pri ohlapnejši priseljenski politiki v Kanadi, ki je po skoraj dveh desetletjih šele leta 1947 odprla vrata večjemu številu priseljencev, je imel dominantno vlogo ekonomski interes posameznih gospodarskih združb, delno tudi državnih institucij, vendar so nanjo vplivali tudi drugi razlogi . Zlasti so bili vplivni med-narodni dogovori, ki so Kanado kot ustanovno članico UNrrA (1943–1947)328 ter kasneje UNICeF (1946)329 in IrO (1946–1952)330 zavezovali, da sodeluje pri ponovni vzpostavitvi normalnega stanja v evropi tudi s sprejemom beguncev . Množičen pojav begunstva je po vojni postal eno od bolj perečih mednaro-dnih vprašanj, ki je pred sprejetjem Begunske konvencije (1951) našlo splošne smernice v Splošni deklaraciji človekovih pravic (1948) .331 324 Bothwell, The Penguin History of Canada, 357 . 325 ruth roach Pierson, »Canadian Women and the Second World War«, v: r . Douglas Francis, Donald B . Smith (ur .), Readings in Canadian History: Post-Confederation (Toronto: holt, rinehart and Winston of Canada, 1986), 488–508 . 326 Pierson, »Women in the Labour Force in World War II«, v: Interpreting Canada’s Past: Volume Two: Post–Confederation (Oxford: Oxford University Press, 1993), 558–593 . 327 Troper, »Canada’s Immigration Policy since 1945«, 190; robert Bothwell, The Big Chill: Canada and the Cold War (Toronto: Irwin Publishing Ltd ., 1998), 58 . 328 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo (United Nations relief and rehabilitation Administration – UNrrA) . 329 Sklad Združenih narodov za otroke (United Nations Children’s Found – UNICeF) . 330 Mednarodna organizacija za begunce (International refugee Organization – IrO) . 331 Manj je znano, da je bil ključni avtor deklaracije kanadski pravnik in zagovornik človekovih pravic John Peters humphrey (1905–1995) . 124 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Za rahljanje kanadske priseljenske politike so si s političnim pritiskom prizadevali tudi razni lobiji, ki so se vsaj formalno zavzemali za humanitar-nejšo politiko do povojnih evropskih beguncev . gospodarski lobiji so denimo povečanje priseljevanja povezovali z gospodarsko rastjo, saj je rast populacije pomenila večjo potrošnjo, povečanje trga in večjo proizvodnjo ter posledično širjenje kanadske ekonomije – tudi navzven . Povečanje števila prebivalstva – povojna Kanada je štela le približno 12 milijonov ljudi – naj bi po mnenju nekaterih pomenilo tudi večjo nacionalno varnost . Slabše poseljene prerijske province naj bi gosteje poselili s priseljenci, s čimer naj bi pri ZDA onemogo-čili še vedno aktualen ozemeljski apetit po kanadskem zahodu .332 Z ekspanzijo kanadske ekonomije naj bi omejili množično odhajanje Kanadčanov na ozemlje vplivne južne sosede, kjer so bile vseskozi boljše plače za enako delo, in s tem nevtralizirali negativen migracijski saldo .333 Priseljenci naj bi pripomogli celo k vzdrževanju britanske hegemonije v odnosu do Quebečanov ter avtohtonih staroselskih skupnosti in Métisov, hibridnih potomcev evropskih priseljencev in staroselcev . Ironija pa je, da so vse naštete marginalizirane skupine v procesih demokratizacije kanadske družbe v drugi polovici 20 . stoletja začele zahtevati svoje pravice .334 Bolj sproščene kriterije pri pripustitvi evropskih beguncev v Kanado so zagovarjale predvsem organizacije številčno najmočnejših priseljenskih skupnosti (ukrajinske, češke, poljske, finske, judovske, italijanske, kasneje tudi nemške), verske ustanove, transportna podjetja in nekateri javni uslužbenci na zvezni ravni (zlasti diplomati), skupaj pa so imeli precej razlikujoče se poglede na vlogo, obseg in sestavo priseljenskih skupin .335 Dejstvo, da so nastopi etničnih skupin in tistih, ki so zagovarjali pozitivno državno politiko do beguncev, postajali bolj izdelani in utemeljeni, je prispevalo k temu, da so njihove argumente začeli resneje obravnavati . Pri odobritvi vstopa v državo so se bili vedno bolj upošte-vani humanitarni razlogi, zlasti združevanje družin priseljencev in beguncev .336 Številni Kanadčani so sicer pozdravljali priseljence kot nujnost za hitrejši razvoj še vedno relativno slabo poseljene dežele, toda znaten del populacije je zavračal idejo o množičnem priseljevanju trum evropejcev v Kanado ali pa je 332 Pretekli pokroviteljski odnos ZDA do Kanade in prikrite aneksijske težnje se še danes zrcalijo skozi humor v nekaterih provokativnih ameriških serijah kot npr . Married with Children ali Southpark . 333 harold Troper, »Canada’s Immigration Policy since 1945«, v: David Taras in Beverly rasporich (ur .), A Passion for Identity. An Introduction to Canadian Studies (Scaraborough: ITP Nelson, University of Calgary, 1997), 190 . 334 harney, »So great a heritage of Ours«, 52 335 Knowles, Strangers at Our Gates, 160 . 336 Troper, »Canada’s Immigration Policy since 1945«, 190 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 125 vztrajal pri ozkih selektivnih kriterijih . Del priseljevanju nenaklonjene javnosti je potencialne prišleke iz povojne evrope diskreditiral kot travmatizirane, bolne in nevarne tujce, ki bodo obremenili in uničili državo .337 Za povečanje števila avtohtonih prebivalcev je deloval obsežen natalistični ustroj, ki je poveličeval ideale družinskega življenja, vnašal med ljudi občutek optimizma, boljšega jutri in vere v potrošništvo . Tvorci te propagandne akcije, ki si je med drugim prizadevala za višjo stopnjo natalitete, je bila uspešna, saj se je število rojstev v Kanadi od konca vojne do šestdesetih let dejansko precej povečalo (baby boom) . A tudi med tistimi, ki so priseljevanje zagovarjali, se je izoblikovala pira- midna shema prednostnih priseljencev . Med najbolj nezaželenimi priseljenci so bili (sprva) državljani nekdanjih agresorskih držav (zlasti Japonci in Nemci) in tudi Judje, ena največjih žrtev druge svetovne vojne . Nestrpnost do Judov je bila v Kanadi tradicionalno razširjena in je bila tudi po vojni navzoča v praktično vseh porah javnega življenja . Antisemitski predznak je pogosto določal interne predpise tako v zasebnih kot državnih podjetjih, zrcalil pa se je tudi v regulativah vladnega kabineta in priseljenskih uradov .338 Javnomnenjska raziskava iz oktobra 1946 je pokazala, da 49 odstotkov Kanadčanov ni podpiralo priselitve judovskih beguncev v Kanado . Še več, javnost naj bi bila bolj naklonjena nemškim – v javnosti pogosto enačenih z nacisti – kot pa judovskim prišlekom .339 Medtem ko je kanadska vlada od leta 1948 postopoma začela sproščati restriktivne ukrepe, ki so zadevali bivše naciste iz vichyjske Francije,340 pa je časopisna cenzura zamolčevala tragične zgodbe o usodah judovskih beguncev (skupaj z njihovo izkušnjo holokavsta) . Širile so se govorice o judovskih komunistih, o judovski zaroti . Za kanadsko priseljensko politiko je bila v povojnih letih značilna anti-semitska usmerjenost, zato so bili takrat v Kanadi precej manj naklonjeni do judovskih beguncev kot v ZDA . Ameriški lobisti so namreč intenzivno posegali v priseljensko politiko ZDA, judovski lobi pa je bil tam neprimerno močnejši kot v Kanadi . Pisano paleto mnenj glede sprostitve selektivne priseljenske politike je zrcalila tudi vlada Mackenzieja Kinga . Z izdatnimi sredstvi je sicer podprla evropske begunce in razseljene osebe, vendar sami ideji o odstranitvi prise-ljenskih ovir sprva ni bila naklonjena . Predsednik vlade je v govorih ob koncu vojne kot opravičilo za zadržanost poudarjal zlasti možnost povojne recesije, kakršna je sledila prvi svetovni vojni, in premajhno število plovil, s katerimi 337 Iacovetta, Gatekeepers, 10; Troper, »Canada’s Immigration Policy since 1945«, 192; harney, »So great a heritage of Ours«, 58 . 338 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 339; Iacovetta, Gatekeepers, 9 . 339 harney, »So great a heritage of Ours«, 58 . 340 Iacovetta, Gatekeepers, 34 . 126 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV bi lahko prepeljali ljudi v kanadska pristanišča . Njegov drugi argument se je čez leto dni, ko so se kanadski vojaki v večjem številu vrnili domov, izkazal kot neutemeljen . Bolj kot plovil je primanjkovalo priseljenskih uradnikov, kar priča o tem, da kanadska vlada takoj po vojni še ni resno razmišljala o večjem sprejemu evropskih beguncev .341 Vlada je tako že dve leti po vojni sprejela prve ukrepe za pospeševanje priseljevanja . V primerjavi z ZDA, ki so to storile šele leta 1948, je priseljevanje v Kanado potekalo intenzivneje in manj selektivno . Toda ukrepe glede priseljevanja je vlada sproščala zelo previdno, njena previ-dnost je v marsičem presegala tisto iz dvajsetih let, zlasti pa tisto iz preloma v 20 . stoletje . V dobrem desetletju in pol, od leta 1930, je namreč spustila v državo le okoli dva milijona ljudi, ki so bili izbrani na podlagi skrbne selekcije . Večina prišlekov je prišla z britanskega otočja in iz kontinentalne evrope . Najvišji organ na področju priseljenske politike je leta 1950 postalo Mini- strstvo za državljanstvo in imigracijo, priseljenske pristojnosti je prevzelo od Ministrstva za rudnike in naravna bogastva . Odločitev o ustanovitvi tega mini-strstva je zgovorna, saj je priseljenstvo prvič v zgodovini te ogromne, tradicio-nalno priseljenske države prišlo pod pristojnost ministrstva, ki primarno ni bilo poverjeno gospodarskim panogam .342 To kaže na povsem nov državni odnos do priseljevanja in nakazuje nove smeri v priseljenski politiki z bolj celostno obravnavo družbenopolitičnih odgovornosti in pravic (do) priseljencev . Demokratizacija priseljenske politike se je kmalu po vojni začela z vse večjim političnim vplivom civilne družbe, ki je z različnih zornih kotov predstavljala prednosti in pomanjkljivosti glede povečanja priseljevanja . Soustvarila je družbeni profil zaželenih priseljencev, in sicer s tem, da je poskušala dognati, katere gospodarske panoge potrebujejo priseljence in kolikšno je to število . Oblikovala se je posebna vladna komisija, ki se je v letih 1946–1953 srečevala z raznimi interesnimi skupinami, tudi z vidnejšimi predstavniki etničnih skupin (zlasti s Finci, Čehi, Ukrajinci in Poljaki, ki so v svojih podjetjih pri zaposlovanju pogosto 341 Knowles, Strangers at Our Gates, 156 . 342 Prvi vladni resor, ki je bil pristojen za priseljensko politiko, je bil ob ustanovitvi kanadske vlade poverjen kar Ministrstvu za kmetijstvo ( Ministry of Agriculture) . Med letoma 1917 in 1936 je priseljensko politiko vodilo Ministrstvo za imigracijo in kolonizacijo (Department of Immigration and Colonization) . Nato je bilo ustanovljeno Ministrstvo za rudnike in naravna bogastva (Department of Mines and Resources), ki je prevzelo delo kanadske priseljenske politike . Po letu 1966 je od Ministrstva za državljanstvo in imigracije (Department of Citizenship and Immigration) priseljenska politika pripadla novoustanovljenemu Ministrstvu za delovno silo in imigracijo (Department of Manpower and Immigration), od 1977 pa Ministrstvu za zaposlovanje in imigracijo (Department of Employment and Immigration) . Delokrogi instanc, v okviru katerih je bila vodena priseljenska politika Kanade, namigujejo na pomen in vlogo, ki so jih imeli priseljenci v različnih časovnih obdobjih za državo . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 127 dajali prednost pripadnikom lastnih etničnih skupnosti), organizatorji raznih skupnosti, delavskimi organizacijami, prevoznimi družbami in podjetniškimi združenji . Kljub temu da delo komisije ni imelo večjega odmeva v parlamentu, je bil njen politični angažma očiten .343 Levji delež k oblikovanju modela zaželenih priseljencev so s svojimi osebnimi pogledi na priseljevanje pridali politiki in priseljenski uradniki ter etnični in ekonomski lobiji . Na te kriterije sta vplivala tudi dostopnost potencialnih prise-ljencev določenih etničnih skupin in integracijski ugled vsake od njih . Čeprav je bil etnični izvor priseljencev v očeh kanadske javnosti še vedno pomemben, so postajale fizične sposobnosti za delo pri selekcijskih procedurah za priselitev čedalje relevantnejše .344 Z javno dostopnostjo informacij o grozotah nacizma in sorodnih šovinističnih režimih se je obenem povečevala javna družbena občutljivost in s tem ozaveščenost o nujnosti humanitarnih ukrepov, s čimer je rasla tudi naklonjenost do priseljencev . Zanimivo je, da so delavske organizacije, ki so tradicionalno nasprotovale večjemu številu priseljencev zaradi povečevanja brezposelnosti, nižanja cene dela in posledično nižjega življenjskega standarda, po vojni zavzele bistveno pozitivnejši odnos do množičnega priseljevanja . Po eni strani takšna drža priča o velikih gospodarskih potrebah povojne Kanade, po drugi pa zrcali tudi politične boje med delavskimi organizacijami, ki so med priseljenci iskale podpornike za lasten politični vzpon . Leta 1952 je bil na osnovi več podzakonskih aktov, sprejetih po vojni, izdan nov temeljni priseljenski zakon, ki je nadomestil starega iz leta 1910 . Kljub ohra-nitvi najpomembnejših določil iz predhodnika, zlasti številnih diskriminacijskih elementov, kot so antisemitizem, antiorientalizem (nanašajoč se na Azijce) in rasizem, je zrcalil povojno gospodarsko konjunkturo in uvedel nekatere bolj humanitarne vidike . Zakon je utemeljil legalno podlago za shemo velikoduš-nih subvencij potnih stroškov in za že obstoječe oblike delovnih pogodb, ki so omogočale čimprejšnjo vključitev priseljencev v delovne procese . Koncept kanadskega državljanstva je razširil že zakon o državljanstvu iz leta 1946, novi priseljenski zakon pa ga je uvedel na področje priseljevanja . Le nekoliko se je spremenil seznam skupin, ki jim je bil vstop a priori prepovedan; v nasprotju z zakonom iz leta 1910 je bila s seznama nezaželenih odstranjena skupina malo-umnih (feeble-minded), dodane pa so bile skupine homoseksualcev, uživalcev drog in prekupčevalcev . Obvezen test pismenosti, ki je bil eden od vstopnih pogojev in je potekal samo v angleščini, so priseljenci lahko opravili v jeziku 343 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 315–316 . 344 harney, »So great a heritage of Ours«, 57 . 128 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV svoje izvorne dežele . Zakonska dopolnila, ki so sledila leta 1956, so ustvarila tudi štiri jasno izoblikovane kategorije, v katere so bili razvrščeni kandidati za priselitev . Na vrhu so bili priseljenci iz Velike Britanije, Avstralije, Nove Zelan-dije ter državljani Irske in Francije . Srednje in južnoevropski begunci so bili na primer avtomatično razvrščeni v drugi razred skupaj z zahodnoevropskimi narodi, medtem ko so bili prebivalci Vzhodne evrope (vključno z Jugoslovani), ki so skušali priti v Kanado po navadni poti, razvrščeni v tretji razred skupaj z egiptom, Libanonom, Turčijo ipd .345 Pomembno je razumeti, da praksa vendarle ni vselej sledila smernicam pri- seljenske politike . Zakonska podlaga ni mogla preprečiti, da državni uradniki in ostali, ki so bili zaposleni v široki mreži storitev, povezanih s priseljevanjem, ne bi različno interpretirali Zakona o priseljevanju in ga tako tudi izvajali . Čeprav so v številnih uradih izvedli kadrovske spremembe, s katerimi so želeli povečati naklonjenost priseljevanju, so v enem letu prejeli okoli 200 pritožb zaradi svojevoljnega ravnanja priseljenske birokracije .346 Z naraščajočo raznolikostjo kanadske družbe je zakonodaja, nanašajoča se na človekove pravice, zlagoma postala domena provincialnih vlad, ki so dobile svoje urade in so izvajale zakonska določila tako, kakor je ustrezalo provincialnim interesom; podobno je veljalo tudi za kršitve priseljenske zakonodaje na področju človekovih pravic . Zaradi vplivne vloge priseljencev v gospodarskem sektorju Ontaria in Quebeca so se ločeni priseljenski uradi najprej izoblikovali prav tam . Quebec si je izvajanje priseljenske politike konec šestdesetih let izboril zato, da bi zaščitil frankofonsko prebivalstvo . To, da so ostale province dobile podobne urade precej pozneje, zrcali, kar se tiče odnosa do priseljevanja, neenoten družbeno-gospodarski razvoj in velike notranje razlike v kanadski družbi . Povojna kanadska družba je vsaj navzven delovala relativno optimistična glede prihodnosti – takšen diskurz so širili uredniki časopisov, številni poli-tični in podjetniški vodje ter večina akademikov . Po travmatični dobi velike depresije je Kanada v dveh povojnih desetletjih doživljala izjemen gospodarski razvoj in zdelo se je, da bo stalen . Konstantno so rastli proizvodnja in potrošnja, zaposlovanje in dohodki, prav tako se je povečevalo število prebivalcev, stopnja inflacije pa je bila ves čas nizka . Občutek trajnega blagostanja, miru in optimizma je vplival na obnašanje družbe; višanje življenjskega standarda je pospeševalo število porok in rojstev (t . i . baby boom), to pa je vplivalo na domala vse sektorje kanadske družbe . Vedno večja možnost lastništva nepremičnin in premičnin, rast plač in čedalje večje udobje bivanjskih prostorov so ustvarjali in spodbujali 345 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 319–336, zlasti 328 . 346 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 327 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 129 fenomen, ki ga imenujemo kanadske sanje . razmahnilo se je potrošništvo in z množičnimi mediji se je širil vpliv idealne podobe življenjskega sloga: srečno družinsko življenje in materialno izobilje .347 realnost pa nikoli ni črno-bela . Po drugi svetovni vojni je Kanada postala soudeleženka v še enem svetovnem konfliktu, ki je bil skozi gledišče evropskih in severnoameriških držav populariziran kot hladna vojna, čeprav je bila ta na nekaterih celinah vse prej kot hladna . Osnovni motor tega konflikta so bile nepremostljive ideološke razlike med dvema skupinama najmočnejših medvojnih zaveznikov: zahodnih, pri katerih je bila dominantna družbena ideja kapitalizem, in vzhodnih, pri katerih je pod Stalinovo brezkompro-misno taktirko vladal komunizem . Uradna kanadska politika je bila skupaj z velikim delom svojega kadra do komunizma nezaupljiva že med samo vojno, neposredno po koncu vojne pa je komunizem s porazom nacizma in fašizma zlagoma postal, podobno kot v ZDA in drugih državah Zahoda, njen glavni ideološki sovražnik . Panika je izbruhnila septembra 1945, ko je sovjetski šifrant Igor gouzenko, delujoč v Ottawi, razkril sovjetsko vohunsko mrežo v Kanadi . Tedaj je po celotnem zahodnem svetu završalo v protikomunističnem razpo-loženju . Kanadske oblasti so ostro ukrepale, čeprav njihovi postopki po obsegu in intenzivnosti niso nikoli dosegli McCarthyjevega lova na čarovnice v ZDA . Protikomunistična nastrojenost v Kanadi se je ponovno povečala leta 1949, ko so v Sovjetski zvezi razkrili, da imajo razvite zmogljivosti za izdelavo jedrskega orožja, dodaten zagon pa je dobila leta 1956, ko je hruščov razkril milijonske žrtve in druge brutalnosti Stalinovega režima . Protikomunistično vzdušje so vseskozi generirali mediji in iz njih je kapi- larno prehajalo v izobraževalni sistem in druge institucije . Levičarsko obarvana mnenja niso bila dobro sprejeta, pa če so bila komunistična ali če so zgolj zago-varjala nekatere socialistične principe . Država je nadzorovala številne javne uslužbence, zlasti tiste v javnem sektorju, na univerzah in v sindikatih . Mediji so popularizirali zgodbe o ljudeh, ki so pobegnili pred »rdečo tiranijo« . razlik med komunističnimi državami, med naboji politik različnih vladnih kabine-tov in tudi sprememb med različnimi obdobji skoraj niso navajali . Na skupni komunistični imenovalec je bil postavljen tudi jugoslovanski režim, ki je bil v primerjavi s sovjetskim bistveno manj totalitaren in je od poznih petdesetih let postajal tudi manj represiven kot tako po vojni . Imaginarij komunizma je v kanadski javnosti ostajal univerzalno brutalen, prikazovan v sozvočju z brez-kompromisno Stalinovo vladavino, in se tak ohranjal s kričečimi podobami v množičnih medijih . 347 Bumsted, A History, 374–381 . 130 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Protikomunistična opredelitev Kanade kaže na močan in večplasten vpliv hladne vojne tudi skozi prizmo priseljenske in integracijske politike . Komunisti so bili spričo javne protikomunistične histerije pravzaprav najbolj nezaželen tip morebitnih priseljencev . Večino prišlekov v Kanado so zlasti do začetka petde-setih let tvorili politični oziroma ideološki begunci, ki so bili protikomunistični politiki in propagandi v veliki meri naklonjeni, ali pa taki, ki so bili politično bolj kot ne indiferentni . Za to je poskrbela kontrola, ki je pregledovala ideo-loške profile kandidatov za priselitev . Varnostni razlogi, ki so poleg ustaljenih zdravstvenih in rasistično/etničnih kriterijev upravičevali temeljito ideološko skeniranje, so bili v prvem povojnem desetletju podlaga za zavrnitev skoraj 30 .000 priseljenskih kandidatov, približno 9000 ljudi pa je bilo deportiranih .348 Antipatija do realnih in domnevnih simpatizerjev komunizma je pripeljala celo do sprostitve pristopnih pogojev za priseljence, naklonjene fašizmu in nacizmu, med katerimi je bilo precej vojnih zločincev .349 To je prispevalo k močnemu protikomunističnemu vzdušju v Kanadi . Obenem je jedro desnega krila političnih priseljencev, močno angažiranih evropskih protikomunistov, gledalo na Kanado kot na deželo, ki bo s pomočjo ostalih zaveznikov Zahoda pomagala uničiti komunizem, da se bodo lahko vrnili in v domovini znova pridobili politično moč .350 Franca Iacovetta v svoji pronicljivi študiji The Gatekeepers poglobljeno obravnava podobe in načine izvajanja protikomunistične ideologije, ki je pre-predla celotno kanadsko družbo in posegla tudi v zasebno življenje . Trdi, da je protikomunistična nastrojenost vsaj v prvih desetletjih po vojni v veliki meri sooblikovala vrednote in norme kanadske družbe, spodbujala način življenja, t . i . kanadske sanje, kot materialni in duhovni antipod državam s komunistično ureditvijo . S posrednim in neposrednim poudarjanjem superiornosti in obilja, kot naj bi ga bilo mogoče imeti le v kapitalističnih zahodnih državah, si je kanadska priseljenska politika pokroviteljsko pridrževala pravico, da priseljence integrira v državo na način, ki je ustrezal paradigmi kanadskega državljana . V težnji, da priseljenci ne bi ogrozili običajev in vrednot, ki so veljale v kanadski družbi za temeljne, so se izoblikovali prefinjeni mehanizmi, kako nadzorovati in usmerjati fizično, mentalno in moralno zdravje priseljencev . Med »gatekeepers«, kot Iacovetta poimenuje izvrševalce integracije prise- ljencev, so delovali številni novinarji in uredniki časopisov, vplivne kulturne institucije, kot je National Film Board of Canada, sodelavci izobraževalnega sistema, izvajalci večernih dopolnitvenih in jezikovnih tečajev, socialni delavci, 348 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 314 . 349 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 314; Iacovetta, Gatekeepers, 27 . 350 Iacovetta, Gatekeepers, 9 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 131 družinski in zakonski svetovalci, pedagogi, prostovoljci v raznih karitativnih in socialnih ustanovah ter pod vplivom družbene klime tudi čisto navadni drža-vljani . V proces »kanadizacije« prišlekov so tako vključevali »stare Kanadčane«, ki naj bi na različnih družabnih dogodkih, plesih, zabavah in drugih ceremo-nijah priseljencem s svojim tihim zgledom pokazali, »kako postati Kanadčan« . Spodbujali so Kanadčane, naj skrbijo za evropske prišleke in jim posredujejo svoje običaje, ki so vključevali tudi bontonske norme, na primer navade pri mizi, načine zabave in govorico telesa .351 Boj proti komunizmu je vključeval tudi nadzor intimne sfere . Skupaj z zaželenimi normami so se razkrile tudi buržujske vrednote pokornosti, stanovske primernosti in vere v kapitalizem . Obvladovanje seksualnosti, vključno s tisto v zakonskih posteljah, poveličevanje heteroseksualne monogamije in izobčenje drugih seksualnih praks in – kot da bi hoteli poudariti ostro razliko med komunističnim suženjstvom in svobodnim svetom – vzdrževanje razlikovalnih ločnic med moškostjo in ženskostjo, so bili arzenal, s katerim je Severna Amerika skušala v petdesetih letih zavarovati in vsiliti arhetipsko belo družino srednjega razreda .352 Zaradi družbene in gospodarske normalizacije v povojni kanadski družbi je potekalo odpiranje vrat evropskim beguncem nekoliko zapoznelo in predvsem previdno . Pri priseljenski politiki je bil še vedno prisoten vertikalni (rasistični) model, ki pa je postal manj izrazit, kot je bil v preteklosti . V Kanado so od leta 1946 spuščali bližnje sorodnike Kanadčanov in britanske priseljence, katerih potovanje in alimente so zagotovili kanadski sponzorji . Posebno vpadljiv fenomen so bile priselitve približno 48 .000 t . i . vojnih nevest,353 torej evropskih soprog oziroma zaročenk kanadskih vojakov, s katerimi so se spoznali v času vojne; oboje so se v nekoliko večjem številu začele priseljevati že v obdobju od 1942 do 1947 .354 edino izjemo pred letom 1947, ko je Kanada začela sprejemati prve razseljene osebe, je pomenil vstop okoli 3000 Poljakov, ki so se med drugo svetovno vojno borili pod britansko vojaško komando . Kanadska vlada je bila sprva zadržana do britanske prošnje, naj dopusti priselitev poljskih veteranov, ki se zaradi zvestobe poljski vladi v izgnanstvu niso hoteli vrniti domov . Zaradi velikega pomanjkanja delovne sile na prerijskih poljedelskih območjih so Poljake 351 Iacovetta, Gatekeepers, 53–54 . 352 Iacovetta, Gatekeepers, 19 . 353 Kar približno 44 .000 vojnih nevest je bilo iz Anglije . 354 Kanadski vojaki so bili med vojno precej časa v zaledju na britanskem otočju . Aktivneje so sodelovali šele v bitki pri Dieppu (avgust 1942), v izkrcanju na Siciliji (julij 1943) in v izkr- canju v Normandiji (1944) . 132 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV kmalu potem že julija 1946 sprejeli v deželo, kjer so morali na farmah služiti eno leto .355 Julija 1947 je vlada populističnega Mackenzieja Kinga končno odločila dati zeleno luč beguncem, ki so že več let čakali v evropskih taboriščih . S to potezo je premier skušal zadovoljiti tiste, ki so priseljevanje odobravali, in tiste, ki so mu nasprotovali . Napovedal je, da bo pospeševal demografsko rast s priselje-vanjem, vendar naj bi število priseljencev določale »absorpcijske kapacitete« dežele . Še več, izjavil je, da priseljenci v nacionalnem in rasnem smislu Kanade ne bodo bistveno spremenili, s čimer je bila zavrnjena možnost priselitve avtohtonih prebivalcev Azije in Afrike . Prednostni položaj je še naprej pripadal potencialnim preseljencem z britanskega otočja in iz ZDA . Kanado so začeli popularizirati kot deželo, kjer je ljudem dana druga priložnost, obenem pa so jasno poudarili, da vstop vanjo ni človekova pravica, ampak privilegij .356 Nekaj mesecev prej, prvega maja 1947, je imel Mackenzie King v parlamentu govor, v katerem je izrazil bojazen do spreminjanja kanadskega nacionalnega značaja . hkrati je sumarno predstavil tudi utemeljitev postopkov »kanadizacije«, ki naj bi jih bili priseljenci posredno ali neposredno deležni na vseh nivojih družbe . Kanada ima v okviru svojih norm vso pravico določati bodoče državljane . Vstop v Kanado ni temeljna pravica vsakega tujca . Prepričan sem, da bo splošni dogovor glede imigracije v skladu s stališči kanadskega ljudstva, ki si zaradi množičnega priseljevanja ne želi temeljnih sprememb v strukturi prebivalstva . Množično pri-seljevanje z vzhoda bi temeljito preoblikovalo kanadsko družbo .357 Čez nekaj mesecev, poleti 1947, je pet mobilnih ekip iz Kanade, sestavljenih iz uradnikov s področja priseljevanja, medicine, varnosti in dela, obiskalo begunska taborišča v Nemčiji in Avstriji ter tam izbiralo »perspektivne priseljence« . Kasneje so svoje predstavnike za potrebe selekcioniranja pogosto pošiljala kar kanadska podjetja . Kanada je tedaj namreč uvedla program o pogodbenem delu, v okviru katerega so delodajalci iz rudarske in gozdarske panoge posredovali Ministrstvu za delo zahteve po številu delavcev . Kmalu so program širokopotezno razširili tudi na druge gospodarske panoge, na primer na agrikulturo, kjer je šlo za spe-cializirane vrste dela na farmah v Zahodni Kanadi, tekstilno industrijo, težko industrijo, gradbeništvo, gospodinjske storitve in bolnišnično delo .358 Odhod v Kanado, deželo, ki je bila med begunci v taboriščih zaradi bližine ZDA precej 355 Knowles, Strangers at Our Gates, 161 . 356 harney, »So great a heritage of Ours«, 59 . 357 genorio, Slovenci v Kanadi, 61 . 358 Knowles, Strangers at Our Gates, 167 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 133 priljubljena, je bil zaznamovan s selektivnim odbiranjem mladih, zdravih, krepkih in neporočenih fantov in deklet, ki niso imeli vprašljivih političnih nazorov . Del procesa odbiranja delavcev za Kanado je bil temeljit medicinski pregled, vključno s preiskavo psiholoških oziroma značajskih lastnosti . Izpričano je bilo arogantno izbiranje begunskih kandidatov, »kot da bi odbirali plemenite glave živine«,359 kar je ostalo v spominu tudi številnih drugih etničnih skupnosti .360 etnična pripadnost je bila ena od ključnih kategorij za odobritev vstopa v Kanado . Med prvimi izbranimi razseljenci so bili takoj za avtohtonimi Britanci pripadniki nordijskih narodov (Švedi) in Nordijcem podobnih baltskih narodov . Kanadske oblasti so potrdile tudi množičen prihod Nizozemcev, ki so zaradi uničenja polderskih nasipov v vojni trpeli zaradi poplav in posledične lakote . Judovske prosilce pa so po navodilih iz Ottawe kategorično zavračali, čeprav so bili številni med njimi potrebni humanitarne pomoči .361 Največje število prišlekov v Kanado so rekrutirali zlasti iz vrst evropskih beguncev, ki so nekaj let pred tem životarili predvsem v avstrijskih, nemških in italijanskih begunskih taboriščih . Trditev, da je Kanada sprejemala samo mlade, samske ljudi,362 potrebuje popravek, saj so kanadske oblasti, kot je razvidno iz številnih zgodb, dovolile vstop tudi družinam, vendar jih navadno niso sponzori-rale . V največ primerih je družina sponzoriranega delavca počakala v taborišču, dokler si ta ni finančno toliko opomogel, da je plačal pot ostalim družinskim članom in jamčil za njihovo eksistenco po prihodu v državo . Včasih so begunci navezali tudi stike s sorodniki, že živečimi v Kanadi, da so jim pomagali pri prihodu v novo okolje . Podobno je veljalo za mater Franca (Frank) Šehoviča, vdovo Cecilijo Klemenčič Šehovič, rojeno gosar (1922–2007) iz hotavelj, ki je s svojimi tremi otroki odšla v Kanado k svoji tamkaj že živeči teti .363 Šehovič je svoj spomin na negotovost in čustveno razbolelost svoje matere ob prehajanju čez ocean prelil v poezijo . 359 Kalc, Poti in usode, 129; prim . Knowles, Strangers at Our Gates, 165 . 360 »Many countries – Canada not excluded […] – have looked at the immigrant as an animated tool, to be bought for the price of the passage, taken on inventory at the point of disembarka- tion, and then shipped to whatever a cheap-to-maintain instrument of that kind was needed .« V: John gellner, John Smerek, The Czechs and Slovaks in Canada (Toronto: University of Toronto Press, 1968), 123 . Prim . Knowles, Strangers at Our Gates, 165 . 361 Knowles, Strangers at Our Gates 165 . O judovskih prišlekih in odnosu kanadske družbe do njih je bilo objavljenih več monografij . ena od klasičnih in visoko referenčnih knjig je None is too many, ki sta jo napisala Irvin Abella in harold Troper . Skupaj sta izdala tudi več strokovnih člankov s sorodno tematiko . 362 Plevnik, »Cerkev in slovenska identiteta v Kanadi«, 337; Urbanc, Tourtel, Slovenians in Canada, 44 . 363 Za to informacijo se zahvaljujem Tatjani Veličković, sestrični Šehovičeve žene Ljube iz Tolmina . 134 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV my mother was a brave woman arrived halifax 1951 my sister in-one-arm brother in-the-other & me hanging onto her coat she’d been seasick all the way across the cold grey september atlantic or frantic about my where-abouts during life boat drill or tossed to restless sleep in a stranger’s crampt cabin or dreaming about embraces, kisses, warm naked closeness of two men she’d lost unwillingly three children & tired heart before she was thirty364 Begunski kandidati za priseljence, ki večinoma niso imeli lastnih sponzorjev oziroma jamstva sorodnikov, ki so že bili integrirani v kanadsko družbo, so bili za kanadsko priseljensko politiko, kot da bi napeljala vodo na svoj mlin . Množica ljudi, iz katere so sprva izbirali le najbolj fizično sposobne, je bila kot mana za zagon kanadskega gospodarstva, hkrati pa je priseljevanje evropskih beguncev s humanitarnega vidika povečevalo ugled Kanade doma in v svetu . Časopisje so polnile dramatične zgodbe o evropskih prišlekih, dospelih iz dežel pomanjkanja v deželo izobilja, od katerih je imela večina podoben scenarij: evropa je dežela v razvalinah, zlasti njen vzhod je zasužnjen, od vojne travmatizirano delavstvo pa tiranizirajo komunistični diktatorji . Ljudje množično bežijo v Kanado, ki ne trpi 364 Prvi del pesmi Across the Circle izpod peresa profesorja angleškega jezika v Torontu in pesnika slovenskega rodu Franca Šehoviča . Znan tudi kot Frank Joseph Sehovic (1945–2016) je bil rojen v begunskem taborišču v Špitalu in se je kot šestletni deček priselil v Kanado leta 1951 . SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 221, a . e . 295 Kulturni ustvarjalci v Kanadi, Frank Sehovic, tipkopis, brez datuma . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 135 za posledicami vojne, v deželo, kjer je vsega na pretek, kjer lahko spet pridobijo človečnost, si omislijo družino in dostojno zaživijo .365 Nov veter v starih jadrih V povojni dobi sta priseljensko politiko Kanade hkrati zaznamovala postopno opuščanje različnih šovinističnih vidikov in vzpostavljanje vzvodov za uvedbo multikulturalizma kot eminentne politične ideje, ki je bila zelo pomembna tako za priseljevanje kot za integracijo priseljencev v kanadsko družbo . Kanada je bila prva država, ki je multikulturni koncept uvedla v uradno državno politiko, s tem pridobila posebno prepoznavnost v svetu in posledično vplivala na (vsaj delno) uvedbo multikulturalizma v nekaterih drugih državah (ZDA, Avstralija, Švedska, Švica ipd .) . Osvetlitev demokratizacije priseljenske politike se mi zdi pomembna, saj na poseben način zrcali spremenjeno orientacijo družbenih vektorjev v Kanadi, ki so sooblikovali ne le priseljevanje iz Slovenije, ampak tudi razmišljanje integriranih Kanadčanov slovenskega izvora . Čeprav to poglavje opozarja na številne kanadske posebnosti, skuša hkrati preseči gledišče, omejeno na samo Kanado, ter približati globalne poteze modernega časa . Če vzamemo v ozir svetovno politično prizorišče, lahko vidimo, da so se od konca petdesetih let družbenopolitične razmere v evropi umirjale, hkrati pa so konflikti eskalirali na območjih, ki jih je z vojaškimi operacijami prizadela hladna vojna, ter v državah, ki so bile v procesu intenzivne in pogosto precej kaotične dekolonizacije . Temu primerno so se odzivali tudi migracijski valovi . Število prišlekov iz evrope v Kanado je zlagoma upadalo, vedno večji pa je bil beg ljudi s konfliktnih območij, zlasti iz Azije in Afrike . Še kar trajajoča kanadska gospodarska rast je terjala delovno silo, toda evropskih priseljencev ni bilo dovolj, zato je morala kanadska država iskati nove rešitve tudi z odpiranjem vrat nebelskim prebivalcem . Na to so vplivali tudi politični pritiski OZN in zlasti Velike Britanije, ki je Kanadi, svojemu nekdanjemu dominionu, vsilje-vala pogoje, da mora sprejeti del migrantov, ki so iz bivših britanskih kolonij prihajali na Otok .366 Ob zunanjih vzrokih in pritiskih, ki so prispevali k spremembi v dotlej rasi- stično obarvani priseljenski politiki, so delovali tudi notranji . V drugi polovici petdesetih let se je ob splošni rasti življenjskega standarda v kanadski družbi povečalo povpraševanje po pretežno ženski delovni sili za domači sektor . Ker je bil osip evropskih priseljenk, ki naj bi se zaposlovale kot gospodinje, precejšen, pa tudi zato, ker je iz evrope prihajalo vedno manj delavk, ki bi želele delati kot 365 Iacovetta, Gatekeepers, 21–47 . 366 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 332 . 136 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV hišne pomočnice, je Kanada začela razmišljati o uvažanju hišnih pomočnic iz krajev, ki so spadali v kanadski tradicionalni gospodarski interesni prostor – z območja Karibov, zlasti iz Trinidada in Tobaga . Stereotip o temnopoltih ženskah kot promiskuitetnih in lenih delavkah je bil zadosten razlog za njihovo sistema-tično izključitev iz skupine kandidatov za priselitev do srede petdesetih let .367 Po letu 1956 so v državo vsako leto sprejeli nekaj sto »zdravih samskih« karibskih žensk, starih od 18 do 40 let – pod pogojem, da vsaj eno leto delajo kot hišne pomočnice . Te ženske so bile nad razmerami po navadi razočarane, saj so bile plačane manj od belk, čeprav so praviloma delale več .368 Ta priseljenski program so kritizirale tudi nekatere kanadske demokratične skupine . Očitale so mu rasistično, razredno in spolno diskriminacijo, saj naj bi temeljil na stereotipih, ki so črnskim ženskam pripisovali zgolj sposobnosti hišne delavke . Leta 1967 je Kanada prvič omogočila selektivno, a kljub temu precej množično imigracijo prebivalcev iz Trinidada in Tobaga ter z Jamajke .369 Njihov status je bil primerljiv z ambivalentnim statusom kulturno nezaželene, a močno potrebne delovne sile iz Srednje, Vzhodne in Južne evrope na prelomu stoletja . Leta 1958 se je število priseljencev v Kanadi glede na leto poprej razpolovilo, vendar ni upadel prihod vseh etničnih skupnosti . Povečalo se je število prišlekov iz Južne in Srednje evrope, pri čemer je leta 1959 samo italijanska emigracija presegla britansko . Trend je šel (in še gre) v smeri zmanjševanja deleža britan-skih in tudi evropskih priseljencev, vrata so se vedno bolj odpirala pripadnikom drugih etničnih skupnosti, tudi tistih (nekdaj?) najmanj zaželenih . Leta 1971 so nebeli priseljenci prvič presegli število evropskih imigrantov .370 Spreminjanje demografske strukture priseljencev, ki je s prihodom ljudi iz Azije, Afrike in s Karibov začela kazati svojo drugačnost že navzven (t . i . vizualne manjšine, visual 367 Črnska populacija v Kanadi je bila v primerjavi z ZDA več stoletij precej maloštevilna, velik razlog za to so bile tudi fizične lastnosti kanadskega območja (ekstremno podnebje, omejeno poljedelstvo) . Peščica črncev se je na območje Kanade priselila skupaj s t . i . lojalisti, pristaši kraljeve politike . Ti so v ameriški vojni za neodvisnost prebegnili na območje severno od Velikih jezer, v južni del današnjega Ontaria, oziroma v tedanjo gornjo Kanado (Upper Canada) . Črnci so tedaj večinoma tvorili del rodbinske neplačane delovne sile, delali so zlasti kot delavci na polju in kot hišna pomoč . Ukrepanje proti suženjstvu je bilo v kanadski skup- ščini prvič omenjeno že leta 1793, leta 1834 pa je bilo suženjstvo prepovedano po celotnem britanskem imperiju . Po zakonu o odpravi suženjstva je v Kanado pribežalo več ameriških črncev, ki pa so se po odpravi suženjstva v ZDA večinoma preselili nazaj v ZDA . razlogi za to so bili predvsem rasistične narave (zaradi maloštevilnosti in vizualnega izstopanja, ker so imeli drugačno barvo kože, so bili močno izpostavljeni rasističnim predsodkom), nezanemarljiv vpliv na to pa je imelo tudi podnebje . 368 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 336 . 369 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 362 . 370 Brotwell, The Penguin History of Canada, 423 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 137 minorities), kljub uradni sprostitvi pristopnih pogojev ni zmanjšalo gorečih debat glede oblik in načinov priseljevanja ter posledic, ki bi jih priseljevanje lahko imelo za kanadsko družbo, za kanadski »nacionalni značaj« . razprave so se nadaljevale, razpravljavci so se odzivali na družbene, predvsem gospodarske razmere, tej dinamiki pa so pogosto sledile politične odločitve, ki so obenem krojile javno mnenje . Spremembe, ki so se zgodile kanadski družbi konec petdesetih let, niso sovpadale samo s postopno in delno demokratizacijo zahodne družbe, ki je bila (in je še) obeležena z bojem za pravičnejšo družbo, na čelu z gibanji za rasno in spolno enakopravnost, ampak tudi s spremembo vodilne politične struje, ki je nedvomno zrcalila te zunanje impulze . Leta 1957 je po dolgih letih »arogantne« liberalne vladavine na oblast stopila konservativna stranka, ki si je postavila nekoliko drugačne politične prioritete . John Diefenbaker, markantni vodja konservativcev nemškega rodu, se je od prejšnjih predsednikov federalne vlade razlikoval v nekaterih vidikih, ki so v mnogočem vplivali tudi na smernice takratne priseljenske politike . Ne brez populističnih vzgibov je zagovarjal samostojno in prepoznavno kanadsko politiko v odnosu do ZDA, goreče je obsojal južnoafriško politiko apartheida, zmanjševal je agresijo do Kanadske komunistične stranke in za predstojnico Ministrstva za državljanstvo in imigracijo imenoval prvo žensko ministrico, ellen Fairclough . Ta je leta 1962, po letih temeljitih priprav, izdala nov zakon, katerega glavni cilj je bil, da se med priseljenci poveča število kvalificirane delovne sile . Na tak način naj bi novačenje priseljencev potekalo bolj na podlagi izobrazbe, sposobnosti in izurjenosti kot na temelju rase, barve kože in svetovnonazorskega prepričanja . V času Diefenbakerjeve vlade so začeli v Kanado v večji meri pripuščati tudi priseljenske družine, ne le samske ljudi . Leto 1962 tako predstavlja simbolično ločnico, ki zadeva tako priseljensko politiko kot tudi novi odnos države in njenih organov do rasnih in nacionalnih kriterijev . Priseljenska zakonodaja je od začetkov organiziranega priseljevanja – z nekaterimi izjemami, pogojenimi z izrednimi gospodarskimi potrebami – tra-dicionalno diskriminirala priseljence nebelih ras . razlogi za to, da se je Kanada odprla tudi za azijsko in črnsko prebivalstvo, so nesporno kompleksni; zrcalijo vpetost Kanade v svet in njeno soodvisnost od držav z neželenim priseljenskim potencialom (Azijci, prebivalci Karibov, zlasti Trinidada in Tobaga) . Omenjeni zakon je diskriminacijo le delno odpravil . Navkljub strahu pred navalom ljudi iz neevropskih držav, od koder so zaradi notranjih družbenopolitičnih kriz množično prihajali begunci, so na zadnjem zasedanju pred sprejetjem zakona vanj vseeno vključili kvote za priseljence iz Azije in Afrike . Množične begunske valove, ki so dosegli tudi Kanado, so ustvarila nova krizna žarišča, ki so v teku hladne vojne pretresala evropo . Vstaja na Madžarskem 138 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV leta 1956, berlinska kriza leta 1961 in tudi češkoslovaška kriza leta 1968 so sprožile precejšen prihod prišlekov . Prihajali so tudi begunci z drugih koncev sveta, na primer s haitija in iz drugih držav Srednje in Južne Amerike, kjer so vladali diktatorski režimi . Kanada je začela sprejemati znatno število beguncev, s čimer si je kot humanitarna država pridobila bistveno večji ugled, kot ga je imela v letih takoj po drugi svetovni vojni . V šestdesetih letih po sprejemu velikega števila beguncev je postala ena izmed vodilnih priseljenskih držav .371 V ozadju je bila tudi spodbuda za novačenje prišlekov za delovno silo, pri čemer je v nasprotju s preteklo prakso postala zaželena visokokvalificirana delovna sila . Sprememba je razvidna iz sistema točkovanj iz leta 1967, ki so ga morali izpolniti prosilci za vstop v državo ob pridobitvi privoljenja za delovni vizum, pri čemer je bilo največ točk namenjenih izobrazbi, delovnim izkušnjam in kvalifikaciji .372 Velik človekoljubni renome države, relativna gospodarska stabilnost in visok življenjski standard so stimulirali t . i . beg možganov iz številnih gospodarsko slabše razvitih držav, vključno z Jugoslavijo . Kanada se je okoli 100-letnice svojega nastanka (1867) s prepoznavnimi političnimi potezami in gospodarsko rastjo začela osamosvajati ne le od močnega vpliva ZDA, ampak tudi od vpliva svoje nekdanje matice Velike Britanije . Simbo-lično ta proces ponazarja uvedba nove rdeče-bele kanadske zastave z javorovim listom v sredini, ki je leta 1965 nadomestila dotlej uradno zastavo Združenega kraljestva . Pomembna simbolika je zaznavna tudi v spremembi imena praznika iz Dominion Day v Canada Day in v tem, da se je glavna poštna korporacija royal Mail Canada preimenovala v Canada Post . Kanadska ekonomija se je v šestdesetih letih 20 . stoletja močno okrepila, toda kanadska družba se je soočala z nekaterimi pojavi, ki so v sebi nosili precejšen odtenek konfliktnosti . Porast razpada zakonskih zvez, upad obiskovanja cerkve-nih institucij, javno negodovanje glede ameriškega vpliva v Kanadi, protivojno razpoloženje, pojav reformističnih študentskih skupin in celo vztrajanje prise-ljenskih skupnosti pri državnem priznanju njihovih kolektivnih etničnih pravic so zrcalili dvom tako o obstoječih vrednotah kot o avtoritetah . globoko vgravirani normativi so (bili) v kanadski družbi urejeni po evropocentrični hierarhiji, ki je favorizirala »telesno sposobnega heteroseksualnega belega moškega«,373 s tistim z anglosaksonskimi koreninami pri samem vrhu . To je pomenilo predvsem to, da so bili v vrhu piramide politike odločanja in vzvodov moči (oziroma vpliva) predvsem ljudje z omenjenimi normativnimi atributi . Turbulentna šestdeseta leta so v Kanadi izpostavila tudi jasno kritiko tega družbenega privilegija . 371 genorio, Slovenci v Kanadi, 62 . 372 genorio, Slovenci v Kanadi, 62; Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 358–361 . 373 Will Kymlicka, Sodobna politična filozofija (Ljubljana: Založba Krtina, 2005), 457 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 139 Vsi ti pojavi so dodobra načeli iluzorno podobo povojne kanadske družbe, ki so ji javno življenje krojile ideologija t . i . ameriških sanj, zaupanje v cerkvene institucije in cerkvene normative ter prepričanost o pravilnosti patriarhalnih vrednot . John Bumsted meni, da je bilo to družbeno nezadovoljstvo rezultat pričakovanj mlajših generacij, ki naj bi jih sprožilo življenje v gospodarskem izobilju .374 Menim, da sta k temu pripomogla tudi dvig splošne izobrazbe375 in razgledanosti ter navsezadnje tudi realen občutek družbenih protislovij, ki ga je vedno večji del kanadske družbe, zlasti mladine, delil s somišljeniki v svetu, zlasti v ZDA in evropi . Kanada je ravno v tem času prehajala skozi turbulentno obdobje, ki se je zlasti v večjih urbanih središčih soočalo z elementi uporništva, poskusov t . i . kontrakulture in alternativnih združenj, ob njej pa je sobivala privrženost konservativnejši kulturni in politični praksi, ki je želela ohraniti nekdanje pozicije . eden od ključnih in vsekakor daljnosežnih dejavnikov v procesu kanadske družbene preobrazbe je bilo politično in kulturno prebujanje pretežno francoskega dela kanadske države, kjer je v šestdesetih letih potekala t . i . tiha revolucija . Šlo je predvsem za dekatolizacijo in modernizacijo frankofonske družbe v Quebecu . Poleg odklanjanja katoliških norm pri državnem odločanju, za katere je bilo značilno tudi družbeno nadzorovanje, je gibanje prispevalo tudi k zvišanju kulturne in gospodarske ravni province Quebec . Sočasno s temi prizadevanji je prihajalo do potrebe po večji prepoznavnosti frankofonov v razmerju do dominantnejših anglofonov, kar je podpihnilo quebeško nacionalno gibanje in posledično tudi zaostrilo odnose med obema skupnostma na etničnih temeljih . Leta 1963 je bila ustanovljena Kraljeva komisija za bilingvalizem in bikulturizem, ki je skušala utemeljiti kanadsko družbo na principu dveh »ustanovnih narodov Kanade«, po katerem bi torej ne le zakoni, ampak tudi norme, kultura in jezik anglofonskih in frankofonskih prebivalcev Kanade imeli nekakšno prednost pred ostalimi narodnimi skupnostmi v Kanadi, vključno s staroselskimi . Zakon o uradnih državnih jezikih (angleškem in francoskem) je začel veljati leta 1969 in z nekaj popravki velja še danes . Večkulturna realnost, ki je izkazovala zniževanje odstotkov najbolj zaželenih priseljencev in hkratno rast vpliva naturaliziranih Kanadčanov nebritanskega oziroma nefrancoskega izvora (npr . ukrajinskih, nemških, italijanskih korenin), je terjala precejšnje napore za balansiranje konfliktov kulturno čedalje bolj 374 Bumsted, A History, 406 . 375 V prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta so bile ustanovljene številne ugledne univerze, med njimi Carleton University, Ottawa (1957), York University, Toronto (1959), University of Waterloo, Waterloo (1959), University of Trent, Oshawa (1963), University of Victoria, Victoria (1963), University of Calgary, Calgary (1966) . 140 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV pisane družbe . rasti življenjskega standarda so postali deležni tudi priseljenci oziroma pogosteje potomci priseljencev (zlasti ukrajinske, nemške, italijanske in judovske skupnosti), ki so med političnimi elitami lobirali za pripoznanje svoje etnične skupnosti, hkrati pa tudi za vse ostale priseljenske skupnosti .376 glavni argumenti so naslavljali povsem legitimne ugotovitve, da so v priseljenski državi, kot je Kanada, prav priseljenci odločilno vplivali na njeno ekonomsko in kulturno podobo . Kot posebno argumentirana utemeljitev pa je v povojnih letih veljala tudi množična mobilizacija vojakov iz priseljenskih skupnosti, ki je bila uvedena sredi leta 1944 .377 Na angleškem in francoskem primatu uveljavljeni dvokulturnost in dvojezičnost sta v Kanadi delovali kot sprožilec odpora t . i . tretje sile, pripadnikov tistih priseljencev in njihovih potomcev, ki se je zavzemala za priznanje večkulturne, torej večetnične realnosti kanadske družbe . Koncept dvokulturnosti so kritizirali zlasti v zahodnih kanadskih provincah, kjer je bila francoska skupnost v primerjavi z ostalimi priseljenskimi skupnostmi pičla . Multikulturnost, realnost te mlade, pretežno priseljenske države, je ustvar-jala okoliščine za intenzivno medetnično mešanje, kar je v vzhajajoči politiki multikulturalizma ostal skoraj povsem spregledan fenomen . Kanada je bila predstavljena kot etnično, kulturno pisana dežela, medtem pa so bile etnične skupine razumljene kot notranje homogene – to pa je bilo, kot priča spodnji navedek, pogosto daleč od realnosti . res je, da se imenujem Flanagan . Moj prapradedek je zapustil Irsko v štiridesetih letih 19 . stoletja, v času krompirjeve lakote in je prišel v ZDA preko Kanade . Moja mati pa se je pisala Lawniczak . Bila je pol Poljakinja in pol Nemka . Odraščal sem v Združenih državah . Poročen sem bil dvakrat . Moja prva žena je bila protestantska punca iz Nove Anglije, klasična WASP, angleškega in škotskega izvora . Moja druga žena je bila mormonske vere, čeprav danes ni več . Pravzaprav nisem prepričan, če sploh kdaj nehaš biti mormon, v podobnem smislu, kot najbrž ne moreš prenehati biti katolik . Kakorkoli že, sklenila sva kompromis in zdaj oba obiskujeva anglikansko cerkev . […] Imava tri otroke, od katerih sta dva posvojena . Moja najstarejša hčerka je potomka črnskih, kitajskih in belskih prednikov . Trenutno je članica zelenih baretk v ameriški vojski, ki jo služi v Fort Bragg . Moja mlajša hčerka pa je menda potomka ukrajinskih in irskih prednikov, a o tem pravzaprav ne razmišljam preveč . hotel sem povedati to, da pravzaprav ostane zelo malo od anglo-keltske skupnosti, ko začneš razmišljati o družbenih razmerah današnje Severne Amerike .378 376 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 352–356 . 377 Prej je bila kanadska vojska sestavljena iz prostovoljcev in profesionalne vojske . 378 gre za krajši biografski prikaz Thomasa Flanagana, profesorja političnih znanosti iz Calgaryja, ki je nasprotoval multikulturni politiki, kot jo je izvajala vlada v devetdesetih letih . Sam razume OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 141 Najbrž ni naključje, da je ravno zgodovinar, politik in senator ukrajinskega rodu, dr . Paul Yuzyk, v svojem prvem govoru v ottavskem senatu leta 1964 prvič poudaril multikulturno podstat sodobne Kanade .379 Svojo kritiko dvokulturne kanadske politike je utemeljil na dejstvu, da ob staroselcih, anglofonskem in frankofonskem prebivalstvu tvorijo druge etnične skupine že tretjino prebival-stva Kanade . Prav te so Kanado tudi izgrajevale in se zanjo bojevale . Koncept multikulturalizma je bil vpeljan v uradno kanadsko politiko oktobra 1971, čeprav je tedaj v javnosti izzvenel komaj slišno, zastrt z drugimi perečimi problemi . Zlasti sta jo je zasenčila eskalacija nemirov v Quebecu v t . i . oktobrsko krizo, ki je izzvala razglasitev izrednega stanja v državi, in urejanje neenakomernega gospodarskega razvoja na nivoju provinc . Kljub temu je za številne etnične skupnosti leto 1971 pomenilo simboličen začetek njihovega pripoznanja, saj je kanadska identiteta, ki je bila do tedaj razumljena kot dvokulturna, uradno postala multikulturna . etnična enakopravnost, ki je bila osnova multikultur-nega gibanja, naj bi vsem etnokulturnim skupinam v Kanadi omogočala enake možnosti udeležbe v vseh družbenih sferah; pri dostopu do izobrazbe, delovnih mest, medijev, državne uprave in pravne pomoči ter pri odločanju in vladanju .380 Politična poteza razglasitve multikulturalizma v času vlade Pierra e . Trudeauja381 ohranjanje kulturne dediščine kot stvar osebne izbire, kulturo pa kot spontani del družbene realnosti . V: Stella hryniuk, Lubomyr Luciuk, (ur .), Multiculturalism and Ukrainian Cana- dians: Identity, Homeland Ties, and the Community’s Future (Toronto: Polyphony, 1993), 14 . 379 Obsežna biografija senatorja Paula Yuzyka je dostopna na strani: http://www .yuzyk .com/ . 380 hryniuk, Luciuk, Multiculturalism and Ukrainian Canadians, 8–9 . 381 Osebnostne poteze Pierra elliotta Trudeauja (1919–2000), kontroverznega in karizmatič- nega liberalnega voditelja iz Montreala, so za razumevanje podpore, ki jo je dal politiki multikulturalizma, vredne posebne omembe . Kot politik je bil dominantna in transforma- tivna figura . S široko izobrazbo in mnogovrstnimi izkušnjami je razvil svojski življenjski kredo, ki ga je skušal kot dolgoletni kanadski premier (1968–1979, 1980–1984) uporabiti v politiki . rojen je bil materi škotskega rodu grace elliott in frankofonskemu pravniku Charles-emilu . »The Snob«, kot so mu tudi rekli, je že od malega obvladal tako angleščino kot francoščino in bil deležen odlične pravniške izobrazbe v Montrealu . Na harvardu, v Parizu in Londonu je poslušal predavanja iz politične ekonomije . Leta 1948 je »z malho na hrbtu, v kratkih hlačah in zaraščen« prešel okupirano Nemčijo s ponarejenimi dokumenti, brez vizuma pristal v jugoslovanski ječi ter preko grčije in Turčije prišel v Palestino . Tam je bil kot domnevni sionistični vohun nekaj časa zaprt, potem pa se je odpravil v Indijo, Burmo, Indokino in na Kitajsko . V ZDA je bil več let na črni listi, ker je bil naročen na levičarske revije in ker je obiskal ekonomsko konferenco v Moskvi, tam pa je užalil ruske oblasti, ker naj bi vztrajal pri maši in metal snežne kepe v Leninov kip . Leta 1956 je zopet prepotoval komunistično Kitajsko in pet let kasneje nameraval s kanujem priveslati s Floride na Castrovo Kubo . Potem ko je bil skozi petdeseta in zgodnja šestdeseta leta večinoma nezaposlen, je vstopil v politiko, ki jo je bil okusil že v svojih študentskih letih . Ne le kot relativni politični mladič, svinger, ekspert juda, voznik športnih avtomobilov z nenavadnim oblačilnim kodom (z njim je razbesnel nekaj poslancev), ampak zlasti kot 142 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV je sicer močno sovpadala s premierjevo državniško idejo: namesto dotedanje Kanade dveh narodov ustvariti prepoznavno, močno, nedeljivo federativno urejeno Kanado z enakovrednimi kulturami v svoji sredini . Trudeauja povezuje z multikulturalizmom predvsem čas njegovega vladanja, čeprav se sam z multi-kulturnim gibanjem ni toliko ukvarjal . Koncept multikulturalizma pa je v veliki meri ustrezal njegovim političnim idejam in osebni filozofiji ter mu je zato dal polno podporo .382 Uveden je bil kot poskus pomiritve Kanadčanov, ki niso bili ne frankofoni ne britanskega izvora, hkrati pa je skušal utrditi enakopravnejši položaj desetih provinc .383 Nacionalistično usmerjeni del Quebečanov je doživljal svoj sestav, tradicijo in položaj v kanadskem okviru kot unikaten, zato je imel Trudeaujev federalistični načrt pravzaprav nasprotujoč učinek in je razvnete quebeške avtonomistične težnje le še okrepil .384 V kanadskem prostoru je nemogoče prezreti zavedanje o kulturni pestrosti že pred začetkom javne razprave o multikulturalizmu . Ta idejni koncept je prav-zaprav nadomestil skovanko kulturni pluralizem, ki je bil izvorno vzet iz ameriške pragmatistične filozofske misli, in pridobil izvorni kanadski pečat . Tako kulturni pluralizem kot njegov v izhodišču podobni naslednik multikulturalizem sta v svoj ideološki sistem vključevala norme, ki naj bi se jim prilagodili vsi državljani, seveda tudi priseljenci . Multikulturalizem je bil tako sploh v začetku omejen na spodbujanje kulturnih oblik združevanja, ki se niso zdele nevarne dominantni državni eliti: srečanja v znamenju glasbe, plesov in prehrane .385 Nastanek multikulturnega gibanja je spodbudila predvsem nejevolja prise- ljenskih skupnosti, ki so se ob obstoječi dvokulturni politiki počutile zapostavljene, zato se je tudi kanadski multikulturalizem osredotočil predvsem na priseljenske mislec je že od začetka izstopal v poslanski zbornici in zbudil pozornost v javnosti . Kanado so konec šestdesetih let zajeli tako valovi trudeaumanije kot trudeaufobije . Trudeau, ki je ves čas hodil po robu dovoljenega, nikogar ni pustil hladnega . Čeprav rimskokatoliške izpovedi je s parolo »Država nima kaj početi v spalnicah svojih državljanov!« zavzel stališče do spolnosti in do homoseksualcev . Bil je zagovornik federalistične ureditve in prepričan liberalec, kozmopolit, pristaš individualnih pravic pred kolektivnimi in vseskozi je trdil, da je vsebina človeškega značaja pomembnejša kot barva kože . Njegov najstarejši sin Justin je od leta 2015 predsednik kanadske vlade . 382 Augie Fleras, Jean Loenard elliott, Engaging Diversity: Multiculturalism in Canada (Toronto: Nelson 1992), 53–56; gordon Donaldson, The Prime Ministers of Canada (Toronto: Doubleday Canada Limited, 1997), poglavje »The Philosopher King«, 239–273 . 383 Fleras, elliott, Engaging Diversity, 53 . 384 Quebeški nacionalistični politiki so se angažirali tudi politično in kar dvakrat, leta 1980 in 1995, sprožili pobudo za osamosvojitveni referendum . Vsakič se je referendum iztekel proti osamosvojitvi Quebeca . 385 Iacovetta, Gatekeepers, 51 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 143 skupine .386 Pojmovanje multikulturalizma v etnokulturnih priseljenskih okvirih je bilo ugodno tudi zaradi težnje po utrditvi kanadskega nacionalizma, ki naj bi spodbudil integracijo nekdaj zapostavljenih priseljenskih etničnih skupnosti v skupno nacionalno kulturo . S pripoznavanjem različnosti in raznolikih dop-rinosov v navzven enotno, a pisano nacionalno družbo bi si pri priseljenskih skupnostih (oziroma njihovih vplivnih nosilcih) zagotovili zaupanje in lojalnost .387 Toda prvi zakonski predlog o multikulturalizmu je bil sprejet šele leta 1982, šest let kasneje pa je bil temeljiteje določen z Multikulturnim zakonom . Številne priseljenske skupine so bile navdušene nad pozornostjo kanadskih občinskih, provincialnih in federalnih predstavnikov in celo nad subvencioniranimi sredstvi za svoje dejavnosti, ki so jih v imenu podpore multikulturalizma prejeli od države za izvajanje folklornih dejavnosti, izdajanje etničnih glasil ipd . Ostrih kritik pa je bila multikulturna politika zaradi razlikujočih se državnih interesov in zaradi ne povsem dodelanih smernic deležna že takoj od svoje pojavitve in jih je še danes . V devetdesetih letih so začeli tudi v priseljenskih vrstah pripominjati, da multikulturalizem propagira le ljudsko folkloro, song and dance festivals .388 Znani kanadski publicist in eden najprominentejših kritikov multikulturalizma Neil Bissoondath,389 sicer priseljenec iz Trinidada in Tobaga, je leta 1994 opozarjal, da država z realno multikulturno politiko bolj ustvarja etnične gete, kot pa da bi težila k enakopravnosti, ter da obstoječa multikulturna praksa ne glede na svoje dobre izhodiščne namene prispeva k stereotipizaciji različnih etničnih skupin . relativno hiter porast multikulturnega gibanja daje slutiti precejšnje dis- kriminiranje priseljencev v preteklosti – v izobraževanju, zaposlovanju (zlasti v državnih službah) in pri odločanju .390 Samo gibanje se je na svojem začetku naslonilo na gibanje za človekove pravice, potem pa je (bolj ko ne nominalni) uspeh multikulturalizma zbudil pozornost pri vladi in spodbudil nadaljnji razvoj feminističnega gibanja, gibanja za enakopravnost med hendikepiranimi 386 Nekateri izraz multikulturalizem uporabljajo bistveno širše in v gibanju za pripoznanje zajemajo tudi skupine žensk, homoseksualcev, invalidov in drugih podobnih skupin, ne le etnokulturnih manjšin . Kymlicka, Sodobna politična filozofija, 468–469 . 387 Kymlicka, Sodobna politična filozofija, 460 . 388 hryniuk, Luciuk, Multiculturalism and Ukrainian Canadians, 4–21 . 389 gre za knjigo Neil Bissoondath, Selling Illusions: The Cult of Multiculturalism in Canada (Toronto: Penguin Canada 1994) . 390 Pomembno in še danes klasično študijo medetničnih odnosov v Kanadi predstavlja sociološka analiza Johna Porterja, ki jo je izvedel v petdesetih letih in postaja ključnega pomena tudi za zgodovinopisje o petdesetih letih; John Porter, A Vertical Mosaic: An Analysis of Social Class and Power in Canada (Toronto: University of Toronto Press, 1965) . Še eno pomembno študijo, ki se nanaša predvsem na etnično analizo ekonomskih in medijskih elit v Kanadi, je desetletje kasneje izdal Wallace Clement, The Canadian Corporate Elite: The Analysis of Economic Power (Toronto: McClelland and Steward, 1975) . 144 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV in med vizualnimi manjšinami, vključno s staroselci . Multikulturalizem, ne glede na to, kako široke, amorfne in pogosto ambivalentne definicije zaobjema, ostaja predmet sodobnih razprav v številnih državah in kot koncept nagovarja pomembna vprašanja, ki jih porajajo družbenopolitični problemi sodobnega sveta . Nenavadno povratništvo: iz Kanade v povojno Jugoslavijo Čeprav je priseljevanje Slovencev v Kanado po drugi svetovni vojni doseglo vrhunec, slovenski priseljenski element v kanadskih antologijah priseljenske politike ni bil deležen nobene omembe . V primerjavi z ne nujno številčnejšimi (na primer pripadnikov baltskih narodov, Belgijcev, grkov), vendar zlasti bolj strnjenimi pritoki ljudi nekaterih etničnih skupnosti (Nizozemci, Madžari, Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Nemci, Italijani, rusi) je iz zgodovinskih pregledov v veliki meri izostal vidik o prihodu priseljencev iz Jugoslavije . Zanimivo pa je, da so priseljenci jugoslovanskega rodu v Kanadi zbudili precejšnjo pozornost zaradi opaznejšega fenomena povratništva, ki je ob močni jugoslovanski propagandi pripravil do odhoda v povojno Jugoslavijo več 1000 ljudi .391 Po drugi svetovni vojni je Jugoslavija sprejela pod svoje okrilje precej povratnikov z raznih koncev sveta, ki so bili v vihrah druge svetovne vojne raz-seljeni večinoma prisilno, nekaj pa je bilo tudi povratnikov, katerih prostovoljno vrnitev so pogojevali ekonomski, socialni in politični razlogi .392 Šlo je za inten-ziven migracijski val, saj naj bi se v kratkem času iz celotne Severne Amerike v Jugoslavijo preselilo okoli 2000 družin .393 V letih 1947–1948 je ladja Radnik iz Montreala v reko pripeljala 1869 ljudi, pretežno hrvatov, ni pa razvidno, koliko od teh je bilo Slovencev .394 O tem, koliko ljudi naj bi Jugoslavijo pripeljala še ena izpričana ladja, Partizanka,395 mi ni uspelo dobiti podatkov . Skupno število 391 Iacovetta, Gatekeepers, 45–46; Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 343 . 392 Jure gombač, »repatriacija v Slovenijo po drugi svetovni vojni«, v: Marina Lukšič-hacin (ur .), Spet doma? Povratne migracije med politiko, prakso in teorijo (Ljubljana: Založba ZrC, 2006), 22–23; Vesela Šegvić, Povratak jugoslovenske ekonomske migracije: 1945–1951 (Beograd: rad, 1963) . 393 Frank Starman, »Spomini na delo v jugoslovanski diplomatski misiji v Ottawi«, Slovenski izseljenski koledar 1999, 136 . 394 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, rado genorio, Jugo- slovani v Kanadi. Razvoj imigracijske politike in imigracija Jugoslovanov (tipkopis); rado genorio, Slovenci v Kanadi, 82: v prvi od štirih skupin, ki so se z ladjo radnik priselili domov, je izpričanih 23 Slovencev . glej: Starman, »Spomini«, 135 . 395 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Vladimir Urbanc, Priseljevanje Slovencev v Quebec in razvoj slovenske skupnosti v Montrealu, Kronika, april 1994, 16–17 . Na besedilu je napisano ime objave Kronika in datum, čeprav ni jasno, za katero Kroniko gre . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 145 vseh povratnikov iz Kanade naj bi znašalo okoli 3000,396 od tega nekaj več kot 200 Slovencev .397 V sodelovanju z jugoslovanskimi oblastmi je Svet kanadskih Jugoslovanov organiziral repatriacijo z namenom, da bi povojni Jugoslaviji pomagal pri obnovi . Na direktive Sveta je imelo velik vpliv jugoslovansko diplo-matsko predstavništvo, ki je bilo po vojni kmalu deležno korenite kadrovske reorganizacije in sprememb političnih smernic .398 Vračanje v domovino je bilo tako množično, da je znatno oslabilo delovanje Zveze kanadskih Slovencev, ki je bila ena od ustanovnih članic Zveze kanadskih južnih Slovanov . Številni najbolj angažirani aktivisti so zapustili Kanado, aktivnost Zveze je posledično precej upadla, leta 1948 pa je celo prenehala izhajati Edinost, samostojno glasilo Zveze, ki se je nato skupaj s Srbskim glasnikom in hrvaškimi Novostmi združilo v Jedinstvo .399 Že leta 1946, največ pa 1947 se je v vseh jugoslovanskih listih v Kanadi agitiralo za vrnitev v domovino . Šel sem v banko, da mi izplačajo moje prihranke . Začudeno so me vprašali, še bolj začudeno pa pogledali, ko sem jim povedal, da grem v Jugoslavijo . Poslali so me k direktorju banke, ki me je prav tako presenečeno vprašal: »Človek, ali veste, kam greste? Tam vas bodo zaprli, tam vam bodo vzeli ves denar!« Zahteval sem gotovino, dovolil je izplačilo samo v čekih . […] Konec junija 1948 . leta sem se z ženo, nekaj pohištva ter najnovejšim poltovornim kami-jonom vinsko rdeče barve vkrcal v pristanišču v Montrealu, v pokrajini Quebec, s 409 drugimi povratniki iz vseh krajev Kanade, na jugoslovansko ladjo »radnik« . Po osemnajstih dneh vožnje smo pristali v reškem pristanišču in svobodno zadihali na domači zemlji .400 Odseljevanje kanadskih priseljencev jugoslovanskega rodu nazaj v Jugo- slavijo je v Kanadi zbudilo negodovanje . Fenomen povratništva v Jugoslavijo 396 Urbanc, »Priseljevanje Slovencev v Quebec«, 16; Zaic, »Kako je bilo nekdaj v Kanadi«, 211 . 397 rado genorio, Ob 50-letnici Vzajemna podporne zveze Bled (1933–1983) . Drugi del zapisa o zgodovini te slovenske podporne organizacije v Kanadi, ki zajema obdobje druge svetovne vojne in prva povojna leta, Slovenski izseljenski koledar 1984, 155 . Podatki so nekoliko vpra- šljivi, ker rado genorio v svojih delih ne omenja ladje Partizanka, hkrati pa ne navaja svojih virov s tem v zvezi . 398 Memorandum for Secretary of State for external Affairs, Ottawa, 22 . junij 1948 (confidential), dokument dostopen na strani: http://www .dfait-maeci .gc .ca/hist/dcer/details-en .asp?intre- fid=10792, Starman, »Spomini«, 136–143 . 399 rado genorio, »Ob 50-letnici Vzajemne podporne zveze Bled (1933–1983), Tretji del zapisa o zgodovini te slovenske podporne organizacije v Kanadi, ki zajema obdobje po drugi svetovni vojni«, Slovenski izseljenski koledar 1985, 109–113 . 400 Zdravje, »Moji spomini na Kanado«, 234 . 146 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV je v Kanadi izzval številne polemike celo v vladnih krogih, ki so v »holus bolus exodus«, kot je eden od kanadskih parlamentarnih poslancev ironično poime-noval odhod jugoslovanskih priseljencev, videli predvsem odtok delovne sile in denarja .401 Nekateri od povratnikov so v Kanadi »imeli lastne farme . Nekateri so delali v rudnikih in tovarnah, drugi so bili trgovci, nekateri so se izkazali tudi že kot poslovneži .«402 Več mesecev je minilo, preden smo izvedeli, kako so se vživeli nekateri izmed njih . Nekatere od njihovih zgodb smo razbrali iz pisem . Že ob prihodu v reko ali pozneje, ko so prišli v svoj rojstni kraj, so jim pod pretvezo, da si le izposojajo, zaplenili vrednejše predmete, kot npr . traktorje . Prav tako niso smeli uporabljati osebnih avtomobilov . Prav tako jim nihče ni povedal, da kot zasebniki ne bodo mogli kupovati plina . Številni se niso mogli sprijazniti z mnogimi nerazumljivimi prepovedmi, zato so jih v mnogih krajih sprejemali kot ljudi, ki povzročajo same težave . Mnogi so se želeli kar takoj vrniti v Kanado, težava pa je bila v tem, ker so takoj ob prihodu oddali svoje potne liste in so se s tem odpovedali državljanstvu . Le redki so zadržali svoje dolarske prihranke v gotovini, saj so ob menjavi čekov v bankah za dolar dobili le petdeset dinarjev, čeprav je bila neuradna vrednost na črnem trgu veliko višja . Najbolj pa jih je bolelo to, da so jih domačini v kraju, kjer so se naselili, smatrali za »bogate Kanadčane«, kar je v takratnem komunističnem žargonu pomenilo isto kot »kapitalisti« in s tem sovražniki .403 Težko življenje v Jugoslaviji, kjer je bilo ob koncu vojne uničenih 25 odstotkov vinogradov, 50 odstotkov vse živine, 60 odstotkov podeželskih cest, 75 odstotkov vse orne zemlje in železniških mostov,404 je v poostrenem političnem ozračju spodbudilo nekaj prošenj za ponovno vrnitev v Kanado . Kanadska paravojaška policija rCMP,405 ki je po aferi z gouzenkom pridobila izredna pooblastila za boj z notranjimi komunističnimi sovražniki, je v nasprotju z Ministrstvom za zunanje zadeve ponovni priselitvi sprva nasprotovala . Delno se je pridružila nekaterim politikom in uradnikom pri kaznovanju teh, ki so zapuščali Kanado ravno v času velike potrebe po delovni sili, pa tudi zato, ker so jih razumeli kot potencialne vohune, ki bi lahko podžgali komunistično gibanje kanadskih Slovanov .406 Do 401 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, rado genorio, Jugo- slovani v Kanadi, razvoj imigracijske politike in imigracija Jugoslovanov (tipkopis) . 402 Starman, »Spomini«, 136 . 403 Starman, »Spomini«, 136 . 404 Tony Judt, Postwar: A History of Europe since 1945 (London: Pimlico, 2007), 17 . 405 royal Canadian Mounted Police, ustanovljena 1920 . 406 Iacovetta, Gatekeepers, 45 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 147 srede petdesetih let se je v Kanado ponovno priselilo okoli 20 družin iz Jugo-slavije, še več pa so jih na podlagi »varnostnih razlogov« zavrnili .407 Fenomen povojnega priseljevanja iz Kanade v Jugoslavijo skupaj s potekom integracije še ni bil zadostno obdelan, vsekakor pa si v prihodnosti zasluži pozornost . V povojno Kanado Slovenski povojni izseljenci in njihovi potomci – v nasprotju s tistimi v ZDA, ki so iz prostora današnje Slovenije večinoma prispeli že pred vojno – predsta-vljajo glavnino slovenske skupnosti v Kanadi . Njihovo naseljevanje je potekalo postopno z odpiranjem kanadske priseljenske politike . Vzporedno z vračanjem v domovino se je v prvih povojnih letih, torej do srede leta 1947, v Kanado izselilo le nekaj 100 Slovencev; ti so bili bržkone bližnji sorodniki tistih sloven-skih priseljencev, ki so se že naturalizirali kot Kanadčani .408 Kanadske oblasti so priseljevanje evropskih beguncev uvedle že poleti leta 1947, je pa bilo Slovencev med njimi le malo . Prva številčnejša skupina priseljencev iz Jugoslavije je prišla v Kanado jeseni 1947 iz avstrijskih in italijanskih begunskih taborišč, od koder so jih sprejeli na podlagi delovnih pogodb . Oktobra 1947 je proti Kanadi odšla prva skupina Slovencev, ki so jih za gozdarska dela novačili po evropskih begunskih taboriščih .409 Decembra istega leta je iz Špitala, avstrijskega taborišča z največjim številom slovenskih beguncev, odšla v Kanado skupina krojačev, med katerimi je bilo tudi nekaj deklet .410 Januarja 1948 je v Kanado prispela tudi prva skupina deklet, ki so jih razporedili na poljedelska območja Ontaria .411 Marca so jim sledili tekstilni delavci, nekaj je bilo celo družin, aprila pa večja moška skupina, ki so jih poslali na farme in na železniška dela v Alberti in Britanski Kolumbiji .412 Opravljali smo najnižje delo, za katero so težko našli kanadskega delavca . Vendar pa je bilo tisto delo pomembno, saj smo obnavljali, kar je še danes opevano kot »Canadian dream«: povezava železnice je bila, podobno kot žrtve kanadskih pro-stovoljcev v dveh vojnah, osnova kanadske državne in narodne zavesti .413 407 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic, 343 . 408 O tej skupini je le malo podatkov; dá se jih razbrati iz statističnih razpredelnic v že navedeni monografiji rada genoria, ki omenja, da je prišlo v Kanado pred omenjenim obdobjem 387 priseljencev, od tega 260 moških in 127 žensk . Podatki republiškega sekretariata za notranje zadeve . genorio, Slovenci v Kanadi, 93 . 409 Matjaž Klemenčič, »Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo«, Razprave in gradivo 40 (2002), 107; Urbanc, Tourtel, Slovenians in Canada, 44 . 410 Pričevanje gospe Marije Kraljič, Toronto, februar 2008 . 411 Klemenčič, »Delovanje slovenskih izseljencev«, 107 . 412 Urbanc,Tourtel, Slovenians in Canada, 44–45 . 413 Ted Kramolc, »Ubiti los«, v: Podobe iz Arhivov (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992), 194 . 148 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Septembra 1948 je iz genove proti halifaxu odplula ladja s 83 Slovenkami, ki so potem služile enoletni »kontrakt« po najrazličnejših koncih Kanade .414 Do konca oktobra 1948 se je iz slovenske begunske skupnosti v Avstriji v Kanado izselilo nekaj več kot 600 oseb .415 S podporo IrO in od 1952 zlasti UNhCr so ob žegnu kanadskih priseljenskih komisij iz begunskih taborišč v Avstriji, Italiji in Nemčiji do konca petdesetih let prihajale večje ali manjše skupine in se glede na sklenjeno zaposlitveno pogodbo zaposlovale v različnih sferah gospodarstva . Izpolnitev obveznega enoletnega do dvoletnega dela je potekalo večinoma v gospodarskih panogah z največjim primanjkljajem delovne sile: na farmah, v rudnikih, v gozdarstvu, pri konstrukcijskih delih za izgradnjo prometne infra-strukture oziroma v različnih oblikah gospodinjske in medicinske pomoči .416 Četrtek . Danes so odpotovala iz našega taborišča dekleta, ki bi morala že v začetku julija odpotovati v Kanado . Dolgo so čakale na odhod, a ob uri slovesa se je izkazalo, da bi še rade ostale z nami in da je kar prezgodaj nastopil trenutek ločitve . Veliko je bilo solz in joka . Pa resnično je težko takole slovo, ki človeku stiska srce, ko vidi, koliko mladega zdravja, koliko mlade lepote in nepokvarjenih cvetov naroda bo veter raznesel po vsem svetu . K sreči so to po večini dekleta, ki so že zaročene in so šli fantje že pred njimi v Kanado . Kakor sužnje na sejmu so razne komisije to mladino izbirale, jih pregledovale od zob do nohtov, merili, tehtali, ogledovali in izločili vse, kar je imelo le kako manjšo napako ali pomanjkljivost . Prav cvetje in zdravje so iskali in to za službe po bolnišnicah, rudnikih in za pridelovanje slad-korne pese .417 Valu begunske emigracije iz Jugoslavije v prvih povojnih letih, ki je imela izrazit politični predznak, je sledil val prav tako ilegalnih oziroma nedoku-mentiranih izseljencev, ki so izkazovali pretežno ekonomske vzgibe . Izselitve iz Slovenije v Kanado so spodbudile tako odprta kanadska priseljenska politika kot tudi relativno neugodne socialno-ekonomske razmere v Jugoslaviji . Do začetka šestdesetih let, ko so se jugoslovanske meje začele odpirati, so bili priseljenci v Kanado pretežno begunci, ki so bili predhodno v avstrijskih, italijanskih in nemških zbirnih begunskih taboriščih . Večino prebežnikov so tvorili mladi ljudje, od katerih naj bi jih bilo kar tri četrtine mlajših od 25 let . Značilne za ta 414 Pričevanje gospe Marije Kraljič, Toronto, februar 2008 . 415 Prim . Pernišek, Moj begunski dnevnik, 225 . Za italijanski prostor še nisem uspela najti podatkov . 416 Urbanc, Tourtel, Slovenians in Canada, 45; Plevnik, »Cerkev in slovenska identiteta v Kanadi«, 336 . 417 Pernišek, Moj begunski dnevnik (9 . september 1948), 169 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 149 čas so verižne migracije, velik delež izseljevanja pa je odpadel na združevanje družin (family reunion), ki je v Jugoslaviji že od leta 1952 potekal z vedenjem uradov .418 V sedemdesetih in osemdesetih letih so se izselitve iz Jugoslavije po številu nekoliko umirile, zlasti opazen pa je bil fenomen bega možganov iz celotne Jugoslavije, ki je določil tudi odnos kanadske priseljenske politike do jugoslovanskih priseljencev . Zaradi potreb t . i . nacionalne varnosti je bila Jugo-slavija do leta 1970 umeščena med države Vzhodne evrope, kar je pomenilo, da so bili do tedaj vsi kandidati za priselitev jugoslovanskega izvora podvrženi strogemu večplastnemu preverjanju in selekcioniranju . To ni veljalo za bližnje sorodnike že naturaliziranih Kanadčanov, kar se je nanašalo na že ustaljeno prakso združevanja družin . Po tem letu so Jugoslavijo uvrstili med države Južne evrope in posledično je bila pridobitev vizuma olajšana .419 To obdobje med drugim sovpada tudi z uvajanjem politike multikulturalizma na vladnem nivoju v sedemdesetih letih, o kateri bo nekaj besed teklo kasneje .420 V Kanado so se po vojni priseljevale bolj ali manj strnjene skupine pri- seljencev iz Jugoslavije, katerih število je od petdesetih let preseglo 1000 ljudi na leto in se glede na jugoslovanske statistične grafe v letih 1951, 1957, 1968 in 1970 povzpelo celo nad 5000 .421 Statistike, narejene po kanadskih popisnih virih, ki so se izvajale vsakih pet let, so kategorizirale priseljence glede na državo izvora, s čimer so zameglile jugoslovansko etnično raznolikost in onemogočile vpogled v časovno in prostorsko mikrodinamiko migracijskih procesov . Ob tem je kanadski cenzus do sedemdesetih let heterogeno etnično sestavo nekaterih držav prezrl in je upošteval zgolj nacionalnost politične tvorbe, v danem primeru jugoslovansko . Nacionalni pristop beleženja izvora priseljencev, kot ga je mogoče zaslediti iz različnih oblik statističnih popisov za Jugoslavijo, je vnesel podobne poenostavitve tudi za priseljence iz nekdanjih večetničnih držav, kot sta bili Sovjetska zveza in Češkoslovaška republika . Kanadske popisne statistike je zato treba jemati z določeno rezervo, saj lahko naredijo v razumevanju izseljevanja iz Jugoslavije oziroma Slovenije v Kanado dosti zmede . Politična praksa do imigrantov na celotnem kanadskem nivoju ni bila enotna, razlikovala se je od province do province . Odstopala je predvsem v tradicionalnih provincah z visoko stopnjo priseljevanja, od šestdesetih in 418 Zvezni sekretariat je leta 1952 odredil, da se uredi izseljevanje na nivoju združevanja družin (izseljevanje zakonskih partnerjev, otrok, staršev že izseljenih), glej genorio, Slovenci v Kanadi, 87 . 419 genorio, Slovenci v Kanadi, 62 . 420 Mirko Jurak, »Družbenokulturno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Kanadi«, v: Milica Trebše-Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .), Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001), 194 . 421 genorio, Slovenci v Kanadi, 83 . 150 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV sedemdesetih let pa zlasti v frankofonskem Quebecu . Leta 1968 je provinca Quebec ustvarila svoje ministrstvo za priseljevanje . Francoski nacionalisti so od sedemdesetih let vzpostavljali monopol francoske kulture in od leta 1974 je francoščina edini uradni jezik v Quebecu . Ker se priseljenci večinoma niso zanimali za kulturno in politično tematiko, so bili v očeh »bojevniško razpo-loženih« Quebečanov le instrument angleške hegemonije – to je veljalo zlasti za tiste prišleke, ki niso znali francosko . Neprijaznemu razpoloženju do tistih, ki niso pripadali francoski skupnosti, se niso izognili niti slovenski priseljenci . Svoje je prispevala tudi ekonomska kriza, ki je sredi sedemdesetih let oplazila Kanado in povzročila odtekanje angloameriškega kapitala v druge kanadske province, zlasti v Toronto . Tem trendom so sledili tudi številni slovenski prise-ljenci: v obdobju 1971–1978 je zabeleženo množično odseljevanje iz Quebeca v druge dele Kanade oziroma v ZDA .422 Za slovenske (in tudi druge) povojne priseljence v Kanadi sta v primerjavi z njihovimi predhodniki značilni relativno večja splošna razgledanost in strokovna izurjenost, kar ni presenetljivo, saj je bilo med njimi večje število beguncev z relativno visoko stopnjo izobrazbe kot poprej .423 V slovenskem delu Jugoslavije se je namreč med obema vojnama na splošno zvišala stopnja izobrazbe (razvoj in razvejenost šolstva, ustanovitev Univerze v Ljubljani), poleg tega je bilo med prvimi povojnimi begunci precej (teološke) inteligence . Kljub višji izobrazbi je bila tudi za izobražence sprva značilna poklicna degradacija, in sicer zato, ker je bila do neke mere vezana na podrejen družbeni položaj novejših priseljencev, prišlekov . Priseljenci po izpolnitvi pogodbenih pogojev oziroma ob kompenzaciji za izpolnitev pogodbenega dela proti plačilu niso bili več vezani na pogodbeno delovno mesto in so se v veliki meri naseljevali v urbanih središčih, kjer je bilo praviloma več možnosti za zaposlitev in za vzpon po socialni lestvici . Znanje angleškega oziroma francoskega jezika je priseljencem načeloma omogočalo lažjo vključitev v kanadsko družbo,424 pogoste so bile tudi spremembe osebnih imen – v anglofonskemu okolju razumljive različice . Kar dve tretjini priseljen-cev so v desetletjih po drugi svetovni vojni sprejela največja kanadska mesta – Toronto, Montreal in Vancouver . Postal sem mrk in nejevoljen, občutljiv kot vsi ostali delavci . Med delovnim odmorom smo brali časopise, naše kretnje so bile mehanične, vsi smo bili strogih, 422 Urbanc, »Priseljevanje Slovencev v Quebec«, 16–17 . 423 Desmond Morton, A Short History of Canada (Toronto: McClelland and Stewart, 1994), 242 . 424 Mirko Jurak, »Kanada«, v: Janja Žitnik (ur .), Slovenska izseljenska književnost 2: Severna Amerika (Ljubljana: Založba ZrC, 1999), 314 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 151 resnih obrazov . V tistem času je bila Amerika v vojni z Vietnamom in proizvo-dnja bakra je stalno naraščala, saj je ameriška vojska potrebovala veliko streliva . govorili so, da bo treba delati še ob sobotah in nedeljah . Odmore med delom so skrajšali, delalo se je »na žive in mrtve« . Veliko mlajših delavcev je tovarno zapus-tilo, starejši so potrpežljivo delali, da bi si zaslužili pokojnino . Osebno sem na delu vztrajal samo zato, da dokažem prijatelju, da sem res »zrel za to deželo« . Slučaj pa je hotel drugače . Stroj, na katerem sem delal, se je pokvaril in v pisarni so mi rekli, da ga bodo morali popravljati najmanj en mesec . Za ta čas so mi ponudili delo čistilca, vendar sem odklonil, vzel zadnjo plačo in dal odpoved . Po Montrealu se je govorilo, naj gremo mladi na zahod Kanade, kjer se dobro zasluži in tudi podnebje da je bolj prijazno . Tako sem tudi storil, zapustil Montreal in odšel v Vancouver .425 Pri slovenskih priseljencih v Kanadi je vseskozi opazna tako geografska kot socialna mobilnost, vendar manko sistematskih študij onemogoča bolj celosten vpogled v tovrstno dinamiko . Največ informacij se nanaša predvsem na pogodbeno delo v času prihoda in na čas od sedemdesetih do osemdesetih let 20 . stoletja, ko so se začele izvajati nekatere raziskave in ko se je zbrala večina arhivskega gradiva, ki je danes dostopno v Sloveniji . O Kanadi sta sporadično pisala tudi osrednji slovenski izseljenski reviji, Slovenski izseljenski koledar in mesečnik Rodna Gruda; slednji je začel objavljati redne novice iz Kanade šele od srede šestdesetih let .426 Slovenski priseljenci so se v večjem številu naseljevali v bližino provinci- alnih glavnih mest ali industrijskih središč . genorio je sredi sedemdesetih let glavnino priseljencev slovenskega izvora zasledil v provinci Ontario, ki je bila tradicionalno najbolj razvita provinca s federalnim in upravnim središčem v Ottawi, ter v gospodarskem, kulturnem in sploh največjem kanadskem mestu Torontu .427 Slovenci so se selili tudi v Montreal, Vancouver, edmonton, Calgary in Winnipeg z zaledji, čeprav se navadno niso naseljevali tako strnjeno, da bi oblikovali posebne četrti, kot so jih na primer Slovenci v Clevelandu ali pa v Buenos Airesu in Mendozi . Vseskozi je bilo opazno tudi razpršeno poseljevanje podeželja, raznih farm, manjših mest in rudniških naselij, ki zaradi manjšega 425 Urbanc, Pozdravi iz Montreala, 38 . 426 Projugoslovanjska opredelitev obeh časopisov je razpoznavna iz izbora tematik in njihove umestitve v kontekst, medtem ko se eksplicitnim političnim in ideološkim tematikam izogibata . 427 Te podatke je genorio pridobil na podlagi statističnega gradiva Census of Canada iz leta 1976, nanašajo pa se na podatke po maternem jeziku . Več kot 80 odstotkov vseh Slovencev naj bi bilo tega leta v Ontariu, nekaj več kot šest odstotkov v Quebecu, več kot pet odstotkov v Britanski Kolumbiji, dobrih 3,5 odstotka v Alberti, trije odstotki v Manitobi, dober odstotek pa v vseh ostalih sedmih pokrajinah in teritorijih . Pri tem naj omenim, da je bila večina Kanadčanov v tem letu skoncentrirana v Ontariu in Quebecu (več kot 63 odstotkov) . 152 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV števila prebivalstva niso zbudili tolikšne pozornosti raziskovalcev; med njimi naj omenim zlasti Sudbury, London, Windsor, hamilton, Batawa in Lethbridge . Vse te rudarske naselbine naših rojakov bodo brez dvoma vselej ostale razmetane točke precej daleč od poljedelskih ravnic . V načrtu narave res ni bilo, da bi tukaj živeli ljudje, ki so s svojim delom ustvarili okrog topilniškega mesta Sudburyja pravo puščavo . Tu pridobivajo največje količine niklja na svetu; pare in plini so zamorili vse rastlinstvo do zadnjega lista in še tanko odejo zemlje, ki je pokrivala skalo . Prazen prostor mrtvega skalovja, to je mesto Sudbury . Po teh naselbinah živi in dela nekaj desetin ali več naših rojakov, ki govore svoj jezik in mislijo svoje misli . Prikrivajo sovraštvo do tujcev, občutek osamljenosti in užaljenosti ter domotožja . Pišejo svojcem in berejo naše liste in revije pa so tako v stalnih stikih s svojo rojstno domovino . Povezujejo jih grozljivi spomini na ek-splozije, nesreče, nasilne smrti in junaško reševanje tovarišev .428 Okoli dve tretjini slovenskih priseljencev sta se naselili v južnih ontarijskih mestih, ob pasu zgoščenega industrijskega in storitvenega sektorja . Že od med-vojnega časa je opazno premikanje naseljevanja proti območju t . i . Niagarskega polotoka, območja med jezeri Ontario in erie, kjer so zaradi milejše klime ugodne razmere za občutljivejše kmetijske dejavnosti, kot sta vinogradništvo in sadjar-stvo .429 V St . Catherinesu, enem izmed niagarskih krajev, kjer se je oblikovala precej številna slovenska farmarska populacija, je bil leta 1943 ustanovljen 12 . odsek VPZ Bled z nazivom Novo mesto, ki namiguje na regionalni izvor prvih tamkajšnjih slovenskih priseljencev . Prvi slovenski priseljenci so, kot ugotavlja genorio, prišli na Niagarski polotok s severnejših ontarijskih in quebeških rudarskih območij .430 Tudi povojni priseljenci so v procesu verižnih migracij postopoma prišli na južna kmetijska območja Ontaria in do srede sedemdesetih let se je slovenska skupnost v St . Caterinesu opazno okrepila . Izoblikovala se je močna slovenska skupnost v hamiltonu, ki je danes med prvimi po številu slovenskih priseljencev in njihovih potomcev . Študija rada genoria nam posreduje oris poklicne strukture priseljencev slovenskega rodu s posebno pozornostjo na tiste v Torontu v drugi polovici sedemdesetih let, kar prikaže časovno zamrznjeno podobo, ki v primerjavi s preostalimi predeli Kanade, kjer so naseljeni Slovenci, precej izstopa . Tako glede velikosti kot glede števila in izvora prebivalcev ter po številu torontskih Slovencev, ki imajo največji delež lastnih produkcijskih sredstev, je Toronto mesto s prav 428 Zdravje, »Moji spomini na Kanado«, 230 . 429 rado genorio, »Slovenci na Niagarskem polotoku«, Slovenski izseljenski koledar 1980, 206 . 430 genorio, »Slovenci na Niagarskem polotoku«, 205 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 153 izstopajočimi specifikami . Številni priseljenci slovenskega izvora so imeli v tem multikulturnem mestu po genorievih podatkih srednjo ali višjo izobrazbo in so se zaposlovali zlasti v storitvenem sektorju, delno kot samostojni podjetniki . O poklicni strukturi slovenskih priseljencev v drugih kanadskih mestih ni bila napisana nobena podobna študija . Tam sem začel kot progovni delavec na železnici . Menjavali smo tračnice in pragove, spali pa na pogradih v železniških vagonih . Pozneje sem se naselil v Torontu, ker je tja pripotovalo tudi moje dekle, s katerim sem se bil spoznal že v Špitalu . Dobil sem delo v živilski industriji, se poročil in se vpregel v delo slovenske izseljenske skupnosti .431 Pri zasledovanju poklicev slovenskih priseljencev v Kanadi je zanimivo slediti oglasom, ki so bili natisnjeni na vabilih za družabne dogodke v orga-nizaciji kanadsko-slovenskih društev oziroma klubov, v publikacijah, ki so obeleževale razne obletnice, ter v slovensko-kanadskem časopisju . Iz tega je možno konkretneje razbrati poklicno pestrost slovenskih podjetnikov, ki so tam navedeni z imeni in priimki, vendar ti podatki gotovo ne zmorejo pokazati celotnega stanja . Med slovenskimi priseljenci v sedemdesetih letih najdemo pisano paleto raznovrstnih samostojnih podjetnikov, od katerih so se številni nedvomno vključili v dejavnosti kanadsko-slovenskih društev oziroma so ogla-ševali na letakih za društvene prireditve; pogosto so našteti gradbinci, mizarji, avtomehaniki različnih profilov, pa tudi mesarji, živinorejci, vinarji, sadjarji, gostinci, krojači, finančni svetovalci, celo fotografi, zlatarji, krznarji, tiskarji ipd .432 Marsikateri izobraženi Slovenec se je v kanadski družbi sčasoma uveljavil kot doktor, pravnik, inženir ali visokošolski profesor .433 Kar nekaj je bilo tudi posameznikov, ki so se uveljavljali v literarni434 ali likovni umetnosti .435 rudarstvo, ki je sodilo med najizrazitejše zaposlitvene panoge predvojnih priseljencev, je bilo za slovenske priseljence kljub relativno številnim odhodom v urbana središča še več deset let po vojni pomemben resor zaposlovanja . Težko in nevarno delo je bilo dobro plačano, ni zahtevalo posebnih poklicnih kvalifikacij 431 Blaž Potočnik, »Človek iz tretje domovine«, Rodna gruda 4 (1995): 41 . 432 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, t . e . 5 . Publikacija Slovenski dom Lipa, publikacija Slovenski park, oglasi v vabilih na prireditvah . 433 Urbanc, Tourtel, Slovenians in Canada, 45 . 434 Jurak, Kanada, 305–384 . 435 Izpostavim naj zlasti Teda Kramolca, katerega dela so razstavljena v National gallery v Ottawi . Več: Marko Košan, Irene Mislej (ur .), Božidar Ted Kramolc: Slike, risbe: Predstavitev umetnikove donacije (Slovenj gradec, Ajdovščina: Koroška galerija likovnih umetnosti, Pilonova galerija, 2011) . 154 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV in je bio primerno za ljudi, ki so bili vajeni opravljati težka fizična dela in niso imeli ambicij ali možnosti druge zaposlitve .Na to namigujejo zgostitve pose-litev slovenskih priseljencev, ki so se združili ob večjih rudniških območjih, v Kirkland Laku, Sudburyju, Norandi ipd . Prav na območju rudnikov zlata v Kirkland Laku se je formirala ena največjih predvojnih slovenskih skupnosti, ki je oslabela šele v osemdesetih letih .436 V Kirkland Lakeju je doslej sedem rudnikov, med katerimi je rudnik Lake-Sho-re, ki meri 8100 čevljev, najgloblji in to celó najgloblji v Severni Ameriki . Kako globoko pod zemljo se bomo še pomikali, za zdaj še ni znano . Toda pred pol leta, ko so z vrtalnimi stroji odkrili nekaj 100 metrov pod sedanjo vdolbino nova bogata ležišča zlate rude, so pravili, da bomo kopali naprej do 10 .000 čevljev v globino . Ker delam na Lake-Shore in opravljam tako delo, da se z rudnikom vred pomikam v globočino matere zemlje, moram pripomniti, da je delo v taki globočini več kot naporno . Človeka obliva pot po vsem telesu, čeprav ne dela, in zrak je tako težak, da te duši . Le z vztrajnostjo se sčasoma na to privadiš .437 Ideološki razdor Druga svetovna vojna – skupaj s turbulentnimi povojnimi posledicami – je iz-kazovala močan globalni učinek ideološke pripadnosti in ta je marsikje določila tudi diasporično življenje . Tako v Kanadi kot tudi v drugih državah s predvojno skupnostjo slovenskih izseljencev (ZDA, Argentina, Avstralija) se je ustvarilo nezaupanje med »starimi« in »novimi« slovenskimi priseljenci, kar je priseljensko skupnost po ideološkem šivu razklalo z močjo, ki ni imel precedensa . Prva povojna leta je zaznamovalo obsežno ilegalno izseljevanje iz Jugoslavije, sprva zelo zgoščeno, kasneje bolj sporadično, a še vedno znatno . Najizrazitejši vzrok za prebege, ki so se začeli že v zadnjih mesecih leta 1945, je iskati v napetem ozračju družbenopolitične konfliktnosti, ki se je vzpostavljalo ob grozotah druge svetovne vojne in neposredno po njej . V petdesetih letih, ko so se ilegalni prebegi nadaljevali in so imeli vedno bolj ekonomsko podstat, je jugoslovanski režim begunce avtomatično še vedno uvrščal v kategorijo politične emigracije, čeprav je postajalo jasno, da večina beguncev pravzaprav ni pobegnila iz političnih motivov . 436 Na tem mestu se je zopet treba nasloniti na informacije o društvenem življenju, ki zaradi splošnega manka podatkov ponujajo enega pomembnejših virov za zasledovanje dela pri- seljenske skupnosti slovenskega rodu v Kanadi . Leta 1986 je bilo eno največjih predvojnih društev v Kirkland Laku zaradi odseljevanja ob zapiranju rudnikov zlata prisiljeno svoje urade preseliti v Beamsville, na območje t . i . Niagarskega polotoka, kjer se dandanes priseljenci slovenskega rodu in njihovi potomci pogosto naseljujejo . 437 Krajc, »Slovenci v Kirkland Lakeju«, 107 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 155 Prebegi so bili pogosto odziv na podaljšano ekonomsko stisko in pomanjkanje perspektiv za dostojno življenje ali željo po uspehu . V paranoičnem vzdušju povojne dobe in ob podaljšani vojaški pripravljenosti so bili ilegalni begunci največkrat razumljeni kot državi nelojalni in celo »sovražni element« .438 V tem smislu so »jugoslovanske in slovenske oblasti v bistvu obravnavale in delile vse izseljenstvo z dveh vidikov« – z vidika naklonjenosti ali z vidika nasprotovanja družbenopolitični ureditvi in režimu v Jugoslaviji .439 Leta 1962 je bil na državni ravni sprejet Zakon o amnestiji,440 ki je omejil sovražno politično emigracijo na »izvrševalce in organizatorje hudih vojnih zločinov« ter »organizatorje in pobudnike dejavnosti proti današnji FLrJ« .441 Od takrat povojni begunci, sprva označeni, da »so se pregrešili zoper interese dežele in ljudstva«, niso bili več obravnavani kot kriminalci, ampak je bil njihov prebeg razumljen v luči skupka različnih motivov .442 Kljub temu pa so bili ob morebitni vrnitvi v domovino ali zgolj med obiskom sprejeti precej zadržano, celo sumničavo . V prvih letih povojnega priseljevanja Slovencev v Kanado je bila večina tamkajšnjih priseljencev označena za begunce iz političnih razlogov tudi v očeh marsikaterega predvojnega priseljenca . Madež izdajstva in sodelovanja z italijanskim in nemškim okupatorjem, ki ga je po Kanadi v zvezi s temi prvimi povojnimi priseljenci širila (pro)jugoslovanska propaganda, je vplival na opazen razkol med »starimi in novimi« slovenskimi priseljenci . Slovenski priseljenci v Kanado iz časa med obema vojnama so bili le v manjšini pripravljeni sodelovati in se povezovati s povojnimi prišleki iz vrst beguncev . Omenjeni razkol so z izrazito protikomunistično držo pospeševali tudi nekateri povojni priseljenci, vključno s skupinami, ki so se oblikovale okoli njih . Podobna konfliktna ozračja, ki so se odražala na društvenem delovanju in na ravni drugih institucij, lahko zapazimo v številnih slovenskih diasporah po svetu .443 438 Drnovšek opozarja na oster vojaški žargon, ki ga je oblast neposredno po vojni uporabljala za SPe, kar je bila sprva oznaka za vse povojne begunce do šestdesetih let . 439 Drnovšek, »Nekaj utrinkov iz odnosa«, 11 . 440 Zakon je nastal pod vodstvom Aleksandra rankovića in je zadeval okoli 150 .000 jugoslo- vanskih izseljencev . 441 Iz prevoda rankovićevega govora, ki ga je imel ob predstavitvi zakona v beograjski skupščini . Dolenjski list, 22 . marec 1962, 3 . 442 ranković: »Podatki o teh ljudeh jasno kažejo, da gre v večini primerov za mlade ljudi, ki so se odločili za to pot največkrat iz nepremišljenosti, v upanju, da se bodo nekje v svetu dokopali do lahkega zaslužka in udobnega življenja, včasih pa tudi iz pustolovskih pobud in pod vplivom sovražnikove propagande . Med njimi je zelo malo takih, ki so se odločili za pobeg zaradi svojega sovražnega stališča in dela proti FLrJ .« Dolenjski list, 22 . marec 1962, 3 . 443 Janez Nared, »Slovenska povojna politična emigracija in razvoj ideje o neodvisnosti Slovenije«, Dve domovini / Two Homelands 13 (2001): 133–163; za Argentino glej: Zvone Žigon, Iz spomina v prihodnost: Slovenska politična emigracija v Argentini (Ljubljana: Založba ZrC, 2001) . 156 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Pri meni je bil en DP in sem ga trikrat prosil, da se vpiše v odsek, a ni nič odgovoril . Ti ljudje so hudičevo »smart« . Nimam jih preveč rad in malo govorim z njimi . Saj si bral v Jedinstvu, kako so naredili z Jožetom Šerjakom v Torontu . Oni so vsi študira-ni, mi stari »Canadijani« smo za njih neumni in še komunisti . Tako oni mislijo!444 Kot nakazuje gornji citat, se prvi povojni priseljenci večinoma niso želeli vključevati v razvejeno VPZ Bled, ampak so ustanovili svoje organizacije oziroma so se priključili tistim skupinam, ki so med vojno zavračale sodelovanje z Zvezo kanadskih Slovencev in časopisom Edinost . Tako Zveza kot njeno glasilo sta bila zaznamovana z naklonjenostjo do NOB in komunizma, kar za številne povojne begunce, ki so zbežali od doma zaradi komunizma, ni prišlo v poštev . Kot navaja genorio, je le peščica teh prvih povojnih prišlekov vstopila v VPZ Bled v Torontu in le izjemoma v drugih krajih .445 Sprva so njihova združevanja izkazovala zlasti potrebo po solidarnosti in povezanosti, moralni in čustveni podpori ob prihodu v novo okolje . Člani teh novonastajajočih društev so si izmenjevali različne informacije predvsem o tem, kako se vključiti v kanadski vsakdan, in o dogajanju v domovini, ki so jo zapustili kot begunci . Nekateri posamezniki so sprva sočasno delovali v več društvih, hkrati pa mnogi niso čutili potrebe po formalnem združevanju, saj so ga uspešno nadomeščale nefor-malne vezi med sorodniki, prijatelji, rojaki in znanci . Zaradi velikih razdalj in razpršenosti poselitve se marsikateri izmed njih, predvsem živeči v podeželskih predelih, niso mogli aktivneje vključiti v nobeno od društev . Na prvi pogled se zdi, da se je ideološki konflikt, ki se je na Slovenskem razplamtel med vojno, z novimi priseljenci prenesel v Kanado šele po vojni in se tukaj oplajal z družbenopolitično klimo v začetni dobi hladne vojne, kot je bilo orisano v enem od prejšnjih poglavij . Vendar lahko na podlagi posame-znih indicev v razpoložljivih virih sklepamo, da je ideološko pogojena nesloga zarezala v slovensko priseljensko skupnost v Kanadi že v predvojnem času – kar se ne nazadnje ujema tudi z »delitvijo duha« na Slovenskem, katerega korenine segajo že v pozno 19 . stoletje . Če si za ponazoritev izposodim ugotovitve Jožeta Zavertnika, ki se je osredotočil predvsem na Združene države, se je ena naj-močnejših in najbolj razvejenih podpornih enot, Slovenska narodna podporna jednota, izoblikovala zaradi nezadovoljstva z obstoječimi slovenskimi podpornimi organizacijami, ker so dela, načelo in cilji teh organizacij preozkosrčni in zategadelj ne morejo vršiti naloge, kakršna je odkazana 444 rado genorio, »Ob 50-letnici: Tretji del«, 110 . 445 rado genorio, »Ob 50-letnici: Tretji del« . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 157 podporni zadrugi zgodovinskega razvoja vzajemnih in zadružnih podpornih or-ganizacij, ki branijo interese svojega članstva pred vsakršnim poseganjem vanje .446 Podružnice slovensko-ameriških društev v Kanadi so bile do ustanovitve izvornih slovensko-kanadskih društev glede na pridobljene podatke izšle iz dveh krovnih organizacij, iz katoliške KSKJ in delavske SNPJ . Ti dve organizaciji na svoj način zrcalita kompetitivnost med klerikalnimi in liberalnejšimi organiza-cijami, ki so bile aktualne tudi v izvorni domovini (in širše) . Neposrednih virov ni, a najverjetneje je, da je obojestranska sumničavost prevladovala tudi med člani obeh društev v Kanadi . Tudi socialnodemokratsko usmerjeni Zavertnik447 je že leta 1925 v uvodu v tretje poglavje omenjal neodziv večine »duhovniških in časnikarskih krogov«, ko je pozval vse »slovenske časnike, slovenske župnije, slovenske duhovne« za pomoč glede zbiranja podatkov za svojo študijo . List »edinost«, ki ga izdajajo oo . Frančiškani v Chicagu, se je naravnost norčeval in odvračal svoje pripadnike in podpornike od sodelovanja . Navzlic temu so se nekateri odzvali in tako pokazali, da razumejo bolje kot oo . Frančiškani, kolike vrednosti je spis o Slovencih v Ameriki .448 V luči ideoloških razlik se da vsaj delno razlagati tudi mlačen odziv oziroma zavrnitev Slovenskega podpornega društva sv . Jožefa v Torontu na poziv k zdru-žitvi z VZP Bled . O pobudi VPZ Bled, ki so jo prejeli že leta 1942, so razpravljali šele leta 1946, »jo zavrnili, hkrati pa izrazili željo, da se Bled pridruži njihovemu društvu« .449 S prihodom tistega dela beguncev, ki je prvenstveno zbežal zaradi vzpostavitve komunističnega režima, se je ideološki razkol v društvenem življenju še povečal, deloma je pridobil tudi jasne politične težnje . Obenem lahko glede na društvene aktivnosti skozi petdeseta leta opazimo naraščajoči trend ustvar-janja društev, ki s političnimi dejavnostmi niso želela imeti nič skupnega . Kljub temu pa je bilo možno vsakemu društvu pripisati vsaj medel predznak ideološke privrženosti, kar pravzaprav zrcali močan vpliv idejnopolitičnih identificiranj kot posledice ideološke polarizacije, ki sta jo sprožili druga svetovna vojna in kmalu za njo še hladna vojna . Z odjugo v kanadsko-jugoslovanskih odnosih se je med slovenskimi priseljenci v Kanadi povečalo število aktivnosti, ki so bile 446 Zavertnik, Ameriški Slovenci, 553 . 447 Za krajši življenjepis Jožeta Zavertnika glej: Mojca Moškon Mešl, Andrej Kobal, »Demokratični poizkusi podonavskih držav pred letom 1938«, Razprave in gradivo 47 (2005): 247, opomba 5 . 448 Zavertnik, Ameriški Slovenci, 245 . 449 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, t . e . 10, Milica Trebše-Štolfa, historiat SPD Sg (tipkopis), 3 . 158 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV tesneje povezane z jugoslovansko matično državo in posledično tudi z ostalimi jugoslovanskimi narodi; mednje sodita tudi jugoslovanska radijska oddaja in jugoslovanska šola, o katerih pišem v nadaljevanju . V petdesetih letih naj bi v Kanadi živelo okoli 3000 pripadnikov slovenske politične emigracije (SPe), kot jih je označila jugoslovanska oblast .450 SPe lahko razumemo kot eno od posledic ideološko-politične delitve, ki je v slovenskem političnem prostoru obstajala že od konca 19 . stoletja, med konfliktnim vojnim časom pa je zaznamovala tudi populacijo, ki ni imela posebnih političnih teženj . V osnovi je bil del SPe res izrazito nasproten aktualnemu političnemu režimu v Sloveniji in Jugoslaviji, posebno naklonjenost pa je izkazoval Katoliški cerkvi in tradicionalnim katoliškim vrednotam . Pripadniki SPe v Kanadi so se pogosto povezovali s sorodnimi, predvsem s katoliško orientiranimi skupinami v Argentini, Avstraliji, ZDA in v nekaterih državah Zahodne evrope . O tem pričajo socialne mreže vidnejših predstavnikov SPe, razpečevanje periodičnih tiskovin, publikacije slovenskih priseljencev v Kanadi, ki so nemalokrat izšle v založbah po drugih državah, in obstoj nekaterih združb, ki so presegle državne meje priseljenske države .451 Omenjene mednarodne povezave, podobne interpretacije vojne in povojnih dogajanj ter vrednotenje jugoslovanskega režima so se nedvomno utrdili že v večletnem bivanju v avstrijskih in italijanskih begunskih taboriščih . Protikomu-nistična naravnanost, močna katoliška identiteta povojnih beguncev in zlasti vpliv (teološke) inteligence, ki je organizirala večino izobraževalnih, kulturnih in drugih prostočasnih dejavnosti v begunskih taboriščih, so med begunci pomembno vplivali na tvorbo kolektivnega spomina na bližnjo preteklost .452 450 Drnovšek navaja številko 2927 ljudi . Marjan Drnovšek, »Nekaj utrinkov iz odnosa slovenske oblasti in Partije do povojnih izseljencev«, v: VII. Tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu: ‘Republika Slovenija – mati ali mačeha izseljencev’ (Ljubljana: Izseljensko društvo Slovenija v svetu, 2000), 19; prim . Slovenska novejša zgodovina: 2. del, 929; SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 297, mapa Politična emigracija . 451 Prim . Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi; Stane Pleško (1923–1995), slovensko-kanad- ski pripovednik, je junija 1958 v avstralskem mesečniku Misli objavil članek z naslovom V spomin junakom v črni jami . Njegova povest Umita kri je bila leta 1960 objavljena tudi v Celovcu . Istega leta je Zveza slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu izdala publikacijo Vetrinjska tragedija . Leta 1961 je Zgodovinski odsek ZSPB v Clevelandu objavil še eno njegovo knjigo Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje: Borcem v svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin. glej: Slovenec, 28 . december 1995 . SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 224, a . e . 308, Portreti izseljencev v Kanadi . Tragično smrt slovensko-kanadskega pripovednika Ludveja Potokarja (1923–1965) je leta 1965 obeležila tudi Slovenska kulturna akcija v Argentini . 452 rozina Švent, Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) (Ljubljana: Založba ZrC, 2007) . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 159 Brez dvoma so na odpor do jugoslovanskih oblasti vplivale tudi vesti o vračanju domobrancev v Jugoslavijo in govorice o pobojih na Slovenskem, ki so že v begunskih taboriščih dobile velike razsežnosti . Diasporični prostor je sčasoma postal prostor tvorjenja spomina na povojne poboje in drugih krivic, o katerih se v Jugoslaviji na glas še ni smelo govoriti . Ta prostor pa je hkrati postal prostor apologije domobranskih naracij in političnih zamisli, ki so centralističnemu jugoslovanskemu prostoru in sploh njenemu komunističnemu okviru izrazito nasprotovale . Slovenska politična emigracija v Kanadi (tudi znana kot krščanska demo- kracija) se sprva ni javno posvečala političnim vprašanjem . Z naselitvijo večjega števila že od prej politično aktivnih stražarjev453 in članov Slovenske dijaške zveze454 pa se je širila ideja o samostojni slovenski državi .455 Pomembnejša skupina je nastala okrog lista Slovenska misel, ki jo je izdajalo Društvo Slovencev Baraga v Torontu . Komunistični režim je imel te kroge za grožnjo slovenski nacionalni entiteti in njeni katoliški tradiciji . Kritika komunizma je bila točka občutnega soglasja med priseljenci, ki so po vojni odšli iz Slovenije zaradi novega režima v Jugoslaviji, v idejah in konceptih, ki bi nadomestili politično stvarnost v tedanji Jugoslaviji, pa je med njimi prihajalo do razlik . glede na politično ureditev sta izstopala dva koncepta; po prvem naj bi bila Slovenija del federativne republike oziroma monarhije, po drugem pa naj bi Slovenija postala samostojna država . Pri zagovoru svojih političnih idej pa so bili slovenski nacionalisti razmeroma umirjeni in niso povzročali nasilnih izgredov, kot se je to nekajkrat zgodilo pri sicer številnejših hrvaških, srbskih in makedonskih priseljencih .456 Prihod t . i . povojnih političnih priseljencev je spodbudil nastanek političnih društev, ki so glede na ocene zaobjela relativno malo priseljencev v Kanadi, za 453 Stražarji, ki so se tako imenovali po svojem glasilu Straža v viharju (izhajalo je med letoma 1934 in 1941), so se že od leta 1931 neformalno zbirali okrog akademika dr . Lamberta ehrlicha . Leta 1937 se je iz tega kroga izoblikovalo AK Straža, akademsko društvo študentov, ki so bili klerikalno, proslovensko, protimarksistično in protiboljševistično usmerjeni . Bili so ena od radikalnejših frakcij znotraj idejno in vrednotno razdrobljenega katoliškega tabora, ki se je zaradi osebnih sporov vodij in idejnih nesoglasij izločila iz Katoliške akcije . Pomembnega podpornika so imeli v vodstvu Katoliške cerkve na Slovenskem . Od prvaka SLS dr . Antona Korošca, ki je v njih videl strankarski naraščaj, so prejemali gmotno in moralno podporo . 454 Slovensko dijaško zvezo (SZD) je možno razumeti kot stražarski verskoreformistični podalj- šek med srednješolsko mladino, ki je imela v stražarjih zaveznike v boju proti komunizmu in liberalizmu . SDZ se je posvečala solidarnostnemu in karitativnemu delovanju za revne študente in dijake . Zastopala je katoliške dijake na srednjih šolah in študente na ljubljanski, zagrebški in beograjski univerzi . 455 Klemenčič, »Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi«, 107 . 456 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 221, Pismo Leona Fistra Slovenski izseljenski matici, 30 . november 1961 . 160 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV katere je pogosto veljalo, da so bili člani več različnih združenj . Združevali so se predvsem okrog časopisa Slovenska država,457 glasila Društva slovenskih proti-komunističnih borcev Vestnik, pa tudi v organizaciji Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev Tabor, Slovenski narodni zvezi in organizaciji Slovenski dom .458 Zlasti Društvo slovenskih protikomunističnih borcev, ki je izhajalo iz nekdanjih domobrancev, je bilo zaznamovano z izkušnjo povojnih pobojev . O njih so z obeleženjem 25 . obletnice t . i . vetrinjske tragedije skušali informirati kanadsko javnost .459 V okviru Slovenskega doma, ki je aktiven še danes, so poleg političnih aktivnosti organizirali tudi družabne, kulturne in športne dogodke . Člani Slovenskega doma so bili pobudniki ustanovitve več institucij Sveta kanadskih Slovencev, Slovenske športne zveze in Slovenske ljudske stranke, organizirali pa so tudi proslave s skupnim imenom Slovenski dnevi .460 Člani torontske Slovenske narodne zveze in njenega glasila Slovenska država so se zavzemali za politično neodvisnost Slovenije in so v skladu s tem predlagali uvedbo praznika »svobodna Slovenija«, ki naj bi ga praznovali na pomenljiv datum – 29 . oktobra; na ta dan je bila leta 1918 ustanovljena Država Slovencev, hrvatov in Srbov, ki jim je simbo-lizirala osamosvojitev od »avstro-ogrskega jarma« .461 Prihod katoliške inteligence v Kanado je sprožil porast religioznih institucij, v katere so bili aktivno vključeni tudi nekateri člani omenjenih politično delujočih skupin . Za protikomunistično skupnost kanadskih Slovencev, ki je bila močno povezana tudi s Cerkvijo, je bilo značilno, da je ostro nastopala proti članom VPZ Bled in njihovim podpornikom tudi pri kanadskih oblasteh; posledično so se številni svobodno misleči, zlasti pa tisti, ki so imeli državne službe, od slovensko-kanadske skupnosti distancirali .462 Ker je v luči političnega razkola, ki se je med zavezniškimi silami udejanjil kmalu po vojni, kanadska javnost odločno zavračala komunistično ideologijo, so protikomunistična društva delovala dokaj svobodno . Še več, slovensko-kanadsko skupnost so v kanadski organizaciji ethnic Press Club ali v radijski postaji ethnic radio Station zastopali 457 Slovenska država je izšla v Torontu leta 1954, že prej pa je izhajala v Chicagu . Istoimenski časopis je v evropskih državah izhajal pod vodstvom dr . Cirila Žebota že od leta 1946 . Za sistematičen pregled časopisja glej Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado. 458 genorio, Slovenci v Kanadi, 150 . 459 »Društvo slovenskih protikomunističnih borcev«, Ameriška domovina, 10 . marec 1970 . 460 http://www .slovenskidom .com/ . 461 glej Nova luč, junij 1968 . Družina je poročala, da so leta 1978 kanadski Slovenci izdali v spomin na 60-letnico osvoboditve serijo zlatnikov in srebrnikov . Na njih so bile podobe Marije Pomagaj z Brezij, Barage, Slomška in Kreka . Navedeni podatki o viru: Družina, 1978, št . 46, 2 . SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 297, mapa Politična emigracija . 462 Iz zapiskov Cvetke Kocjančič iz leta 2012, hrani avtorica . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 161 politični emigranti .463 Splošna prodornost protikomunistične ideje v Kanadi, ki je v času hladne vojne povsem prevladala v javnem diskurzu, je še dodatno okrepila prepričanja tistega dela beguncev, ki so se po vojni politično angažirali proti aktualnemu jugoslovanskemu režimu . Pod okriljem verskih institucij Pomemben dejavnik pri obravnavi priseljenskega življenja po drugi svetovni vojni je močna vpetost priseljencev v verske institucije . Zlasti Katoliška cerkev je bila (in še vedno je) zaradi svoje dobre organiziranosti in tradicionalnega katoliškega vpliva nesporno ena najmočnejših združevalnih sil slovenskih pri-seljencev v Kanadi . Njena avtoriteta se je že od vzpostavitve neformalnih župnij nanašala ne le na verske rituale, ampak je močno vplivala na celotno organizacijo družbenega življenja, vključno z družbenimi normami, vrednotami, vsakdanjimi življenjskimi praksami in socialnimi povezavami . Cerkev je kot nepogrešljiva predvojna duhovna, socialna in tudi politična institucija na Slovenskem tudi v Kanadi postala učinkovit komunikacijski medij, katerega vpliv je možno po moči in učinku primerjati z družinskim okoljem ali izobraževalnim sistemom . Ne smemo pozabiti na delovanje cerkvenih predstavnikov na težavni poti v izseljenstvo . V avstrijskih in italijanskih begunskih taboriščih, kjer so po vojni več let bivali slovenski begunci, sta pri organiziranju vsakdanjega življenja in zagotavljanju različnih oblik pomoči prav duhovščina in katoliško orientirana inteligenca iz vrst beguncev odigrali ključno vlogo .464 Povojni slovenski priseljenci v Kanadi so se zaradi iztrganosti iz domačega okolja in hudih posledic vojnega in povojnega obdobja v novem okolju čutili izgubljene, odtujene in ranljive, cerkveni možje, ki so prišli z njimi v Kanado, pa so vernikom predstavljali tako socialno avtoriteto kot tudi psihološko oporo . Mislim na poletje leta 1949 . Tedaj se je namreč nekako začelo za marsikoga od nas . Tedaj so se začele utrinjati prve misli na slovensko župnijo v Torontu, vsaj med povojnimi imigranti . Te misli so se morda zdele le nerealistične sanje, pa so bile vse drugo kot sanje . Popolnoma novi nismo bili več . Ublažil se je že šok srečanja s kanadsko stvarno-stjo, tujo in drugačno od pričakovanj, z dozdevno nemogočim jezikom in čudnimi 463 Iz zapiskov Cvetke Kocjančič iz leta 2012, hrani avtorica . 464 rozina Švent, »Prispevek povojnih slovenskih beguncev v Avstriji na področju šolstva, kulture in verskega življenja«, v: Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec, Božo repe (ur .), Nećakov zbornik: Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja (Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2018), 715–733; helena Jaklitsch, Slovenski begunci v taboriščih v Italiji: 1945–1949 (Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018) . 162 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV navadami – kako dolgočasni so znali biti nedeljski popoldnevi v Torontu in drugod! Vsaj delno smo preboleli osamelost in domotožje, domotožje ne po domovini, ampak po begunskem taborišču in njegovi domačnosti . V Kanadi smo le že bili nekoliko doma, ponosni na to, da smo prebavili prve trde dni v novem svetu .465 Slovenskih župnij v Kanadi v prvih povojnih letih še ni bilo, saj je bila materialna in finančna podstat slovenskih priseljencev še nezadostna, kljub temu pa so med njimi dokaj hitro začela vzpostavljati neformalna druženja s katoliškim predznakom . Na ta način so slovenski priseljenci prihajali v aktivni stik z maternim jezikom v tujejezičnem okolju, z različnimi ritualnimi praksami so poustvarjali vez z domovino, vzpostavljali prostor za druženje med rojaki, s tem pa oblikovali mreže pomoči in informacij . Organsko zasnovan sistem delovanja katoliških institucij je priseljencem bržkone dajal občutek domačnosti in sprejetosti v kanadskem okolju, ki je bilo politično, ekonomsko, socialno in kulturno precej drugačno od domačega . Lahko rečemo, da je cerkveno okolje priseljencem do določene mere nudilo duhovni in fizični prostor, ki je poustvarjal približek izvornega, domačega okolja . Sloven-ske katoliške institucije v Kanadi so s humanitarnimi aktivnostmi skrbele tudi za bolj mlačne ali celo indiferentne vernike in jim blažile začetne priseljenske težave .466 Številnim so pomagale najti stanovanje, hrano, delo ter stike z rojaki v novem okolju . Prilagajoč se psihološkim potrebam svojih vernikov in rabi slovenskega jezika v bogoslužju, so postavljale v ospredje slovenstvo, s čimer so vezi med slovenskimi priseljenci postale težko pogrešljive . Tudi v drugih diasporičnih skupnostih je ena od značilnih potez njihovih verskih institucij, da ob univerzalnosti verskega nauka poudarjajo tudi specifične etnične identitete, s čimer izkazujejo svojo neodvisnost .467 Po kratkem času svojega delovanja kot dušni pastir v hamiltonu468 je [dr . Alojz Tomc, op . a .] takoj uvidel v kakšnem položaju so Slovenci, kako živijo nepovezani, 465 Škof dr . Alojzij Ambrožič, »Tisto prvo poletje«, v: Utrinki duhovne rasti: Ob trideset letnici Marije Pomagaj v Torontu, 1954–1984 (Toronto: Skupnost Marija Pomagaj 1984), 7 . 466 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Dopis Alojza Mežana, brez datuma in kraja . 467 enzo Pace, »religion and migration«, v: Wolfgang Bosswick, Charles husband (ur .), Compa- rative European Research in Migration, Diversity and Identities (Bilbao: University of Deusto, 2005), 113–123, 115 . 468 hamilton je eno večjih kanadskih mest, znano kot središče železarske in jeklarske industrije v Kanadi . V šestdesetih letih je živelo v njem okoli 300 .000 ljudi, v mestu in širši okolici pa je živelo tudi do 800 slovenskih priseljencev, ki so se zavzemali za ustanovitev svoje župnije, kar jim je tudi uspelo . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 163 kako so raztreseni, kako malo se poznajo med seboj in kako nujno je, da se nekaj stori, ki naj bi jih povezalo in se ne bi izgubili in potopili v tujem morju . Prvi njegov korak je bil, da se je začela vršiti stalna Služba božja in po nekaj mesecih je uvidel, da uborna kapela, ki mu je bila dana v Angleški fari bo kmalu premajhna in tudi samo ta kapela nikakor ni primerna, kjer naj bi se Slovenci družili versko, še manj kulturno .469 Vsi povojni priseljenci v Kanadi niso pristopili k organiziranemu cerkvenemu življenju, nekateri so sčasoma iz njega tudi izstopili . Čeprav za večino prvih povojnih priseljencev v Kanado velja, da so bili predani katoliški veroizpovedi in so bili protikomunistično orientirani, pa bi lahko dodali tudi, da so bili med njimi številni tudi politično in ideološko nezainteresirani . Odnos do tradicionalnih verskih praks, ki se kaže v najrazličnejših virih, se pri slovenskih priseljencih izraža s celim spektrom načinov, ki pa jih je teže opredeliti po deležih . Nekateri so svojo versko tradicijo ob zlivanju z modernim kanadskim vsakdanom povsem sekularizirali, spet drugi so svoje verovanje prilagodili svojim osebnim potrebam, določen del pa je vodil versko življenje, vezano na klerikalizem . Vidna večina so bili aktivni verniki, ki so sledili reli-gioznim praksam na podoben način kot doma, kolikor so jim v Kanadi pač dopuščale razmere (velike razdalje, dostopnost do molilnih prostorov, delovne in družinske obveznosti) . Vseh oblik odnosov do verskih institucij med priseljenci ni mogoče zadostno rekonstruirati, izstopajo predvsem tisti, katerih aktivnosti so zabeležili zgodovinski viri . ena prvih institucij z izrazito religioznim obeležjem je bila ustanovljena že pred vojno . Aprila 1937 je bila v hamiltonu ustanovljena Slovenska katoliška družba svetega Jožefa, ki je delovala kot socialno podporno društvo za svoje člane, ki so morali biti katoliki .470 S svojim delokrogom je delno prevzela aktivnosti katoliške organizacije KSKJ, ki je v Kanadi delovala iz ZDA . Stanislav Pospeh je zabeležil ustno posredovane informacije, da so si kanadski Slovenci neuspešno prizadevali kupiti cerkveno posest že v tridesetih letih, vendar o tem nisem našla drugih zgodovinskih virov .471 Slovenske župnije so se izoblikovale tam, kjer je bila koncentracija vernikov slovenskega rodu številčno zadostna (v Torontu, 469 Slovenski dom in cerkev Sv. Gregorija Velikega: Hamilton, Ontario, Canada (hamilton: samo- založba, 196?) . 470 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, t . e . 10; Ustava in temeljna pravila Slovenske katoliške družbe svetega Jožefa (člen I) . Društvo SKD je leta 1960 prodalo svojo dvorano in iztržek namenilo za gradnjo dveh župnijskih dvoran in cerkve sv . gregorja Velikega . 471 Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 117 . 164 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV New Torontu, hamiltonu, Montrealu, Winnipegu in Sudburyju), in v času, ko so se verniki finančno nekoliko okrepili . Če je bilo slovenskih vernikov v nekem okolišu premalo, je bilo značilno, da so se pridružili sorodnim kongregacijam . Pred zgraditvijo prve slovenske cerkve v Kanadi leta 1954 so imeli Slovenci v Torontu najprej mašo skupaj s hrvati v poljski cerkvi, kasneje pa v tedanji ita-lijanski cerkvi Our Lady of Mount Carmel .472 V Montrealu so imeli slovenski verniki bogoslužje v slovaški cerkvi, sredi leta 1963 pa so jo od Slovakov celo odkupili .473 Slovenski protestanti so se izselili v tako majhnem številu, da jim ni uspelo organizirati verskih skupnosti, ki bi temeljile na etnični osnovi, pač pa so se pogosto vključevali v angleško govoreče protestantske skupnosti .474 Kmalu po prihodu v Kanado so cerkvene obrede organizirali nekateri duhovniki, ki so bili med prvimi prišleki . Pred ustanovitvijo slovenskih župnij je za slovenske vernike v Torontu od leta 1948 skrbel Jakob Kolarič . Od leta 1949 je izdajal tudi mesečni verski list Božja beseda,475 enega prvih nabožnih glasil slovenske priseljenske skupnosti v Kanadi, ki je bil obenem tudi informativni medij in je imel razmeroma visoko naklado (od leta 1953, ko je izšel v tiskani obliki, je bil na voljo v 400, od leta 1959 pa v 1000 izvodih) .476 Leta 1948 je prišel v Cleveland nekdanji (pred- in medvojni) ljubljanski škof dr . gregorij rožman, ki je opravljal versko pastoralo tudi med verniki v Kanadi ter objavljal prispevke v reviji Božja beseda in v publikaciji Ave Marija .477 Istega leta je v Kanado s starši prišel tudi tedaj 18-letni Alojzij (angl . Mattew) Ambrožič, kasnejši torontski nadškof (1990–2006) in kardinal (1998–2006), prvi kardinal slovenskega rodu, ki je uporabil volilno pravico za izvolitev papeža (t . i . konklave) . 472 Slovenska država, jun/jul/avg 1994, 19 . Zanimivost: Cerkev Our Lady of Mount Carmel ima za sabo povedno zgodovino, ki zrcali spreminjanje kanadske družbe, hkrati pa tudi njeno večetnično realnost . Pod imenom cerkev sv . Patricka je bila leta 1867, v času ustanovitve kanadskega dominiona, ustanovljena kot peta katoliška cerkev na območju Toronta . Od Ircev so jo leta 1908 prevzeli italijanski priseljenci ter jo oblikovali v svojo prvo narodno župnijo pod danes aktualnim imenom . Leta 1965 so jo prevzeli portugalski, leta 1970 pa korejski in kitajski priseljenci . Danes v cerkvi Our Lady of Mount Carmel vodijo bogoslužje predvsem za katoličane kitajskega izvora . Več: http://canada .archiseek .com/ontario/toronto/ ourladyofmountcarmel .html 473 Slovenska država, jun/jul/avg 1994, 19 . 474 glej Mihael Küzmič, »Slovenski protestanti in izseljenstvo«, v: Milica Trebše-Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .), Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001), 154 . 475 Bogdan Kolar, »Cerkev in Slovenci po svetu«, v: Metod Benedik (ur .), Zgodovina Cerkve na Slovenskem (Celje: Mohorjeva družba, 1991), 273–304; genorio, Slovenci v Kanadi, 150; Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado, 19–21 . Mesečnik Božja beseda izhaja še danes . 476 Nada Bajič, Informacijska dejavnost Slovencev v Kanadi«, Slovenski izseljenski koledar 1998, 208–210 . 477 Jurak, »Kanada«, 320 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 165 Do danes so Slovenci v Kanadi ustanovili pet župnij: župnijo Marije Pomagaj v Torontu (1953), župnijo Brezmadežne v New Torontu (1960), župnijo Lurške Matere Božje v Winnipegu (1962), Slovenski katoliški misijon sv . Vladimirja v Montrealu (1964) in župnijo sv . gregorja Velikega v hamiltonu (1964) . Finančno so gradnjo cerkvenih objektov v veliki meri krili slovenski farani, nekaj denarja pa je posodila tudi torontska nadškofija .478 Postopoma so vse novoustanovljene župnije začele izdajati svoje liste, v katerih so objavljali zlasti besedila z versko, didaktično oziroma umetniško-literarno vsebino . Izdajanje serijskih publikacij in tiskovin v režiji slovenske katoliške skupnosti v Kanadi je bilo zelo plodno; gre za več kot tretjino vseh serijskih publikacij kanadskih Slovencev .479 Značilno za dogajanje v župnijah je bilo, da je katoliška verska oskrba (maše, spovedi ipd .) predstavljala le del aktivnosti, vendar pa so tudi neverske dejavnosti potekale v duhu katoliških idej . Župnije so tako v marsikaterem oziru bogato nadgra-jevale društvene aktivnosti ostalih slovenskih združb, zlasti tistih, ki so zaradi osipa, finančnih težav in smrti svojih članov delovale ohromljeno, in tistih, ki so bile na manj urbanih, redkeje poseljenih območjih . Cerkveni prostori so bili pogosto večnamenski, v njih so delovali šole, mladinska društva, pevski zbori in gledališča, prirejali so koncerte, družabne večere, bankete, poroke ipd . V okviru prve slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu se je zlagoma izoblikoval večplasten zbir institucij s posvetnimi, socialnimi, družabnimi, kulturno-prosvetnimi in ekonomskimi nalogami . Leta 1958 je bila v okviru župnije ustanovljena tudi Katoliška ženska liga .480 Cerkev sv . gregorja Velikega v hamiltonu, ki je še vedno dejaven ne le duhovni, ampak tudi družabni in kulturni center tamkajšnjih kanadskih Slovencev, od leta 1956 vodijo Don Boscovi salezijanci . Od leta 1990 Kulturno društvo župnije sv . gregorja Velikega vodi slovensko šolo, pevski zbor, športno društvo Slovenija, folklorno skupino Soča in mladinsko skupino . Salezijanci skrbijo tudi za duhovne potrebe Slovencev v St . Catherinesu, Londonu in Kitchenerju, medtem ko druge slovenske župnije v Kanadi upravljajo lazaristi .481 Katoliške institucije so organizirale tudi vzgojno-varstvene aktivnosti ter dejavnosti za otroke in mladostnike . V letih 1950–1952 so v prostorih pod 478 Slovenska država, jun/jul/avg 1994, 19 . 479 Prim . Pertot, Slovenska bibliografija za Kanado, 19–72 . 480 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 298, Cerkev v Kanadi . Anica resnik pa omenja, da je bil ustanovni sestanek Katoliške ženske lige dve leti prej, aprila 1956 . Ona tudi navaja, da je že od leta 1921 delovala The Catholic Women’s League of Canada, vendar iz njenega pisanja ni razvidno, koliko Slovenk se je vključilo vanjo . glej: Anica resnik, »Katoliška ženska liga«, v: Utrinki duhovne rasti: Ob trideset letnici Marije Pomagaj v Torontu, 1954–1984, (Toronto: Skupnost Marija Pomagaj, 1984), 20–21 . 481 Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 103; Zrnec, Slovenski lazaristi v Kanadi . 166 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV katoliškim okriljem delovali otroški vrtci . Prva slovenska šola je nastala že leta 1953, pouk je od leta 1954 potekal v torontski župniji Marije Pomagaj . Dokler župnišče še ni imelo lastnih prostorov, so pouk organizirali v zasebnih hišah, največkrat pri g . Lojzetu Dolencu in pri Platnarjevih . V slovenski šoli so pouče-vali slovenski jezik, petje in ples, pouk pa je potekal ob sobotnih popoldnevih . Največ učencev je imela šola v šestdesetih letih, ko jo je obiskovalo več kot 100 učencev, sredi sedemdesetih let pa je začel obisk upadati .482 Od leta 1959 je slovenska šola potekala tudi v prostorih župnišča Brezmadežne s čudodelno svetinjo . Pouk so finančno podpirali starši učencev in župnijski center . Tudi ta šola je imela več kot 100 učencev . Slovenske šole so ustanovili tudi v župnišču sv . Vladimirja v Montrealu (1957), v župnišču sv . gregorja v hamiltonu (1963) in v župniji Lurške Matere Božje v Winnipegu (1963) .483 Arhivsko gradivo kaže, da so katoliška župnišča v Kanadi spodbujala notranje trdno in dobro organizirano skupnost . Vezi so se krepile z verskimi in neverskimi aktivnostmi, pri tem so se povezovale tudi z drugimi katoliškimi skupnostmi po svetu . Zaradi svoje povezanosti in uspešnega delovanja so cerkvena združenja zapustila precej pisnega materiala . V sicer relativno skromni arhivski dediščini, kot je dostopna v Sloveniji, so jo prav raznovrstne aktivnosti uvrstile med najvidnejše institucije kanadskih Slovencev . Priseljenci skozi prizmo društvenega življenja Dolge ure sem preležal v sobi na kavču in gledal pod strop . Vse je bilo mahoma tako prazno okrog mene, da v teh trenutkih še pametne misli ni bilo na obisk . Strmel sem v prazno in kadil cigareto za cigareto . Buljil sem skozi okno, kot da bi koga pričakoval, cesta pa je bila prazna kot zmeraj, in tako vsak dan, teden za tednom . Od časa do časa sem se prebudil iz te svoje omame in si skuhal kavo . Jasno mi je bilo, da se seli vame obup . Obup s konca poti, ki pa je v resnici samo nov začetek . Spomnil sem se ljudi iz Winnipega, ki so mi govorili o samoti, ki tukaj muči priseljenca . Zdaj sem razumel, da jo mesita vsakdanja prerijska puščoba in popolna nesmiselnost, ki jo poraja začarani krog dninarskega priseljenca . Vsemu je manjkala človečnost . Zeleni dolar in beli kruh z maslom zadostujeta samo praznim bedakom . Najti si moram še kaj drugega, in to čimprej, dokler me ne pogoltne in ne ohromi ta praznota do kraja . . .484 482 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 298 . 483 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 298, Dopis Toneta Zrneca heleni Drnovšek na SIM . 484 Ivan Dolenc, Za dolar človečnosti (Ljubljana: Prešernova družba, 1993), 120–121 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 167 Društva, ki se na etnični osnovi osnujejo v diasporičnem okolju, so lahko dober pokazatelj dinamike, ki poteka znotraj določene etnične priseljenske skupnosti . Treba jih je razumeti predvsem kot formalni, institucionalizirani del priseljenske skupnosti, za katerim delujejo mehanizmi raznolikih prostovolj-nih aktivnosti . V primerjavi s številnimi iniciativami neformalnih družbenih mrež, katerih namen je lajšati priseljenske težave, bogatiti družabno življenje in preganjati »priseljensko samoto«, so priseljenske društvene aktivnosti navadno učinkovitejše, trajnejše in bolj sistematične, a tudi bolj odgovorne državi, zbiro-kratizirane in manj spontane . Kot take pa so zaradi dokumentacije, ki jo puščajo za sabo, tudi laže dostopne za raziskovalce kot denimo druge, neformalne oziroma neformalizirane oblike družbenih aktivnosti . Bogato društveno življenje Slovencev v Kanadi, ki so do danes v vseh večjih urbanih okoljih oblikovali več kot 80 različnih društev, nedvomno omogoča zelo poveden vpogled v kanadsko-slovensko skupnost .485 Obenem pa prav opazovanje razvoja slovensko-kanadskih društev do neke mere odslikava tudi heterogenost, ki jo je možno zaznati v matični slovenski skupnosti . Celostno gledano društveno življenje kanadskih Slovencev podaja dokaj raznovrstno, rekla bi, življenja polno sliko medosebnih odnosov, v katerih je mogoče najti tako oblike odličnih praks sodelovanja, vzajemnosti, prizadevnosti in prostovoljstva kot tudi primere izključevanja, nestrpnosti in osebnih sporov . Združevanja in razhajanja, povezave in konflikti pa niso bili vezani le na mikroraven osebnih stikov, ampak so zrcalili tudi razhajanja v času globalnejših političnih dogodkov, ekonomskih nihanj in drugih družbenih procesov . geografske in demografske danosti, torej velike razdalje in razpršena poselitev Slovencev v Kanadi so pogojevale nastanek podobnih društev v posameznih kanadskih pokrajinah . K raznovrstnosti je pripomoglo oblikovanje društev glede na interes (verski, politični, kulturni, športni, lovski),486 na spolno, generacijsko in regionalno pripadnost . Samostojna društva predvojnih slovenskih priseljencev v Kanadi, ki so do izbruha druge svetovne vojne štela le nekaj 1000 razpršeno poseljenih posamez-nikov in posameznic, so bila glede na ohranjeno dokumentacijo maloštevilna . Oblikovala so se šele od začetka tridesetih let, ko se je začenjalo bolj strnjeno in trajnejše poseljevanje v industrijskih mestih in drugih gosteje poseljenih krajih, 485 Navajanje in opisovanje vseh oblik društvenih skupnosti kanadskih Slovencev bi preseglo namen te knjige . Moj namen je prikazati obstajanje in dihanje skupnosti kanadskih Slovencev v luči medosebnih odnosov in migrantskih realnosti . Za večjo informativnost o posameznih društvih, njihovem namenu in članstvu glej delo Stanislava Pospeha, ki je delovanje društev rekonstruiral ob pomoči dragocenega internega gradiva Cvetke Kocjančič . 486 Strle, »Odnos slovenskih izseljencev«, 133–137 . 168 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV zlasti na rudniških območjih . Njihova zasnova in namembnost sta zrcalili šibko socialno politiko države, zaradi česar je bila večina društev prvenstveno usmer-jena v socialno podporo svojih članov (medicinska asistenca, pomoč pri iskanju stanovanj in služb, kritje pogrebnih stroškov ipd .) . Najvidnejša organizacija je bila že omenjena Vzajemna podporna zveza Bled, ki je v dobrem desetletju, od leta 1933 do konca druge svetovne vojne, oblikovala 15 podružnic, ki so bile zgoščene predvsem v ontarijski provinci . Skozi celoten obstoj je VZP Bled po vzhodnem delu Kanade oblikovala 22 podružnic in imela okoli 7500 članov ter je bila najmočnejša slovensko-kanadska organizacija tako po članstvu kot ekonomski moči . Največji val slovenskega priseljevanja v Kanado se je zgodil po drugi svetovni vojni in številčno še ni bil presežen . Množičnost priselitve se je pokazala tudi na ravni ustanavljanja društev . Od šestdesetih let, ko je Kanada uvedla univerzalno zdravstveno zavarovanje in je začel rasti tudi življenjski standard kanadskih Slovencev, se je v priseljenskih skupnostih zlagoma spreminjala tudi društvena vloga . Podporna usmerjenost društev, s katero so društva svoje člane ščitila v primeru socialne ogroženosti in bolniških izdatkov, je začenjala služiti povsem drugim namenom .487 Društva so s privarčevanim denarjem začela kupovati zemljišča, graditi društvene domove, urejati letovišča in parke . Okrepile so se zlasti kulturno-prosvetne institucije, porasle pa so tudi ekonomske ustanove na etnični osnovi (banke in zavarovalnice, posojilnice in hranilnice) . Prihajalo je do živahnih povezovanj z drugimi (predvsem ameriško-slovenskimi) društvi, zlasti pri športnih aktivnostih, folklornih prireditvah in raznih humanitarnih dejavnostih . Na drugi strani pa so nekatera društva zaradi medsebojnih sporov delovala vsaksebi, kar je marsikoga odvrnilo od članstva . V sedemdesetih letih so se sicer pojavljale pobude, da bi se ustanovilo krovno vseslovensko društvo, ki bi pod svojim okriljem združilo Slovence v Kanadi na kulturni in izobraževalni ravni, vendar do devetdesetih let, ko se je oblikoval Vseslovenski kulturni odbor (VSKO), to ni obrodilo uspeha . Povod za ta sestavek mi je dal pogovor z mnogimi slovenskimi izseljenci tu v Torontu ne glede na njihovo politično, versko ali ekonomsko pripadnost . Zavze-mamo se za vseslovenski klub ali društvo, saj se s stanjem, v katerem se trenutno nahajamo slovenski priseljenci, res ne moremo ravno pohvaliti . Preštejmo le število društev ali klubov, kulturnih, športnih idr . in videli bomo, da njih število sega že v stotico . Vsi tekmujemo med seboj, katera slovenska pokrajina bo imela več društev, ter se s tem, če je le mogoče, čim bolj izoliramo, odmaknemo od ostalih ustanov . 487 genorio, Slovenci v Kanadi, 148 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 169 Namesto 10 slovenskih šol npr . v Torontu s 4 do 200 učenci v šolskem letu bi lahko delovali dve slovenski šoli s 300 do 500 učenci, s tem pa bi se lahko kvalificirali tudi za ekonomsko in finančno pomoč (School grade) prek tukajšnje vladne ustanove . Vem, da nisem prvi, ki je načel to vprašanje, toda zdaj bi bil že čas, da se začne resno delati, saj priseljevanje v Kanado ni več tolikšno, kot je bilo v prvih letih po drugi svetovni vojni, najprej politična, potem ekonomska emigracija . res je težko razumeti, zakaj se Slovenci tako razkrajamo na desetine grup ali društev in se tako izgubljamo v tem velikem svetu . Identiteta malega naroda, kot smo Slovenci, se ne bo ohranila z ustanavljanjem teh maloštevilčnih klubov . Če pogledamo npr italijanske, židovske, ukrajinske in druge priseljence v Kanadi, vidimo, kakšna je njihova moč, povezanost, da imajo celo vpliv na gospodarsko in politično ureditev države . Zakaj se ne bi vsi tisti Dolenjci, Prekmurci, gorenjci, Štajerci, Primorci, Korošci združili v eno slovensko društvo, da bi tudi mi Slovenci uveljavili svoj glas in besedo med številčno močnejšimi skupnostmi v Južnem Ontariu oziroma Kanadi, saj je strankarstvo in razcepljeva-nje že mnogokrat pripomoglo k propadu naroda, celo večjega, kot smo Slovenci .488 V sedemdesetih letih se je v Torontu oblikovala skupina, sestavljena iz mlajših generacij, večinoma iz vrst podjetnikov, in si prizadevala za zahtevnejši kulturni program, predvsem za kulturno izmenjavo med slovensko-kanadskimi kulturniki in s tistimi iz domovine . Kanadsko-slovenska skupina za kulturno izmenjavo je v letih 1974–1985 poskrbela za več odmevnih koncertov sloven-skih izvajalcev v Kanadi . Zaradi novih načinov organiziranja in koordiniranja dogodkov so naleteli na neodobravanje dela kanadskih Slovencev . VPZ Bled jim je kljub začetnemu sodelovanju sčasoma začela očitati »samovoljo, zaslužkarstvo, sektaštvo, aroganco in egoizem,«489 v čemer je možno zaznati tudi trenja zaradi generacijskih razlik . Zaradi povezave s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani je bila ta skupina dokaj nepriljubljena tudi v vrstah tistih skupin, ki niso bile naklonjene jugoslovanstvu .490 Vsaka politična realnost do določene mere vpliva na tvorbo kolektivnih in individualnih identitet, tako v smislu sprejemanja kot zavračanja istovete-nja . Tudi politična realnost druge polovice petdesetih let, torej obstoj skupne jugoslovanske države, je vplivala na oblike združevanja slovenskih priseljencev v Kanadi in oblikovanja skupin, čeprav dostopni in ohranjeni arhivski podatki nakazujejo, da so se slovenski priseljenci v Kanadi organizirali bolj na etnični 488 Slavko Pavlič, Willowdale, Ont ., Kanada, »Zakaj ne enotno?«, Rodna Gruda 4 (1976): 32 . 489 SI AS 1284 Zbirka Vzajemne podporne zveze Bled v Kanadi, t . e . 1, a . e . 3, Poročilo podpred- sednika SIM Bojana Lubeja . 490 Pospeh, Slovenska imigracija, 141 . 170 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV (slovenski) kot pa na (jugoslovanski) nacionalni osnovi . Nekateri posamezniki slovenskega izvora so se aktivno vključevali v jugoslovanske skupnosti, poleg teh pa so se v dogodke z jugoslovanskim predznakom le sporadično in občasno vključevali nekatera slovenska društva ali skupine . Iz dela arhivskega in literarnega gradiva je možno sklepati tudi o povsem neformalnih vezeh, ki so se ustvarile med priseljenci iz Jugoslavije . Te so bile navadno še nekoliko močnejše v manj obljudenih okoljih, na podeželju in v manjših mestih . »Ko je iz Jugoslavije?« je nekdo zaklical iz tega kupa ljudi . S Francko sva se oglasila . Pozdravilo nas je troje prijaznih hrvatov . »Dobro nam došli u Kanadi!« je rekel eden in nama stisnil roko . »Vreme je već, da je došla neka djevojka!« je pozdravil drugi . Tretji se nama je samo prismehljal nasproti .491 Iz sledečih, sicer površinsko dokumentiranih in fragmentarno predsta- vljenih virov se da sklepati, da so predstavniki jugoslovanskih oblasti preko svojih predstavništev spodbujali jugoslovansko zavest pri priseljencih v Kanadi in njihovo naklonjenost do oblastnih struktur v Jugoslaviji . Metode in poskusi tega vplivanja so potekali zlasti po kulturnih, športnih in prosvetnih kanalih .492 Na nacionalni ravni velja omeniti tudi Jugoslovansko žensko organizacijo, ki je v sedemdesetih letih pod predsedstvom slovenske novinarke in urednice Francke Starčev v Torontu ustanovila jugoslovansko šolo, posebno organizacijo za matere in otroke, v okviru katere so poučevali jezike jugoslovanskih narodov . Predstojnik šole, ki jo je obiskovalo 40 otrok slovenskih priseljencev od skupaj 80 otrok, je bil pronicljivi kanadsko-slovenski pisatelj in publicist Ivan Dolenc . Šola je potekala ob sobotah v dveh izmenah za otroke in odrasle, slovenski pouk je potekal v treh stopnjah in poleg jezika obsegal tudi zemljepis, zgodovino in kulturno izročilo . Omenjena šola je bila prva šola s poukom slovenščine zunaj cerkvenega okvira .493 Leta 1976 je bila ustanovljena tudi jugoslovanska šola Nikole Tesle v Torontu, ki je nastala v okviru istoimenskega kanadsko-jugoslovanskega združenja in 491 Dolenc, Za dolar človečnosti, 27 . 492 Splošen vtis se lahko ustvari v prelistavanju Slovenskega izseljenskega koledarja in Rodne grude, glasilih Slovenske izseljenske matice . glej tudi: Kavrečič, Koderman, »Slovenski izseljenci«, 306–310 . 493 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 303 . Slovenski pouk je potekal tudi v drugih krajih po Kanadi . V Sudburyju (VPZ Bled), v Coquitlanu v bližini Vancouvra, v Kitchenerju (SD Jadran), v Torontu (SPD Simon gregorčič; Kanadsko-slovenska skupina za kulturne izmenjave), v Slovenian Society v Vancouvru, v Slovensko-kanadskem društvu v edmontonu, v Thunder Bay (VPZB Jadran) in drugod . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 171 pod pokroviteljstvom Toronto Board of education . Pouk je potekal tudi v slovenščini .494 Dopis Canadian South Slav Association iz Vancouvra, kjer sta številčni hrvaška in srbska skupnost, glede slovenske prisotnosti ponuja le nekaj skromnih podatkov, iz katerih je razvidno, da sta bila v društvo v prvi polovici šestdesetih let včlanjena samo Slovenka, poročena »sa Ličaninom«, in en Slovenec . V njegovem okviru so se dogajale kulturne in prosvetne dejavnosti v jugoslovanskem duhu, zlasti pouk glasbe, petja in folklornih plesov (kolo) ter »škola našeg narodnog jugoslavenskog jezika« .495 V jugoslovanskem okviru so delovali tudi nekateri športni klubi, denimo nogometni klub Maple Leaf, vendar iz dokumentacije niso razvidni podatki o morebitnih slovenskih igralcih .496 Kulturno udejstvovanje s podporo jugoslovanske države je v Kanadi postalo pogostejše v sedemdesetih letih . Tedaj so se politični odnosi med Kanado in Jugoslavijo zlagoma otoplili, uvajala pa se je tudi politika multikulturalizma, ki je postajala vedno bolj naklonjena kulturnim dejavnostim v različnih etnično--nacionalnih okvirih . Čeprav so številne kulturne dejavnosti Slovencev v Kanadi nastajale v režiji jugoslovanskih institucij, so nekatere vključevale specifičen slovenski značaj . Že od leta 1965 je v Torontu obstajal jugoslovanski radijski program Karavana prijateljstva, ki ga je vodila že omenjena Francka Starčev . Iz jugoslovansko-kanadskega radijskega programa, ki ga je vodil Mike Miličević, se je leta 1977 razvila enourna radijska oddaja Slovenska Kanada .497 Delo poroča, da so marca 1980 potekale projekcije več deset jugoslovanskih celovečernih, animiranih in dokumentarnih filmov po kanadskih mestih, v katerih je živelo največ priseljencev z območja Jugoslavije, in sicer v Montrealu, Ottawi, Torontu, edmontonu in Vancouvru .498 Zdi se, da je moderna doba z večkratnimi prelomi političnih tradicij vred sprožila celo paleto novih načinov istovetenja znotraj slovenske kolektivne skupnosti, ki so si šle občasno tudi navzkriž . hkrati pa so se društva s svojimi 494 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 198, a . e . 153, »Šola Nikole Tesle«, Nedeljski dnevnik, 13 . 1 . 1980, 17 . 495 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 303, Dopis društva Canadian South-Slav Association, 8 . 6 . 1964 . 496 Nisem še našla podatkov, v katerem delu Kanade naj bi deloval . 497 Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 129 . 498 Med filmi so bili v Delu navedeni naslednji: Užiška republika, Breza, Derviš in smrt, Čuvaj plaže v zimskem času, Ples v dežju, Predstava hamleta v Spodnji Mrduši, Vdovstvo Karoline Žašler, Posebna vzgoja in Ne nagibaj se ven . Delo, 12 . marec 1980 . greg M . Smith v svoji monografiji Film, Structure and Emotional System (Cambridge: Cambridge University Press, 2003) postavlja stimulacijo čustvenih doživetij med bistvene sestavine filma, kar ima močan aktivistični potencial . Tega so se zavedali tudi v političnih krogih, saj je kinematografija postala orodje političnih interesov kmalu po svojem nastanku . 172 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV dejavnostmi prilagajala tudi kanadski realnosti in se oplajala s specifikami kanadskega oziroma širšega severnoameriškega prostora . V nebesih sv . Peter angelu: – Aha, spet so prišli trije Slovenci! – Kako pa veš, da so Slovenci? – Saj vidiš, kako so sprti .499 gornja šala je bila v originalu objavljena v časopisu Northern Mosaic, glasilu Multicultural Association Thunder Bay . glasilo je nastalo leta 1974 in izhaja še danes . Kot zanimivost naj povem, da je bil pobudnik in prvi urednik Northern Mosaic Kanadčan slovenskega rodu Frank Obljubek .500 Ko se je od sedemde-setih let v kanadski javnosti začelo pogosteje govoriti o multikulturalizmu, so nekateri (sicer maloštevilni) slovenski priseljenci oziroma njihovi potomci zapopadli tudi ta koncept . Morda se je prav ob državnem propagiranju uradne multikulturne politike Ivanu Dolencu utrnila ideja, da bi zaradi večje učinko-vitosti in prepoznavnosti združili vsa slovenska društva, ki so bila razcepljena po številnih ločnicah . Sam je o multikulturnih praksah obveščal Slovensko izseljensko matico v Ljubljani . Ob uvedbi multikulturalizma kot uradne politične ideologije je kanadska vlada sprejela šest konkretnih programov, ki so zadevali tudi slovensko-kanadska društva . Subvencionirala naj bi srečanja, sestanke, konference, mladinske dejav-nosti, kulturno izmenjavo med etnijami, prispevala sredstva za multikulturne centre, priprave za državljanski izpit in orientacijski program za priseljence; s posebnim programom za kulturni razvoj naj bi skrbela za obstoječe etnične organizacije, šolske ustanove, tisk in radiotelevizijske oddaje; pomagala naj bi pri jezikovnih učbenikih za neuradne jezike in tudi pri učenju angleškega in francoskega jezika; opozarjala naj bi kanadsko javnost na kulturno dediščino etničnih skupin v Kanadi ter prispevala finančno podporo za izdelovanje ročnih del, raziskovanje ljudske umetnosti, za muzeje in druge vzgojno-izobraževalne projekte s tega področja . Del pomoči so dobila tudi slovenska društva, ki so na svoje prireditve pogosto povabila predstavnike iz multikulturnega ministrstva .501 499 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Iz slovenske priloge Northern Mosaic, ponatisnjena v Rodni Grudi 3–4 (1976): 13 . 500 www .thunderbay .org 501 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 301, Dopis Ivana Dolenca SIM, 2 . oktober 1971; Trebše-Štolfa, »Slovensko-kanadsko društvo«, 18; SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, t . e . 10, Slovenska katoliška družba sv . Jožefa v hamiltonu, Ont ., Ca ., Zapisnik seje 15 . januarja 1990; SI AS 1273 Zbirka kopij Slovenskega kulturnega društva Simon gregorčič v Torontu, Zapisnik seje 5 . marca 1972 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 173 Multikulturna politika je s svojim birokratskim ustrojem zaradi subvencioniranja in pomoči izvajala nadzor nad društvi; dokumentacija za projekte je morala biti temeljita in precej obsežna . Ne vem, če ste že slišali o tem, da je celo kanadska vlada odobrila finančno pomoč za razvoj vseh etničnih skupin (group) (med katere spada tudi naše društvo kot etnična grupa Slovencev) 9 milionov za letošnje leto . Iz tega vidimo, da kanadska vlada želi, da se obdrže navade, jezik in nacionalnost kanadskih priseljencev v Kanadi posebno pa še mladine .502 Treba je omeniti prepletenost slovenskih kulturnih elementov s kanadskimi oziroma s severnoameriškimi, kot so se navadno manifestirali na organiziranih društvenih prireditvah . Kanadski Slovenci so ohranili praznovanja, ki jih pra-znujemo tudi v Sloveniji (Prešernov dan, 8 . marec, martinovanje, miklavževanje, silvestrovanje, vinska trgatev, ocenjevanje vina in sira, koline, pustovanje, jurje-vanje, Miss Slovenije), hkrati pa so društva uvedla praznovanja, ki so značilna za kanadsko oziroma severnoameriško družbo (Father’s day, valentinovo, Canada day) . Kot diasporična posebnost so se izoblikovale prireditve slovesne narave, ki jih v Sloveniji praviloma ne praznujemo, a imajo izrazito slovenski značaj (slovenski dan, istrski dan, belokranjski dan, dolenjski dan, Cankarjeva proslava, gregorčičev dan, Baragov dan, dnevi avtohtonih slovenskih zamejcev) .503 Veliko število letnih prireditev namiguje, kakšno vlogo ima poleg simbolične vrednosti združevanja tudi njihova ekonomska plat; ob letni članarini, oglaševa-nju in subvencijah kanadske vlade so družabne prireditve ene najpomembnejših virov za delovanje društva in za upravljanje društvenega premoženja .504 glede na vtise iz strokovne literature in virov je v okviru kanadsko-sloven- ske skupnosti zazijala globoka vrzel med privrženci kompetitivnih ideologij povojne dobe: kapitalizmom in komunizmom . Lahko rečemo, da je ta delitev po ideološkem šivu značilna tudi za kanadsko družbo kot celoto, vendar je v njej vsaj na začetku hladne vojne močno prevladovala kapitalistična opcija .505 Številne podobe o individualni in kolektivni solidarnosti med kanadskimi 502 SI AS 1273 Zbirka kopij Slovenskega kulturnega društva Simon gregorčič v Torontu, Zapisnik seje 5 . marca 1972 . 503 SI AS 1273 Zbirka kopij Slovenskega kulturnega društva Simon gregorčič v Torontu . 504 Število prireditev, ki so vključevale pevske festivale, izlete, bankete, koncerte, razne piknike, športne dneve, verske praznike in že zgoraj našteta praznovanja, je bilo na vsedruštvenem nivoju blizu sto na leto . glej Strle, »Odnos slovenskih izseljencev«, 135 . 505 Več o tej temi v Iacovetta, Gatekeepers . 174 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Slovenci pa namigujejo na prenapete in obenem zamrznjene reprezentacije odnosov med različnimi ideološkimi opcijami, ki niso vedno zrcalile stvarnih razmer . Te podobe so se znatno oplajale s konfliktno družbeno atmosfero, ki jo je ustvarila hladna vojna, in dinamičnim zunanjepolitičnim razmerjem med Kanado in Jugoslavijo . Odnos kanadske družbe do povojnih političnih razmerij se je zrcalil v medijih in se hkrati skoznje poustvarjal . Medijske podobe pa so, kot velja tudi danes, raje izpostavljale senzacionalistične škandale kot pa manj vpadljive vidike solidarnosti in premoščanja razlik . Številni indici kljub vsemu ponujajo dovolj namigov, ki kažejo na manj ostro delitev in bistveno bolj dinamične odnose med različnimi družbenimi akterji, ki so se izrisali tudi na kolektivni ravni . Nekatera društva in posamezniki so predvsem na kulturnem nivoju občasno lahko sodelovali tako z »režimsko« emigracijo kot tudi z emigracijo, ki so jo jugoslovanski uradi opredelili za »sovražno« oziroma »politično« .506 Nekatera društva so ob izražanju naklonjenosti jugoslovanski državi, ki je simbolizirala politični okvir njihove izvorne domovine, posebno pozornost posvečala katoliškim obeležjem, ki so marsikomu predstavljala ne le temelj slovenstva, ampak tudi družinske tradicije . Na podlagi teh opažanj se pojavlja očitek togi in dihotomni kategorizaciji kanadsko-slovenske skupnosti na »naše« in »njihove«, saj lahko dobi rubrika »ostalo« večje razsežnosti, kot si mislimo . Ob Titovi smrti so nekatera slovenska društva iz Toronta, hamiltona, St . Catherines in Kitchenerja na pobudo torontske Kanadsko-slovenske skupine za kulturne izmenjave priredile spominsko svečanost, ki je v sredo, 14 . maja 1980, zvečer potekala v restavraciji na ladji »Jadran« v lasti poslovneža slovenskega rodu Johna Letnika . Komemoracije, ki jih je v čast Titovemu spominu kljub grožnjam Titu nenaklonjenih priseljencev iz Jugoslavije organiziral Letnik, so privabile okoli 1000 ljudi . Opazka jugoslovanskega konzula Dimitrija grčarja v zvezi s tem je pomenljiva: Značaj komemoracije povodom smrti Pr [predsednika republike, op . a .] bio je baš u tome, što je imala medjudruštveni kakakter, što se prvi put dogodilo u historiji slovenačkog iseljeništva, da se jednoj ovakvoj iniciativi pridruže i druga društva iz šireg področja Toronta, koja do tada nikada niso manifestirala privrženost SFrJ .507 506 Sklicujem se na dokumente v: SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 297 . 507 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, a . e . 301, Poročilo konzula Dimitrija grcarja, Aktivnosti pojedinih slovenačkih organizacija i društava, 9 (tipkopis) . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 175 Slovensko društvo Bled iz Beamsvilla je v sedemdesetih in osemdesetih letih izkazovalo veliko naklonjenost religioznim praksam in hkrati lojalnost jugoslovanski državi . Ključni katoliški prazniki (božič, velika noč, Marijino vnebovzetje), ki v tedanji Jugoslaviji niso bili uvrščeni med državna praznova-nja, so imeli za pripadnike omenjenega društva enak pomen kot prazniki, ki so imeli v Jugoslaviji veliko težo (dan republike, prvi maj) . V zapisnikih društva so razvidne športne prireditve, ki so se jih udeleževali člani katoliških društev . Zdi se, da je omenjeno društvo skušalo preseči konflikte ideološkega izvora, saj so le-ti bremenili njegovo delovanje in obstoj . Podobno se je za povezovanje razbitih, medsebojno sprtih slovenskih društev in ustanavljanje vključujočih kulturnih centrov zavzemal Ivan Dolenc, in sicer je želel vse skupine osamosvojiti »od organizacijskih okvirov južnoslovanskih zvez in tudi od zaprtosti slovenske katoliške versko-politične skupine« . Žal pri svojih pobudah ni naletel na širšo podporo, bil je deležen nerazumevanja in celo blatenja .508 Cvetka Kocjančič v svojih zapiskih ugotavlja, da je kljub dobrim namenom in želji po sodelovanju slovenskih društev »deloval razdiralno, ker je vse naravnost povedal, kakor si je mislil in se ni oziral ne na leve ne na desne« .509 Iz pričevanj nekaterih sogovornikov in izdatnejših zapisnikov nekaterih društev je možno razbrati težnje velikega dela slovenskih priseljencev, da se politična vprašanja postavijo na stranski tir . V ta namen bi se morala izvesti obširnejša študija, ki bi presegla preučevanje tega fenomena na deklarativnem nivoju . Za ilustracijo naj navedem del iz napol avtobiografskega romana enega najvidnejših slovensko-kanadskih ustvarjalcev, Teda Kramolca (1922–2013), ki nosi naslov Potica za navadni dan . V njem je orisal družbo slovenskih povojnih priseljencev, ki so se dobivali na neformalnih srečanjih in je pri tem zelo verjetno izhajal iz svojih lastnih opažanj .510 Družba, ki jo opisuje, je bila različnih ideoloških prepričanj in različnih zamišljanj, kaj je to slovenstvo, kar je njihova prijateljstva včasih postavilo na preizkušnjo . »Ne bodi vendar sarkastičen!«, je rekla Valentina . Zaslutila je v gorazdovem odgovoru srd, prikrito sicer, vendar tiste vrste jezo, ki jo je težko krotiti in obvla-dati . Zaslutila je prvič, da moža pozna manj, kot si je umišljala . Zaskrbelo jo je, da bo zdaj iz njega izbruhnilo tisto, kar je v sebi krotil zaradi smisla za dostojnost vse življenje, ves čas njunega zakona . 508 Jurak, »Kanada«, 372 . 509 Zapiske, ki jih je Cvetka Kocjančič zapisala leta 2012, hrani avtorica . 510 Strle, »Ted Kramolc«, 41–64 . 176 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV »Ne gre za sarkazem, za resnico gre in, kot pravi portugalski pregovor, resnica ne ljubi okraskov . Ne vem, čemu si tako občutljiva . Kaj smo Slovenci nad kritiko, ne-dotakljivi, nekaj posebnega?« Valentina je molčala; skrbelo jo je predvsem zaradi zamere . »Če mi dovolite, bi rad to misel izpeljal,« se je priklonil druščini gorazd . »Kar nadaljuj,« je rekel Anton Čemažar, »potem bom pa še jaz dodal svoje .« »Našim glavarjem tu, tistim torej, katere sem bil nazval poklicne Slovence, gre torej za neko skrb . Skrb za domovino! ha! Pa ne za današnjo, katere državljani smo, za kanadsko torej, ki nam omogoča svobodo izražanja, gibanja in blaginjo . Skrb, ki jo kažejo, jim naj med rojaki zagotovi poseben status: Za domovino zaskrblje-nega Slovenca! Ta skrb ni našiv na rokav uniforme niti ni venec na potno čelo, še manj kolajna na prsih . Za domovino zaskrbljenega Slovenca je v naših dvoranah težko prezreti, ker mi je skrb temno začrtana okoli oči, vklesana globoko v čelo . Že v naši mladosti, že v šoli, je bil poudarek na resnosti . Biti odkrite narave, biti vesel, optimističen, je nevarna reč . Bodi resen, so ponavljali! Od videza resnosti do zaskrbljenosti pa je majhen korak . »Oprosti mi,« ga je prekinil Štefan Zavrtanik, »nekam zviška gledaš na naš narod, na naše ljudi, se mi dozdeva . Kaj se sramuješ biti Slovenec, član naše srenje tu? Namesto pomislekov, spora, potrebujemo slogo za obnovitev slovenstva, slovenske biti tu kot v domovini .« Tudi njemu so se tresle roke . Ko je dvignil kozarec, mu je vino oškropilo kravato . »Ah, kaj pa še? Ne obešaj se na slovenski zvon, ki je resnično le navček . Kar mi je najbolj zoprno, je prav to, kar mi hočeš servirati .« »Servirati kaj?« je siknil ing . Zavrtanik . »To prav tvoje v nacionalistično omleto zavito slovenstvo . Ta čustveni golaž, zabeljen s slogani!« Valentina ga je grdo pogledala, a je nadaljeval . »Ne, ne – ne sramujem se svojih korenin niti ne tukajšnje srenje! Sem Slovenec, ker imam slovenske starše, ker sem bil na slovenski zemlji rojen . Da sem Slovenec, ni moja krivda niti ne zasluga . Če pa bi bili moji starši skandinavskega porekla, bi bil zdaj Šved, Norvežan ali Finec . Če bi bili oni protestantske vere, bi se zdaj križal po protestantsko . Svet se vsak dan manjša, zaradi medijev in posebno še zaradi tehnologije . In zdaj naj me skrbi ta, vsaj eno stoletje stara in preživela definicija nacionalizma in narodne pripadnosti? Človek in njegova pripadnost narodu je sad genov in še okolja, v katerem živi . Si, kar si . Če pa ošvrknem te naše politič-ne diletante in njihovo postuliranje, pa to še ne pomeni, da preziram slovenstvo . Česar pa kot Kanadčan ne prenesem, je prav tisto za lase privlečeno etničarstvo, tisto napihnjeno in pretirano domovinstvo, ki se pri naših prireditvah in shodih zdaj še prav posebno poudarja . Zakaj? Ker je to delovanje plemenskega in ne OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 177 narodnostnega značaja . Nič drugačno ni, kot so nastopi afriških in azijskih skupin, ki se danes, zaradi obnorele kanadske imigracijske politike šopirijo po Torontu . Desetletja mi je vzelo, da sem postal Kanadčan, to torej, kar so moji tukaj rojeni otroci . Desetletja, da sem se privadil dimenzijam te ogromne dežele in si s tem razširil obzorje . Nihče mi ne bo več nataknil tesno nošo starih navad in običajev, ki so, kot je bil zapisal John Stuart Mill, tiranija, ker onemogočajo osebno svobodo . Prihodnost Kanade, kot jo poznam in sem jo vzljubil, pa je v težki krizi . Pred razsulom smo, zaradi Quebeca, njegovega separatizma, jezikovnega kot etnične-ga šovinizma, ki ga je stoletja netil janzenistični kler, zdaj pa demagogi, ki komaj skrivajo fašistične tendence .« Sobo je objela tišina .511 511 Ted Kramolc, Potica za navadni dan (Slovenska matica, Ljubljana: 1997), 46–48 . 178 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ALBUM ŽIVLJENJSKA POT SKOZI OSEBNE DOKUMENTE Ohranjeni osebni dokumenti omogočajo površinski, a poveden vpogled v življenje Janeza Marentiča . Nedvoumno pričajo, da se je rodil 5 . avgusta 1912 katoliškemu kmečkemu paru v belokranjski vasi gradac . Leta 1948 se je iz Avstrije izselil v Anglijo, kjer je opravljal razna slabše plačana dela, tudi kot varnostnik pri royal Air Force . Leto kasneje se je pridružil Slovenskemu društvu v Veliki Britaniji . V začetku 1952 je sprožil postopke za izselitev v Kanado in se z ladjo M . V . georgic 22 . maja istega leta izkrcal v halifaxu . Nastanil se je v Torontu, kjer je leta 1957 prisegel kot kanadski državljan . Od vsega začetka je bil dejaven v več slovensko-kanadskih društvih, zlasti v verskih skupnostih . Umrl je v Torontu leta 1980, kjer je tudi pokopan . © Canadian Slovenian historical Society ŽIVLJeNJSKA POT SKOZI OSeBNe DOKUMeNTe 179 180 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ŽIVLJeNJSKA POT SKOZI OSeBNe DOKUMeNTe 181 182 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ŽIVLJeNJSKA POT SKOZI OSeBNe DOKUMeNTe 183 184 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ODNOSI DO DOMOVINE Seliti se [ . . .] pomeni seliti se skupaj s svojo zgodovino, tradicijo, načinom življenja, čustvovanja, delovanja in razmišljanja, s svojim jezikom, vero in drugimi social-nimi, političnimi in mentalnimi strukturami svoje družbe .512 Odnosi kanadskih Slovencev do domovine so se kazali in se še kažejo na izredno bogate načine . Pravzaprav že vse institucije v Kanadi, ki vsebujejo pridevnik »slovenski« ali še pogosteje »kanadsko-slovenski«, tvorijo vezi s slovenstvom oziroma izvorno domovino . Kanadsko-slovenska društva in organizacije,513 tiskovine,514 slovenske prireditve plesnega, glasbenega, gledališkega, športne-ga idr . značaja515, slovenska knjigarna, ki je svoj čas delovala v Mississaugi, poslušanje slovenskih oddaj ter negovanje slovenskih navad in običajev so najvidnejši rezultat odnosa priseljencev do njihove domovine . Poseben izkaz teh vezi so obiski kanadskih Slovencev v Sloveniji in obiski njihovih prijateljev in sorodnikov v Kanadi, kulturno-umetniška gostovanja, osebna in društvena korespondenca ter različne oblike kulturnega, gospodarskega in političnega meddržavnega sodelovanja . Povojni razmah telekomunikacij in transporta je omogočil lažje vzdrževanje vezi, stiki pa so postajali čedalje bolj neposredni . Kanali, ki so se ustvarili med slovensko diasporo v Kanadi in njihovo izvorno domovino, so bili pretočni v obe smeri . Dne 14 . aprila leta 1958 sem se s soprogo Slavico in devetmesečnim sinom Frankom ter samo dvema kovčkoma prtljage z vlakom pripeljal v edmonton . V enem od obeh kovčkov je bila harmonika . Od doma . Kmalu sva spoznala še druge Slovence v mestu . Seznanili so nas z življenjem v tem delu Kanade . A ko sem jim povedal, da imam s seboj harmoniko, na katero z veseljem igram, smo se začeli ob nedeljah zbirati . Vedno več nas je bilo . Organizirali smo piknike in plese . Tudi zapeli smo ob spremljavi moje harmonike . Kmalu je nastal moški pevski zbor, Slavko in Terezija Kolerič pa sta ob moji proslavi tudi lepo zapela v duetu . Kmalu zatem je 512 Mirjam Milharčič hladnik, »Ocena knjige: Abdelmalek Sayad, The Suffering of the Immi- grant«, Dve domovini / Two Homelands 22 (2005): 231 . 513 Več o tem in seznam organizacij: Milica Trebše-Štolfa, »Slovenci in njihove organizacije v Kanadi«, v: Milica Trebše-Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .), Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001), 211–216 . 514 Janez Arnež, Slovenski tisk v ZDA in Kanadi: 1940–1997 (Washington, Ljubljana: Studia Slo- venica, 1998); Nada Bajič, »Informacijska dejavnost v Kanadi«, Slovenski izseljenski koledar 1998, 202–219 . 515 Trebše-Štolfa, »Slovenci in njihove organizacije v Kanadi«, 216–219 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 185 bila sprejeta tudi odločitev o ustanovitvi društva . Moja harmonika je postala ne-pogrešljiva spremljevalka vseh društvenih dogodkov .516 Pretežni del slovenskih priseljencev v Kanadi je vzdrževal živahne stike s slovenskim okoljem . Ti stiki so v veliki meri potekali po sorodniških in prija-teljskih kanalih, kar je zgodovinopisno teže sledljivo, ker je na voljo razmeroma malo izseljenskega arhivskega gradiva z zasebnimi egodokumenti . Od konca šestdesetih let so za del komunikacijskih kanalov vedno skrbeli organi Slovenske izseljenske matice (SIM), s čimer se je zgodovinopisni potencial rekonstrukcije izseljenskega življenja nekoliko okrepil . Kljub temu da je SIM nastala leta 1951 na pobudo slovenskih izseljencev v Franciji in ZDA, so jo protijugoslovan-sko in protikomunistično orientirani priseljenci označili za »podaljšano roko režima z zelo mačehovskim odnosom do emigrantov« .517 Vsekakor se iz arhiva SIM izrisuje vse prej kot mačehovski odnos, hkrati pa je bilo v luči političnih konstelacij v Jugoslaviji umevno, da so bili zastopniki SIM zadržani do poli-tično orientiranih, režimu nenaklonjenih krogov, zlasti do posameznikov iz »klerikalnih krogov« . Na drugi strani pa velja poudariti, da je bilo sumničenje značilno tudi za nasprotno stran . Ta dvosmerna izključevalna logika je po eni strani osvetljena v jugoslovanskim oblastem naklonjenem časopisju,518 ki je poročalo o konfliktnem delovanju politične emigracije v Kanadi, po drugi strani pa so pripadniki politične emigracije pozivali k nezaupljivosti zaradi »špijoni-ranja komunističnih agentov« .519 V arhivu SIM vsekakor obstajajo dokumenti, poročila o dejavnostih kanadskih Slovencev, vključno s tistimi, ki režimu niso bili naklonjeni, ki kažejo na to, da se je nadzor nad protikomunističnimi ali protirežimskimi predstavniki v diaspori res dogajal .520 Spodnji dopis iz leta 1967 izkazuje, da nadzor iz domovine ni bil vselej izključujoč glede na ideološko pripadnost oziroma da je v poznih šestdesetih letih postajal manj manihejski, kot je bil v prvih povojnih letih . Ljudje se pritožujejo, da na ambasadi nihče ne zna slovensko . […] V glavnem so vsi zelo lojalni do Jugoslavije, s tem da interese in koriste naše republike hipertro-firajo . To jim ne moremo zameriti . 516 Franc Zrim, »S harmoniko v Kanado«, v: Trebše-Štolfa, Slovensko-kanadsko društvo, 131 . 517 »Sprava Slovencev, razmišljanja in predlogi«, Kanadska domovina (priloga Ameriške domovine), 29 . marec 1990 . 518 Jedinost o odnosih Kanada – Jugoslavija, Delo, 16 . januar 1967 . 519 Otmar Mauser, Ameriška domovina, 14 . april 1974 . 520 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 222, in 223, različni dopisi . 186 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Svet postaja majhen, vsi naši izseljenci so v dokaj dobrih stikih z domovino . Zlasti v bodoče lahko pričakujemo povečan obisk, končno naši ljudje ne stojijo po mojih vtisih tako slabo in premorejo tistih 600 dolarjev za obisk domovine . V Montrealu je nekaj Slovencev, ki so finančno relativno močni . Bil sem tudi na obisku pri dr . Boljki, duhovniku iz Cerklja na gorenjskem, ki je napisal na svojo cerkev »Slovensko središče« in zbira okoli sebe in farme, ki so jih kupili Slovenci zlasti proletarske sloje in pa našo povojno emigracijo s kmetov . Name je naredil dober vtis .521 Na svojstven način so v ozračju, ki je bilo prežeto z aktualnimi ideološko-po- litičnimi temami, med izseljenci, ki so simpatizirali z jugoslovanskim režimom, in tistimi, ki so mu nasprotovali, zrcalile tudi vsakoletne »domovinske« proslave v Kanadi . V začetku julija so v ontarijskem Wellandportu na farmi Belgrade, ki je bila v lasti majorja Williama Jonesa,522 več povojnih let zapored prirejali proslave ob praznovanju kanadskega »dneva neodvisnosti« .523 Na farmi majorja, ki so mu nadeli vzdevek Lawrence Jugoslovanski, je potekal tudi dan »julijskih vstaj jugoslovanskih narodov«,524 znan pod imenom »kanadsko-jugoslovanski dan« . Ti dogodki, ki so običajno potekali na prostem v vročih dneh kanadskega celinskega podnebja, so privabljali na stotine ljudi iz jugoslovanske diaspore . Po poročilih Slovenci na teh praznovanjih niso bili številni .525 V nasprotju z »jugo-slovanskim dnem« so 28 . junija praznovale »slovenski dan« protikomunistično in protijugoslovansko orientirane skupine . Ta praznik je potekal v verskem vzdušju in navadno v prostorih verskih objektov . 521 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 221, a . e . 287, Pismo rudija Videtiča Slovenski izseljenski matici, 4 . septembra 1967 . rudi Videtič je na terenskem delu skušal preučiti Slovence v Kanadi . 522 Lastnik priljubljene farme je bil major iz Nove Škotske, William M . Jones (1895–1969), veteran obeh svetovnih vojn, ki je od partizanskega vodstva dobil status narodnega heroja, potem ko je leta 1943 kot zavezniški agent s padalom pristal v Jugoslaviji . Pridružil se je partizanski vojski in o naravi njenega boja poročal zavezniškim oblastem . Kot pričajo različni zgodovinski drobci, je zaradi svojih medvojnih zaslug ostal do svoje smrti v prijateljskih odnosih tako z jugoslovanskimi oblastmi kot tudi s projugoslovanskimi priseljenci v Kanadi . Slabo desetletje po njegovi smrti so se svečanosti preselile na druga prizorišča, potem ko so neznanci poškodovali njegov kip . Več: roy MacLaren, Canadians Behind Enemy Lines: 1939–1945 (Vancouver: UBC Press, 2004) . 523 gre za Canada Day (1 . julij), dan, povezan s počastitvijo ustanovitve kanadske konfederacije leta 1867 . 524 Pri nas bolj znan kot dan borca (4 . julij), v spomin na poziv CK ZKJ za boj proti okupatorju v letu 1941 . 525 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 221, a . e . 287, Pismo rudija Videtiča Slovenski izseljenski matici, 19 . januar 1968 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 187 Odnos med notranje raznoliko diasporično skupnostjo kanadskih Slovencev in osrednjo izseljensko institucijo v njihovi izvorni domovini od sedemdesetih let nazorneje podaja obsežna korespondenca v arhivu SIM . Zlasti pogoste so prošnje izseljencev za posredovanje različnih dobrin iz Slovenije v Kanado . Zaželeni so bili predvsem slovarji, glasba slovenskih ansamblov in klasičnih skladateljev, angleški prevodi slovenskih knjig, literatura slovenskih književnikov, učbeniki, zgodovinske knjige, kuharice in druge specializirane knjige, slikanice za otroke, stenski koledarji, zemljevidi, fotografije in diapozitivi slovenskih krajev, filmi, narodne vezenine in drugi spominki .526 SIM je na dopis Državnega sekreta-riata za zunanje zadeve pripravila 28 knjig za potrebe torontske bolnišnice .527 Organizirala je gostovanje športnih klubov iz Kanade v Sloveniji, sodelovala v izmenjavi folklornih plesnih in glasbenih skupin, organizirala množične obiske v Slovenijo in prirejala izseljenske dni po različnih slovenskih krajih . Kot je razvidno iz časopisja in društvenih arhivov, je SIM od poznih sedemdesetih let vedno bolj nastopala v slovenskem imenu . Leta 1986 je apelirala na slovenska društva, naj na ottavski Zavod za statistiko pošljejo zahtevo po slovenskem vprašalniku za potrebe popisa prebivalstva, ki je dotlej obstajal le v srbskem in hrvaškem jeziku .528 O podobnem priča statistika naročnin izseljencem name-njenih slovenskih publikacij, ki se nahaja v uredništvu SIM; gre za od leta 1954 izhajajoči mesečnik (v začetku z nekaj dvojnimi številkami) Rodna Gruda529 in Slovenski izseljenski koledar, ki je izhajal v letih 1953–2003 . Zanimanje kanadskih Slovencev za domovino se je povečalo zlasti ob poli- tičnih krizah in naravnih katastrofah na ozemlju celotne Jugoslavije .530 Iz nabora raznolikih virov izhaja, da je imel izraz domovina različne vsebinske pomene . Domovina se je v predstavah slovenskih izseljencev navezovala predvsem na slo-vensko ozemlje, pogosto na Jugoslavijo, včasih pa je segla tudi v zamejstvo . Ta spre-menljivi pomen izraza domovina se dobro opazi v luči humanitarnih dejavnosti, 526 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 223 . 527 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Dopis Slovenske izseljenske matice, z dnem 30 . januar 1969 . 528 SI AS 1273 Zbirka kopij Slovenskega kulturnega društva Simon gregorčič v Torontu, Dopis Slovenske izseljenske matice z dne 29 . maja 1986 . 529 Podatki iz uredništva Rodne grude poročajo o naslednjem naročniškem registru za Kanado, aktualnem septembra 1973: Alberta 66, Britanska Kolumbija 45, Manitoba 18, Nova Škotska 1, Ontario 263, Quebec 20, Saskatchewan 3, skupaj 416 naročnikov . SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286 . 530 Matjaž Klemenčič, »Odnos slovenskih izseljencev do stare domovine«, v: Milica Trebše-Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .), Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001), 53–63 . 188 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ki jih je organizirala bodisi slovenska bodisi jugoslovanska diaspora . Najvidnejše akcije so slovenski izseljenci organizirali za pomoč žrtvam kataklizem, denimo ob katastrofalnem potresu z epicentrom v Skopju leta 1963, uničujočem potresu, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in gornje Posočje, ter rušilnem potresu, ki je leta 1979 prizadel Črno goro . Zaradi škode ob poplavah, ki so leta 1990 priza-dele osrednjo Slovenijo, so v Kanadi ustanovili Odbor za pomoč žrtvam poplav v Sloveniji, iz katerega se je kasneje izoblikoval Slovenski kongres za Kanado . Pogosto so kanadski Slovenci zbirali sredstva za drage medicinske pripomočke, denimo za nakup ultrazvoka za Univerzitetni klinični center in druge opreme za številne slovenske bolnišnice . Denar so zbirali tudi za obnovo kulturnih spomenikov v Sloveniji, na primer za prenovo gregorčičeve hiše v Vrsnem . Sredstva za pomoč so se stekala iz številnih virov, najvidnejša pobuda zanje pa je prihajala iz raznih društev in klubov .531 Poleg tega so kanadski Slovenci tudi posamično izkazovali veliko simpatij do ljudi v domovini, ki so se znašli v stiski, in so jim tudi pomagali . Pri tem ne smemo pozabiti na neizmerljivo zasebno denarno pomoč izseljencev delom svojih družin, ki se niso izselile . Ta pomoč je, kot je bilo značilno za številne države z velikim deležem izseljencev v preteklosti in danes,532 po ocenah predstavljala razmeroma velik delež državnega prihodka, domači v Sloveniji pa so jo navadno prejemali zapakirano v osebni korespondenci . Velika finančna pomoč je prišla iz Kanade tudi za obnovo po vojaškem konfliktu ob osamosvojitvi Slovenije . Težko je zaobjeti in popisati vse materialne prispevke kanadsko-slovenskih ustanov in posameznikov slovenskega izvora, saj jih je bilo ves ta čas ogromno . Kanadski Slovenci so v primerjavi z ostalimi slovenskimi diasporami po svetu prispevali velik delež donacij Slovencem v domovini .533 Nedvomno je to povezano z razmeroma visokim življenjskim standardom, ki so ga v Kanadi lahko sčasoma dosegli tudi priseljenci, zlasti tisti, ki so svojo gospodarsko dejavnost razvili med kanadsko gospodarsko rastjo . Kot je poudarila Cvetka Kocjančič, je socialni vzpon posameznih Slovencev v Kanadi pogosto deloval v korist širše kanadsko-slovenske skupnosti . Brez denarnih prispevkov gospodarsko uspešnih kanadskih Slovencev si je težko predstavljati finančno zahtevnejše projekte, na 531 V arhivu Slovenske izseljenske matice in Arhivu republike Slovenije je zbranih veliko časo- pisnih člankov, korespondence, zapisov in dopisov, ki pričajo o podpornih akcijah Kanadskih Slovencev za najrazličnejše namene . 532 Prim . gary B . Magee, Andrew S . Thompson, »The global and Local: explaining Migrant remittance Flows in the english-Speaking World, 1880–1914«, The Journal of Economic History 66/1, 2006, 177–202; gregor Benton, hong Liu, Dear China: Emigrant Letters and Remittances, 1820–1980 (Oakland: University of California Press, 2018) . 533 Ta ocena izhaja iz pregleda donacij, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih navedene v Slovenskem izseljenskem koledarju . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 189 primer gradnjo cerkva, društev, bank in drugih večnamenskih zgradb ali izda-janje tiskovin, organizacijo krožkov, srečanj, izvedbo radijskih oddaj ipd . Poleg tega je po principu delovanja etničnih mrež pri uspešnih slovenskih podjetnikih dobilo zaposlitev precej Slovencev .534 Tako mi je leta 2008 v pogovoru povedal Jože Joseph Kastelic, ki je kot uspešen gradbenik podpiral številne projekte kanadskih Slovencev . Jaz sem imel fajn ljudi . Jaz sem imel vse te . . . Slovenci so večinoma bili, Slovenci . Zidarji, tišlerji, električar je bil Slovenec, vodni inštalaterji . . . večina Slovenci . . .535 V procesu oblikovanja samostojne slovenske države so kanadski Slovenci nastopili precej enotno . hkrati je treba opozoriti na to, da je v virih mogoče razbrati samo vidnejšo, torej odobravajočo plat, ne pa tudi morebitnega naspro-tovanja ali indiferentnosti .536 To je povsem razumljivo, kajti v zanosu, ki je spremljal proces osamosvajanja, so bili tudi v javni sferi nastajajoče slovenske države v veliki meri preglašeni pomisleki, dvomi in negotovosti, ki so se pojavili ob tej koreniti družbenopolitični spremembi . Želja po samostojni slovenski državi ni zrasla čez noč . Temeljila je na ideji Zedinjene Slovenije, ki je leta 1848 nastala v programih slovenskih političnih aktivistov in dobila razmeroma široko podporo ljudskih množic . Osnovni zahtevi sta bili združitev zgodovinskih dežel Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorja v enotno kraljevino Slovenijo v okviru habsburške monarhije in jezikovna ena-kopravnost slovenščine v javnem življenju teh dežel . V takšen idejni temelj so se do dejanske slovenske osamosvojitve polagali različni predlogi in rešitve, ki so ideji o slovenski politični samobitnosti odgovarjali le deloma . Pogosto je bilo predvidena eksistenca slovenske politične tvorbe v okviru večnacionalne države . Med slovenskimi priseljenci v Kanadi se je – podobno kot v Argentini, ZDA in Avstraliji – ideja o samostojni Sloveniji začela širiti s prihodom prvih političnih beguncev in se je širila v protikomunističnih skupinah, zlasti med člani časopisov Slovenska država in Vestnik. Med zagovorniki te ideje sta bila vidnejša zlasti dr . Janko Pajk in dr . rudolf Čuješ, ki sta pred vojno pripadala krogu intelektualcev, zbranih okoli teologa dr . Lamberta ehrlicha, dr . Cirila Žebota, profesorja ekonomskih ved na Pravni fakulteti v Ljubljani, in frančiškanskega 534 Cvetka Kocjančič, »Izseljenstvo kot gospodarski dejavnik«, v: Milica Trebše-Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .) Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (Ljubljana: Slovenska matica, 2001), 223–234 . 535 Jože Kastelic v interjuju z avtorico, Toronto, februar 2008 . 536 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Poročilo slovenskega informacijskega centra v Kanadi o vojni v Sloveniji, brez datuma . 190 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV patra Kazimira Zakrajška . Vsi trije so vse od okupacije razvijali idejo o povojni Sloveniji kot neodvisni državi .537 Pristaši ideje o samostojni slovenski politični tvorbi v Kanadi so se povezovali s privrženci podobnih nazorov iz vrst sloven-skih političnih beguncev v Argentini, ZDA, Italiji in Avstraliji, njihovo politično lobiranje je usahnilo sredi petdesetih let . Od osemdesetih let je pod vplivom družbenopolitičnih težav (kriz vzhodnega bloka, socializma in jugoslovanstva) in drugih simbolnih prelomnic (Titova smrt) prihajalo do izrazitih sprememb v odnosu do politične in kulturne umestitve slovenskega prostora .538 V tem času se je skokovito povečalo število javnih razprav v zvezi z vrednotenjem in pove-zovanjem vsega slovenskega etničnega prostora pri nas,539 kar med kanadskimi Slovenci ni ostalo brez odmeva . Kanadski Slovenci so izkazali veliko zanimanje za izvorno domovino in simpatije do slovenske samostojnosti, ki jo je s plebiscitom v decembru 1990 večinsko podprlo slovensko volilno telo . Postavitev na stran »demokratične odločitve, da bo v svoji domovini svoj gospodar«,540 je med kanadskimi Slovenci postala še bolj evidentna ob začetku oboroženih spopadov med JLA in TO, ki so izbruhnili neposredno po razglasitvi neodvisnosti . Obsežna kampanja je v Kanadi v več primerih potekala v hrvaško-slovenski navezi, bila pa je le del prizadevanj Slovencev po svetu, ki so se združili v Svetovnem slovenskem kongresu . V okviru le-tega je bil že 25 . maja 1990 organiziran Kanadski Slovenski kongres, ki je v imenu »ohranjanja slovenskih izročil, [ . . .] pripadnosti slovenstvu in demokratičnim načelom« združil večino kanadsko-slovenskih organizacij .541 Od 28 . junija 1991, torej le dan po začetku t . i . desetdnevne vojne, je bilo pred ontarijskim parlamentom organiziranih več zborovanj, na katerih so izrazili moralno podporo Slovencem in zbirali materialna sredstva . V znak povezanosti in podpori dogajanju v Sloveniji so kanadski Slovenci prodajali razne predmete s slovenskimi simboli . Več kot 1000 posameznikov je poslalo v Ottawo protestna pisma vladi, naj deluje za priznanje neodvisnosti Slovenije . V tem času je bil v Torontu ustanovljen Slovenski informacijski center, katerega namen je bilo obveščanje kanadske javnosti, zbiranje podatkov in posredovanje pri vladi za priznanje Slovenije . Parlamentarni poslanec slovenskega rodu Jesse Flis je za 537 Daniel grafenauer, »Slovene Political Émigré Communities and the Idea of Slovenia as an Independent State after World war II«; v: Mary N . harris, Anna Agnarsdottir, Csaba Lévai (ur .), Global Encounters, European Identities (Pisa: Pisa University Press, 2010), 128 . 538 Klemenčič, »Delovanje slovenskih izseljencev«, 108 . 539 glej porast števila publikacij na spletni strani www .cobiss .com na teme (slovenski plebiscit, slovenske manjšine, slovensko narodno vprašanje) . 540 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Kanadski Slovenci v podporo domovini, (brez kraja in datuma) . 541 Klemenčič, »Delovanje slovenskih izseljencev«, 108 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 191 podporo slovenski odločitvi javno prosil tedanjo kanadsko ministrico za zunanje zadeve Barbaro McDougall . Predsednik Kanadske konference Svetovnega slo-venskega kongresa Stane Kranjc (tudi Kranyc) je na kanadsko Ministrstvo za zunanje zadeve in premierja Briana Mulroneyja naslovil več pisem, v katerih je pojasnjeval dogajanje v Sloveniji in zahteval, naj Kanada nastajajočo državo prizna kot samostojno državo . Pomembno javno vlogo pri povezovanju sloven-skega priseljenskega telesa je imela slovensko-kanadska cerkvena skupnost, ki je organizirala posebne maše, premierju Mulroneyju542 pa je posebno pismo posredoval tudi torontski nadškof Alojzij Ambrožič . Najbrž je bila kot posledica delovanja reprezentativnih pripadnikov različnih institucij kot tudi množic v okviru kanadske vlade ustanovljena posebna komisija za Slovenijo in hrvaško .543 Največja aktivnost je bila zabeležena v Ontariu, v Torontu in hamiltonu, toda zborovanja v podporo samostojni Sloveniji so bila po vseh večjih kanadskih mestih . Njihov namen je bil prepričati uradno kanadsko politiko, naj spremeni gledanje na proces dezintegracije Jugoslavije, in pridobiti podporo kanadske javnosti . Premier Mulroney je bil v svojih izjavah do nastanka samostojne sloven-ske države sprva zadržan, verjetno tudi zaradi separatističnih teženj v Quebecu, ki so v tistem času dosegale vrhunec . Njegov jezikovni register v naslednji izjavi je pomenljiv in je odraz tedanje politične stvarnosti, saj govori le o Jugoslaviji in Jugoslovanih, medtem ko teženj Slovencev in hrvatov ne omenja: »Države ne držijo skupaj tanki in puške, pač pa volja ljudi, da skupaj živijo . Kanada bo podprla ureditev nove Jugoslavije, do katere bodo Jugoslovani prišli na miren način .« A ervin B . Podgorsak, zdravnik in profesor v montrealski Mcgill Uni-versity, je v dnevniku Gazette objavil članek, v katerem je zahteval kanadsko priznanje Slovenije in opozoril, da je Kanada ob razpadu Sovjetske zveze med prvimi priznala Ukrajino že dan po razglašenem referendumu, 2 . decembra 1991 .544 Na takšno politično odločitev je gotovo vplivala močna ukrajinska diaspora v Kanadi . 542 Morda je bil dodaten razlog za previdno ukrepanje kanadske vlade dejstvo, da je bila prva dama Kanade, žena Briana Mulroneyja, Mila, Milica Pivnički (1953), priseljenka srbskega rodu . rojena Sarajevčanka je v Montreal prišla leta 1958, potem ko je z mamo in bratcem sledila svojemu očetu, zdravniku . S politikom Mulroneyjem se je poročila kot 19-letno dekle . Več: »Jugoslovanka – prva dama Kanade«, Rodna gruda, december 1984, 25 . 543 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Kanadski Slovenci v podporo domovini (kopija brez kraja in datuma); Klemenčič, »Delovanje slovenskih izse- ljencev«, 107–119; Milica Trebše-Štolfa, »Prispevek kanadskih Slovencev k osamosvajanju Slovenije«, v: Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (IV. Del: Slovenci v zamejstvu in po svetu), Viri 20 (2005): 157–196 . 544 Comment, The Gazette, Montreal, 19 . 12 . 1991 . 192 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Pri kanadskih Slovencih je povedno prostorsko umeščanje Slovenije »med razvite zahodnoevropske narode, in ne na Balkan«, v njem pa je možno razpoznati odsev spremembe v aktualnem političnem establišmentu . Takšna miselnost je bila med kanadskimi Slovenci neredka že prej, v osemdesetih letih pa se je zaradi nezadovoljstva pojavljala tudi na slovenskem ozemlju .545 Med kanadskimi Slovenci se je v procesu slovenskega osamosvajanja veliko govorilo o slogi, o pripadnosti slovenskemu narodu ter se pozivalo k prispevanju materialne in moralne pomoči za Slovenijo .546 Pri tem je sodelovala večina kanadsko-sloven-skih organizacij . Začetna zadržanost kanadske vlade glede priznanja Slovenije je kanadske Slovence še bolj združila v prizadevanjih za priznanje .547 Kanadski Slovenci so za pomoč Sloveniji zbrali pol milijona dolarjev, kar je bilo približno toliko, kot so zbrali izseljenci iz vseh ostalih držav skupaj .548 V prid dejstvu, da je Kanada priznala Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo med prvimi v mednarodni skupnosti že 15 . januarja 1992, je podporno delovanje kanadskih Slovencev nemogoče spregledati . Kanada je z avgustom 1995 – pred ZDA – odpravila vizume za slovenske državljane .549 Vztrajnost preteklih istovetenj Poleg vseslovenskih združenj se je v Kanadi, podobno kot tudi v ZDA, izobliko-val pester nabor združenj na deželni osnovi . Utemeljeni so bili v večstoletnem obstoju nekdanjih avstrijskih dednih dežel ter dela ogrskih županj (t . i . Slo-venska krajina), ki so bile, združene pod imenom Prekmurje, šele od leta 1919 vključene v jugoslovanski oziroma slovenski politični prostor . Zgodovinski viri nakazujejo na močne vplive teh zgodovinsko pogojenih deželnih identifikacij še več generacij po njihovi formalni ukinitvi . Zapis iz srede devetdesetih let med Slovenci v Kanadi še vedno namiguje na vztrajno občutenje deželne pripadnostis . Prej kot Slovenci smo bili Štajerci, Krajnci, Korošci, Primorci itd . Te zavesti še do danes nismo prerasli . […] Celo dežela sama mi ni bila všeč, ker je bila ravnina in sem pogrešal gozdove in gore . Zato sem bil zelo presenečen, ko mi je neka stara Slovenka, staronaseljenka 545 SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica, t . e . 220, a . e . 286, Kanadski Slovenci v podporo domovini (kopija brez datuma) . 546 Iz Kanade je prišlo blizu 330 .000 kanadskih dolarjev denarne pomoči samo iz Slovenian Relief Fund . Koliko je bilo zasebnih donacij, je dejansko nemogoče ugotoviti . 547 William S . Pavlič, Slovenian Information Center, Toronto, »recognition of Slovenia«, Rodna Gruda 4 (1992): 23 . 548 »Kam je šel izseljenski denar?«, Rodna gruda 1 (1993): 5 . 549 »V Kanado brez vizumov«, Rodna gruda 8–9 (1995): 4 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 193 pripovedovala, kako všeč ji je Kanada zaradi ravnine . Ta rojakinja je bila doma iz Prekmurja .550 V nekaterih primerih je regionalni izvor v medosebnih razmerjih deloval celo kot sredstvo izključevanja . eden od sogovornikov, Valdi Kavčič, mi je omenil, da je Slovensko kulturno društvo Simon gregorčič v Torontu nastalo zaradi arogantnega obnašanja nekaterih priseljencev iz osrednje Slovenije, zlasti iz cerkvene skupnosti, do priseljencev iz primorskih krajev . Primorski značaj je čisto drugačen, kot je gorenjski ali pa kranjski, ki že pride dosti na nemški način . Oprostite, ampak tako je! Na primer, Primorci smo šli na ples . Mi smo bili zmeraj zadnji! Tudi do enih, do dveh zjutraj smo bili tam . Saj ne da smo toliko pili, ampak smo pomagali, zmeraj! Ples je bil pod cerkvijo in ta Kolarič je celo dol s prižnice rekel, Primorci so slabi, zato ker pijejo ves čas in ponočuje-jo . hudimana, mi smo bili tisti, ki smo ga podpirali! In tako se je začelo potem nekako ločit . Še jaz sem bil od tistih štirih, ki smo začeli Primorski klub, ko ne bi bilo treba! […] Potem Prekmurci so ravno na isti bazi, kot mi, so jim nekako zamerili . Prekmurcev 56 . leta je pa dosti tja prišlo, oni so bili močni . Imajo veliko kmetijo gor . Na 9 highway imaš primorsko, cerkveno in prekmursko parcelo .551 Na podobni osnovi so se v okviru osrednjeslovenske priseljenske skupnosti nekoliko zapostavljene ali vsaj svojstvene čutili tudi priseljenci iz Prekmurja in Bele krajine, torej z območij, od koder je bilo izseljevanje (v Kanado in druge izseljenske dežele) zaradi gospodarske marginalizacije množično zlasti od srede petdesetih let .552 Priseljenka iz belokranjskega Dragatuša, Štefana Mušič, mi je 550 Stane Bah, Ph .D ., Windsor, Ont . Kanada, »Kako do slovenske enotnosti«, Rodna Gruda 8–9 (1995): 40. 551 gospod Valdi Kavčič v intervjuju z avtorico, Modrejce, julij 2008 . 552 S pomočjo zbranih podatkov je genorio sestavil zemljevide o regionalnem izvoru slovenskih priseljencev v Kanado . Podatki so predvsem ilustrativni, saj so časovne periode mehansko razdeljene na petletja, znotraj teh obdobij pa je gotovo potekala živahna migracijska dinamika . Poleg tega so priseljenske skupine razdeljene na občinska območja, razmejene z jasnimi loč- nicami (glede na kraj rojstva?), ki so v realnosti gotovo izkazovala določena odstopanja, saj niso upoštevala stalnih gibanj in notranjih preseljevanj prebivalstva . Statističnim prikazom je torej možno očitati povsem običajne nedoslednosti, ki izhajajo iz togih časovnih in prostorskih kategorij . Kljub dvomu o doslednosti teh zemljevidov lahko genoriu dolgujemo zahvalo za ponazoritve, saj so kljub vsemu precej zgovorne . Z zemljevida je mogoče razpoznati, da je bilo v prvih petih letih po vojni (1945–1950) največ prišlekov v Kanado (več kot 40 odstotkov) iz širše okolice Ljubljane, grosupljega, Trebnjega, Novega mesta, Kranja, Tržiča, Škofje Loke in Polhovega gradca . V letih 1951–1955 je bilo izrazito izseljevanje zlasti iz širše okolice Maribora in Ljubljane, Prekmurja (občina Murska Sobota), goriškega in Vipavske 194 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV na svojski način ponazorila kulturne in socialne dinamike med priseljenci z različnih slovenskih območij . Ko smo prišli, jaz Prekmurcev nisem mogla razumeti . Zdaj pa sem se jih navadila, tako da sploh ni važno . Ni važno, Primorec, Prekmurec, karkoli je, jaz govorim po svoje, oni po svoje, pa se vseeno razumemo . […] Veš, tukaj je Belokranjcev zelo malo, največ jih je pa iz Prekmurja . Po cele familije, po pet sester in bratov . To je kar dosti, ne? No, saj nimam nič proti njim . Oni so živeli blizu nas, velike družine po petnajst, šestnajst mogoče po dvajset . Pri nas v Beli krajini otrok ni bilo toliko . […] Če je bilo treba kaj resno delati, nisem mogla poklicati Belokranjk, če nas ni toliko . Nekoč mi je rekla ena iz Prekmurja, da ne morem brez Prekmurk . Ja, sem rekla, res, da ne, ampak Belokranjka mora bit pa glavna . Je vedela, da je nisem hotela užalit pa smo se nasmejale . Jaz sem se prilagodila z vsemi . Samo da si dober, tudi če si črnec, meni to ni važno .553 Vsa tri slovenska območja, ki jih je omenila Štefana Mušič, torej Primorska, Prekmurje in Bela krajina, so se od osrednje Slovenije v marsičem razlikovala, razlike pa je pogojeval specifičen zgodovinskopolitični razvoj . Vse tri naštete regije so bile družbenopolitično ločene od tistih slovenskih regij, ki jih je skozi pretekla stoletja zaznamoval zlasti nemški kulturni, politični in gospodarski vpliv . Znaten del Bele krajine je bil več stoletij v okviru Vojne krajine in kot tak prostor naseljevanja Uskokov, katerih potomci živijo tam še dandanes . Zaradi geografskih danosti, bližine Zagreba in drugih hrvaških središč je bilo belo-kranjsko območje kulturno močno izpostavljeno hrvaškemu vplivu . Prekmurje je pripadalo ogrskemu delu z nekoliko drugačnimi gospodarskimi, političnimi in demografskimi značilnostmi kot cislajtanski del monarhije . Primorska pa je pod vplivom italijanske (severnomediteranske) kulture, zlasti pod vplivom Trsta in gorice, prav tako razvila svojevrstno identiteto, poseben družbenokulturni učinek pa je pogojevala četrt stoletja trajajoča pripadnost (fašistični) Italiji . Vse tri regije so slovenska mejna območja, ki so bila po vojni marginalizirana zlasti v smislu gospodarskega razvoja in bila posledično precej dovzetna za izseljevanje . doline, medtem ko so v letih 1956–1960 večino (več kot 80 odstotkov vseh priseljencev v Kanado) tvorili prebivalci murskosoboške občine, širše okolice Maribora ter z območja občine Novo mesto in iz Črnomlja . Vse te ilustrativne ugotovitve sovpadajo s socialnimi, političnimi, gospodarskimi in drugimi značilnostmi, ki so jim bile v določenih časovnih obdobjih izpostavljene omenjene regije, in s splošnimi migracijskimi prikazi . 553 Intervju Štefane Mušič (Stefanie Music) z avtorico, edmonton, januar 2008 . gospa je iz Bele krajine prišla v Kanado leta 1960 in se naselila v Alberti . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 195 Poudariti pa velja tudi to, da je svojski zgodovinski razvoj pogojeval tudi speci-fično tvorbo spominov in vrednotenj preteklosti . Velike regionalne razlike se kažejo in odkrivajo tudi različne izkušnje, ki niso pogojene samo z osebnim doživljanjem, ampak tudi z okoljem . Tako nek pri-morski Slovenec doživlja OF drugače kot nek dolenjski – ravno zaradi fašizma .554 Belokranjski, primorski in prekmurski priseljenci so v Kanadi oblikovali svoja posebna društva in skupine, kar pa ne velja za priseljence katere druge slovenske regije . Podobna, na osnovi regij delujoča društva so se organizirala tudi v drugih slovenskih diasporah po svetu; najbolje je obdelan primer ZDA, raziskovalna pozornost pa se je usmerila tudi v Argentino,555 vendar se zdi, da je kanadski primer po številčnosti regionalnih društev unikaten . V okviru slovensko-kanadskih društev so bili organizirani dogodki z lokalnimi poseb-nostmi, če je bilo za kaj takega dovolj ljudi, večinoma le v Torontu . Prekmurci, pripadniki kulturno ene najbolj specifičnih slovenskih skupnosti, so v hamiltonu ustanovili društvo z večinsko prekmurskim članstvom že leta 1937 . Zapisniki njihovega društva, ki so bili odvisni od zapisnikarjevega poznavanja jezika, so bili večinoma napisani v prekmurskem dialektu . Zgolj za ilustracijo navajam krajši del zapisnika iz leta 1958, ko je Slovenska katoliška družba sv . Jožefa od nekega jugoslovanskega društva kupovala dvorano za svoja srečanja: Naše društvo nema tolko gotovi penez i se je na prejdalo, ka bi vsaki član nikelko posodo – kolko je mogoči brezi interesa – i nemre zaktajvati penez za 2 leti . Poteston do se penezi nazaj davali kak de mogoče . Odrednjeno je bilo či bi da člani šteli odati hallo, te more 75 odstotkov članof prevoliti, te odbor ma pravo podpisati!556 V Torontu so leta 1956 Prekmurci osnovali Slovensko kulturno društvo Večerni zvon, ki je po številu članov postalo eno najmočnejših društev, kar so jih izoblikovali slovenski priseljenci v Kanadi . Avgusta v njihovi organizaciji že tradicionalno poteka njihov najpomembnejši verski praznik, proščenje, slav-nostno praznovanje godu zavetnika cerkve, kar je značilno zlasti za vzhodno 554 Vinko Brumen, »Po dialogu k spravi in enotnosti«, Slovenski izseljenski koledar 1993, 69 . 555 Matjaž Klemenčič, »Slovenci v Združenih državah Amerike«, Zgodovinski časopis 45/1 (1990): 109; Mihael Küzmič, Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu v ZDA: 1893–1924: naselitev in njihove zgodovinske, socialne, politične, literarne in verske dejavnosti (Ljubljana: Založba ZrC, 2001); Irene Mislej, »Primorska slovenska skupnost v Južni Ameriki«, Zgodovinski časopis 50/1 (1996): 95–116 . 556 SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi, t . e . 10, Slovenska katoliška družba sv . Jožeta v hamiltonu, Ont ., Ca ., Zapisnik seje z dne 13 . aprila 1958 . 196 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Slovenijo, torej predvsem za Prekmurje (poteka pa tudi v Medžimurju) . Primorci so v New Torontu leta 1954 osnovali VPZ Bled odsek Nova gorica, leta 1959 pa je bilo v etobicoku (danes del Toronta) ustanovljeno Slovensko primorsko društvo Simon gregorčič (SPD Simon gregorčič), v katero so se postopoma včlanjevali priseljenci iz vse Slovenije .557 Belokranjci so leta 1958 v Torontu osnovali 18 . odsek VPZ Bled z imenom Bela Krajina, ki je sicer kmalu prenehal delovati . Tudi v Oshawi so bili – glede na poimenovanje po znanem Belokranjcu – bržkone Belokranjci tisti, ki so leta 1965 osnovali enega najmanjših odsekov VPZ Bled z nazivom Oton Župančič .558 Leta 1990 se je kot eno najmlajših slo-vensko-kanadskih društev v okviru Belokranjskega kulturnega društva oblikoval Belokranjski sklad, katerega namen je zbiranje sredstev za različne, zlasti za dobrodelne namene .559 * * * V zadnjih letih slovensko-kanadski dogodki upadajo, društva pa se ukinjajo . Cvetka Kocjančič mi je oktobra 2024 v elektronski pošti zapisala »da ni več pravih piknikov, od cerkev sta samo še dve aktivni, stari umirajo, mladi so pre-obremenjeni z drugim delom in hobiji, tako da zelo težko finančno vzdržujejo domove, ki so jih prejeli od prejšnje generacije« . Tradicionalne slovenske izse-ljenske skupnosti v Kanadi se soočajo s podobnimi težavami kot tiste v ZDA, Argentini ali Avstraliji . Mlajše generacije in novi migracijski trendi V letih po osamosvojitvi Slovenije številčnejših povratnih migracij iz Kanade, kot to velja za nekatere dežele, v katere so se po vojni izselili Slovenci (denimo Argentina, Avstralija ter določene evropske države),560 ni bilo . Veliko več pa je bilo vzpostavljenih gospodarskih povezav ali vsaj poskusov sodelovanja med pripadniki obeh držav, torej podjetnikov iz Slovenije in Kanade . V novejšem času je zaradi boljših transportnih možnosti in relativno visokega standarda kanadskih Slovencev več tudi primerov, ko posamezniki dejansko živijo med Kanado in Slovenijo – in še katero drugo deželo . Delež ljudi s slovenskim in 557 Leon Fister, »Slovensko prosvetno društvo ‘Simon gregorčič’«, Slovenski izseljenski koledar 1968, 223 . Leta 1963 se je društvo iz primorskega preimenovalo v prosvetno društvo . SI AS 1273 Zbirka kopij Slovenskega kulturnega društva Simon gregorčič v Torontu, rokopis iz leta 1985 . 558 Trebše-Štolfa, »Nastanek VZP Bled«, 157 . 559 Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 106 . 560 Marina Lukšič-hacin (ur .), Spet doma? Povratne migracije med politiko, prakso in teorijo (Ljubljana: Založba ZrC, 2006) . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 197 kanadskim državljanstvom se je po osamosvojitvi povečal, dvojno državljanstvo pa lahko med drugim vidimo kot vzrok in posledico mobilnosti, kot jo omogoča današnji čas . Kanadske oblasti, ki se zavedajo, da ima večina njenih državljanov priseljensko provenienco, z dvojnim državljanstvom nimajo večjih težav, sploh ne v primerjavi s slovenskim legislativnim okvirom, ki glede priseljencev v Sloveniji še nima izdelane koherentne sistemske rešitve . Kanada je bila v devetdesetih letih gospodarsko in socialno razmeroma dobro stoječa, zdi se tudi, da so jo tudi slovenski priseljenci vzljubili, vzeli za svojo, saj sem v pričevanjih in pogovorih s kanadskimi Slovenci naletela le na malo kritik glede državne ureditve in kakovosti bivanja . Postati kanadski drža-vljan je za večino pomenilo dragocen osebni dosežek, ki je kronal vsaj petletno bivanje v novem okolju, pogosto oteženem z eksistencialnimi skrbmi in admi-nistrativnimi procedurami . Konec negotove dobe, ko tujec preide v državljana, je tako danes – kot je bil nekoč – obeležen s polaganjem državljanskega testa in s slavnostnim obredom državljanske prisege . Na tem mestu nemara velja omeniti, da se je ta protokol skozi leta spreminjal in je bil podvržen spreminja-jočim se določilom . Kanada od povojne dobe vlaga veliko sredstev v promocijo kanadskega državljanstva, kanadskih simbolov in posledično je tudi večina kanadskih državljanov ponosna na svojo nacionalnost in jo razume kot »srečo in privilegij« – sploh v primerjavi z drugimi državami sveta . Med kanadskimi Slovenci sem v času svojega terenskega dela v letih 2008 in 2012 večkrat zasledila bojazni, da bo slovensko-kanadska skupnost počasi izumrla, saj starejši priseljenci umirajo, mlajši pa se le v manjšem deležu čutijo Slovence . Ta bojazen ni nova, pojavljala se je že v času, ko je usahnil dotok prvega vala slovenskih priseljencev v obdobju med obema vojnama, ko je bilo možnosti za ohranjanje kulturne tradicije še bistveno manj . Konec leta 1940 je dr . Alojzij Kuhar, eden od urednikov Slovenčevega koledarja, predvidel izumrtje takratne slovenske skupnosti v Kanadi, kar pa se še ni uresničilo: »Slovenci v Kanadi, ki jih štejejo okrog 6000 in ki žive raztreseni ter so brez vsakih kulturnih pripomočkov, so zapisani narodnostni pogubi .«561 Dejansko imajo kanadsko-slovenske skupnosti, ki so se vzpostavile v povojnem času, težave s prilivom novih članov, ki bi bili poleg ohranjanja usta-ljenih, na tradiciji temelječih vrednot in interesov tudi aktivni in samoiniciativni predstavniki svojih skupnosti . Načini preživljanja prostega časa s folklornimi plesi in domačo muziko, pa tudi »slovenska« prehrana, ohranjanje slovenskega jezika in cerkvene aktivnosti niso močna identifikacijska jedra mlajše generacije, 561 Alojzij Kuhar, »Dokler slovenski rod biva, po zemlji hod: povest naše izseljenske žaloigre«, Slovenčev koledar (1941): 113; Pospeh, Slovenska imigracija v Kanadi, 78 . 198 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV torej otrok, vnukov in pravnukov ustanoviteljev in aktivnih članov društev iz predosamosvojitvenega obdobja . gre bolj za ohranjanje tradicionalnih vsebin njihovih prednikov, ki so jim bile bolj ali manj uspešno posredovane, privzgo-jene . Mladina se danes pretežno identificira z bolj globalnimi trendi na področju glasbe, prehrane, načinov preživljanja prostega časa ipd ., pri čemer kulturno razgibano kanadsko okolje, zlasti urbano, ponuja izjemno raznolikost perspektiv in možnosti identifikacije . Odgovori mlajših predstavnikov Kanadčanov z (vsaj delnimi) slovenskimi koreninami o svoji slovenski dediščini, ki bodo predstavljeni spodaj, so glede tega le delno povedni, njihove odgovore velja v prvi vrsti obravnavati skozi perspektivo njihovega nastanka . Velja omeniti, da so bili pridobljeni z anketnim povpraševanjem za potrebe razstave Podobe kanadskih Slovencev562 in da so bili dobljeni odgovori razmeroma osiromašeni brez možnosti postavitve dodatnih vprašanj . Anketa z 12 vprašanji, nanašajočimi se na družinsko pre-teklost in migracijsko dediščino, je bila v prvi polovici leta 2012563 posredovana na veliko naslovov, vendar je tema nagovorila le manjši del naslovnikov, da so posredovali svoj odgovor, pa še to so nekateri storili šele na spodbudo svojih staršev ali prijateljev . Poleg tega je izvedba ankete premalo upoštevala zanje aktualnejše oblike identifikacije, s katerimi bi bilo identificiranje s slovenstvom lahko verodostojneje obravnavano . Posredovani odgovori niso reprezentativni za vse potomce slovenskih priseljencev, ocenjujem, da vsebinski nagibi, kot se razberejo iz odgovorov, veljajo le za manjši delež med njimi . To, da sem se kot Slovenka zanimala za njihovo slovenskost, in tudi to, da so vedeli, da odgovore potrebujem za poseben razstavni pano o mladih kanadskih Slovencih v odnosu do njihove slovenske dediščine, je nedvomno vplivalo na odtenke njihovih odgovorov, ki so si okvirno zelo podobni, čeprav vsebujejo vsak svoje poudarke . I am Canadian, but I identify myself as Slovenian, too . My grandparents came to Canada in the 1940s, bringing with them their customs, traditions, and culture . I grew up exposed to these . I visited Slovenia when I was four years old and when I was thirteen years old; each time I felt connected to the country, its people and its spirit . I am proud to say that I am Slovenian . I like defining a part of myself as 562 Dvojezična razstava Images of Canadian Slovenians/Podobe kanadskih Slovencev pod mojim avtorstvom v sodelovanju s Canadian Slovenian historical Association iz Toronta, ki je nastajala 2012, je imela namen predstaviti zgodovinski lok priseljevanja Slovencev v Kanado v luči različnih dejavnosti . V njenem okviru sem zbrala tudi mnenja mlajših generacij . Do danes je razstava gostovala v šestih kanadskih mestih, premierno pa je bila odprta junija 2012 v Atriju ZrC SAZU v Ljubljani . 563 Letnica 2012 označuje tudi čas, ko so bili odgovori prejeti, in tudi starost anketirancev v oklepajih je vezana na tisti čas . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 199 a member of our small, supportive community, where hard work, commitment and family are such strong values . It makes me feel a sense of belonging . I love that being Slovenian makes me unique!564 Slovenians are strong and intelligent . Though mostly conquered, we kept our language, identity and pride . With only two million; we’ve always been in the Olympics, we’ve participated in FIFA and live globally . So am I proud being Ca-nadian-Slovenian? Of course!565 Whether it’s singing, acting, or dancing at my local Slovenian hall, travelling through Slovenia, or hearing my grandparents’ inspiring stories, I am a proud Canadian--Slovenian because it has provided me with experiences and opportunities I would not normally have pursued . 566 My father is from Slovenia and being part of a country with a population of only 2 million makes any Slovenian unique to the rest of the world . I have been there many times and I will always keep going back . It is the most beautiful country in the world and I am truly proud to be Slovenian!567 I am half Slovenian and a little bit german, French, english, Irish, and Scottish . I identify myself as Canadian Slovenian since I was born and raised in Canada . however, even though I was born here, I was still surrounded by Slovenian in-fluence . I would attend to many Slovenian banquets, or events such as the potica challenge . I consider Canada to be my homeland since I have been living here my whole life . I have not visited Slovenia yet but I would love to .568 I am proud to be a Canadian Slovenian because I love the community aspect and the great friendships that I have made . Also, the food is awesome (especially štrudelj)!569 I consider myself Canadian Slovenian . When people ask me background, I always say Slovenian not Canadian . My mother thinks this is unusual . I go to Slovenian church in Toronto . I also went to Slovenian school and Slovenian dancing, when I was younger . I still keep in touch with a few of my Canadian Slovenian friends . It gets more difficult to do this as I get older . When I eat Slovenian foods and 564 Danielle Biss (19), Toronto . 565 Marc Cheneval (14), Vancouver . 566 Catherine Cheneval (16), Vancouver . 567 Stephanie Macek (25), Vancouver . 568 Katherine gormek (17), Toronto . 569 Natasha Milavec (19), Toronto . 200 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV listen to Slovenian music, or hear a Slovenian talk, or talk Slovenian, this makes me Slovenian . Canada is my home . I could move and live there, but it is not the same as Canada .570 even though I am a Canadian living in Canada, Slovenian culture is part of my everyday life . I am so proud of the culture and traditions my heritage represents . Like many Slovenians living around the world, I think of myself first and foremost as a Slovenian!571 I’m proud of my Slovenian heritage because it provides me with a depth of persona I would otherwise lack . I consider my community as my second family, and Slovenia as my second home; I cook Slovenian food for my friends, and I participate in cultural activities . My heritage comprises much of what makes me who I am, and for that, I am proud to be Slovenian .572 I am a third generation Slovenian-Canadian; although, when I am asked about my nationality, I instinctively respond “Slovenian” . All four of my grandparents were born in Slovenia and were committed to supporting the growth of the Slovenian community in Toronto . My parents were also very involved and being exposed to this throughout my upbringing played a huge role in making me feel Slovenian . Their pride in their heritage has been passed down to me . It’s pretty amazing to be part of a community that rallies together in good times and in bad; whether it’s to offer support during a difficult time or cheer on Slovenia during the World Cup . I consider Canada my home, as I was born and raised there . Slovenia however, holds a special place in my heart .573 I am a Slovenian-Canadian/Portuguese-Canadian, with deep roots in the Slove-nian community through my father and my grandparents .I have attended and been involved in Slovenian activities through my father growing up in the Toronto area . I have also visited my grandparents birth place . The stories shared with my grandparents regarding the hardship endured after the war and fond memories of family life interested me . It will always be a part of my life . I hope to be able to share the stories with my children .574 570 Sylvia Zorn (28), Toronto . 571 Vanessa Simonic (25), Winnipeg . 572 erin Lebar (23), Winnipeg . 573 Maya Ferkul (30), Toronto . 574 Alex Doma (24), Burlington . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 201 I am proud to be a Canadian Slovenian because, I love who I am and I have faith in what I believe in . Being a Slovenian Youth makes me feel proud, that I am part of a group who does not leave you out, it feels like a family .575 Slovenska kultura je zelo edinstvena in mnogovrstna . Čeprav je Slovenija majhna, za mene je velika in pomembna zaradi moje družinske zgodovine in tradicije .576 Poznavanje slovenskega jezika, ki je eden od temeljev identitete, je pri teh mlajših predstavnikih generacije, ki se umešča v kanadsko-slovenski okvir, raz-meroma šibko . Samo eden od njih je na kratko odgovoril v slovenščini . Večina slovenščino sicer razume do določene stopnje, vendar v njej težko občujejo . Nekateri znajo zapeti celo kakšno molitev ali pesem, a je ne razumejo nujno v celoti . glavni prostor socializacije, kjer imajo mladi vsaj možnost aktivno govoriti slovensko, je le pogojno vezan na družinski prostor in dogodke v orga-nizaciji kanadsko-slovenskih institucij, zlasti cerkvenih obredov . Večina mladih tudi doma govori v angleškem jeziku, saj se je skozi generacije med potomci priseljencev oblikoval precejšen delež etnično mešanih družin . Sodeč po mojih terenskih opažanjih, angleščino precej uporabljajo tudi na društvenih dogodkih, pogosto pa je opaziti primere disglosije, posebne oblike dvojezičnosti, kjer se neformalni, dialektalni in pogosto arhaično obarvan jezik meša z angleščino .577 Zanimivo je, da se želijo potomci priseljencev v večji meri samoiniciativno naučiti slovenščine, ko že vstopijo v zrela leta . Njihove slovenske aktivnosti so vezane na aktivnosti njihovih prednikov in imajo zelo malo skupnega s kulturo njihovih vrstnikov tako v Kanadi kot v Sloveniji . Vsekakor pa bi bilo neprimerno, če bi prakso preživljanja prostega časa njihovih staršev in starih staršev podcenjevali, saj družinska tradicija za marsikaterega posameznika tvori precejšnji del identitete . Navsezadnje je identiteta dinamičen, spreminjajoče se družbene vplive srkajoč način istovetenja . Od časov aktivnega promoviranja državnega multikulturalizma je postalo popolnoma sprejemljivo, celo zaželeno spoznavanje korenin prednikov in učenje o njih . Kot je razvidno tudi iz nekate-rih odgovorov zgoraj, so lahko predniki ljudi, ki jih skozi določeno perspektivo razumemo kot kanadske Slovence, iz držav širom po svetu . Imeti slovenske korenine v kanadskem okolju pomeni tudi eksotiko, unikatnost, nenavadnost . Slovensko ozemlje je v kanadski oziroma svetovni perspektivi majhno, prebi-valstvo maloštevilno, njegove pregovorne »lepote« pa so zgoščene v majhnem 575 Thomas Pahulje (26), Toronto . 576 Silvester Tekavčič (19), Toronto . 577 Več: Šabec Nada, Half pa pu: The Language of Slovene Americansv (Ljubljana: Studia huma- nitatis, 1995) . 202 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV geografskem obsegu . V oči bije, da se v gornjih citatih pogosto pojavlja izraz ponos (being proud, pride), ki ga na slovenski izvor navezuje velika večina teh, ki so mi poslali odgovore . Biti ponosen je tudi sicer ena najpogostejših fraz, ki se veže na cel spekter posameznikovih, skupinskih ali kulturnih identitet, ne le na etnično ali nacionalno . V nasprotju z ZDA danes Kanada – podobno kot Avstralija in Nova Zelandija – tudi med Slovenci slovi kot dežela priložnosti, kot dežela, ki je priseljevanju naklonjena . To ni iz trte izvit sloves, saj je imela Kanada na zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2021 skoraj 37 milijonov prebivalcev, po cenzusu iz leta 2016 pa jih je imela skoraj dva milijona manj,578 po ocenah, ki jih kanadske državna statistika objavlja štirikrat na leto, pa jih je njihovo število že konec leta 2023 preseglo 40 milijonov .579 To so zgolj ilustrativni podatki, ki govorijo o hitri rasti prebivalstva; ta trend opažajo v vseh provincah razen v Northwest Territories, torej na arktičnem območju, in sicer predvsem zaradi priseljevanja .580 Zaradi izbruha svetovne gospodarske krize leta 2008, ki je v začetnem stadiju oplazila tudi Kanado, je bil spet zaznan porast izseljevanja Slovencev v Kanado . S tem povezanih demografskih podatkov še nisem obdelala . Dinamična prostorska mobilnost je zaradi tehnologije, narave poklicev in zaposlitev, štipen-diranja, različnih študijskih in strokovnih izmenjav v današnjem času dosegla bistveno večji obseg kot nekoč, tako da je del nekdanjih virov za zasledovanje migracijskih gibanj (denimo popisi prebivalstva) postal nezanesljiv ali luknjast . Zlasti so se v tem kriznem valu izseljevali mladi ljudje, ki so bili nosilci celega spektra različnih poklicev, od nekvalificiranih delavcev do prekvalificiranih izo-bražencev . Izseljevanje iz Slovenije je zrcalilo podaljšano gospodarsko krizo, ki je zajela svet leta 2008 in je silila predvsem mlade brez delovnih izkušenj v iskanje boljših delovnih razmer . Kot sem izvedela od teh nedavnih prišlekov, s katerimi sem v aprilu 2012 v Torontu opravila nekaj pogovorov, je marsikoga med njimi v Sloveniji zmotila razširjena družbena kriza, ki se je kazala v pogostih primerih sistemske korupcije, nerednem izplačevanju plač, nespoštovanju poslovnih pravil in dogovorov, postavljanju osebnih odnosov pred profesionalne odnose, kar v Kanadi velja za nesprejemljivo . Kot si lahko vsaj na grobo predstavljamo 578 Statistics Canada . 2023 . (table) . Census Profile . 2021 Census of Population . Statistics Canada Catalogue no . 98-316-X2021001 . Ottawa . November 15, 2023 . Več: https://www12 .statcan . gc .ca/ . 579 Statistics Canada . Table 17-10-0009-01, Population estimates, quarterly, https://www150 . statcan .gc .ca/t1/tbl1/en/tv .action?pid=1710000901 . 580 Ti podatki bijejo v oči v primerjavi z evropskimi deželami, kjer prebivalstvo narašča bistveno počasneje, v marsikateri državi (Ukrajina, Belorusija, Madžarska, hrvaška, Srbija, Albanija, Bolgarija, romunija, Moldavija, Portugalska, grčija, Italija in Latvija) prebivalstvo stagnira ali celo upada, večinoma zaradi izseljevanja . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 203 iz spodnjega citata, ki je nastal na podlagi mojih vtisov ob obisku Toronta, je do črke korektna, vseprisotna birokratskost značilna poteza kanadskega druž-benega sistema, ki na družbeno storilnost vsaj skozi makroperspektivo deluje dokaj učinkovito, hkrati pa vpliva tudi na medosebni ustroj kanadske družbe . Zadnjič sem spoznala dva Slovenca, moška, ki sta se pred kratkim odločila, da bosta na novo začela življenje v Kanadi, čeprav nista več mlada, sta že prekoračila svoje 40 . leto . Njuna zgodba se me je prav dotaknila . Oba sta imela v Sloveniji svoje podjetje, vendar ju je plačilna nedisciplina (enemu več kot 50 odstotkov dolžnikov ni poplačalo dolgov) po resnem razmisleku prisilila v umik . Inšpekcija in pravne institucije so tudi v njunem primeru odpovedale in raje sta vse skupaj pustila, preden bi jima šli čisto vsi prihranki v maloro . Kanada se jima je kot dežela pri-ložnosti zdela vabljiva, zato sta se zlagoma odpravila čez lužo . Nista edina, Simon pozna vsaj še 10 novoprišlekov, ki so v Kanado zajadrali v zadnjih letih . Zadnjič so mi na kanadskem konzulatu v Ljubljani povedali, da sta bili pred leti po dve pov-praševanji za priselitev v Kanado na mesec, zdaj jih je po 15 na dan! Morda imata oba po nekaj mesecih bivanja tukaj še nekoliko entuziastične poglede na kanadsko družbo, čeprav tudi tu ni vse idealno . Težko je začeti z nule, sploh če ne poznaš sistema in če nimaš za sabo trdnih vez in poznanstev . Kaj šele, če nimaš kanadskih referenc! Nič ne pomaga, če si doma počel ‘kajjazvemkaj’, Kanada zahteva temeljito poznavanje kanadskega družbenega sistema in raznih nenapisanih pravil, ki so v mnogočem različni od evropskih, azijskih, afriških . razen seveda, če imaš zaželen specializiran poklicni profil, denimo, če si zdravnik . Uradne statistike podajajo, da država vsako leto sprejme 250 .000 novih imigrantov, čeprav se sliši, da realne številke segajo do milijona . Vprašanje koliko ‘turistov’, ki dnevno priletijo v Kanado, ima namen ostati v tej velikanski deželi dlje, kot jim to trenutno omogoča viza oziroma obdobje, ko ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja za bivanje . Imigracijske odvetniške pisarne služijo mastne denarje, saj ni šans, da bi se prise-ljenec sam prebil čez zapleteno zakonodajo in si priskrbel ter zadovoljivo izpolnil vse možne formularje . enemu od omenjenih Slovencev so odvetniki svetovali, naj se prijavi kar kot – begunec! In se je . . . Vsem težavam navkljub je morda le lažje začeti v deželi, kjer je močna predanost pravilom in normam . Tu se bistveno bolj držijo dogovorov . Kakšen vtis pustiš glede malenkosti, je zelo pomembno za naprej . Zadnjič me je Simon za ušesa, ker sem pozabila poklicati nekega njegovega znanca, s katerim sem bila domenjena, naj ga pokličem po 5 . uri . Zame je to precejšnja učna ura, ker znam biti tudi nekoliko manj zanesljiva . No, jaz temu evfemistično rečem – nepredvidljiva . Tu nihče ne parkira na prostoru, označenem za invalide . V prometu vladata obzirnost in kultura gen-tlemenstva . Zanimivo, pri toliki mobilnosti ljudi z vseh vetrov . Seveda, so izjeme . 204 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV In če pravočasno ne plačaš prometne kazni, denimo za napačno parkiranje, po hitrem postopku izgubiš prometno dovoljenje . Če ne plačaš najemnine, pa izjemno hitro, v parih tednih, končaš pri sodniku, ki te samo za proceduro olajša najmanj za 200 dolarjev . Če ne plačuješ redno računov, se to nekje zapiše in nisi več kredi-bilen . enostavno ne dobiš kredita, kar je za povprečnega Kanadčana, ki premore 15 kreditnih kartic, gotovo hud šok . Banalno, celo v knjižnici vejo, kakšen status imaš . Na začetku imaš iz zaupanja 10-ko, če ga izgubiš, si sam kriv . Sistem te posrka vase in vsega bednega izpljune, če ne igraš po njegovih pravilih .581 V teh kritičnih letih do gospodarske stabilizacije sem tudi sama prejela kar nekaj pisem, v katerih so me posamezniki spraševali o razmerah in predvsem o poznanstvih v Kanadi . glede na informacije, ki sem jih dobila od kanadskih Slovencev, so številni izmed njih prejemali vprašanja s podobno vsebino . Pre-selitve v Kanado so glede na ocene dosegle tolikšno stopnjo, da se lahko od izbruha krize v Sloveniji, zlasti v letih od 2011 do 2015, govori o novem valu slovenskih migracij v Kanado . Ta val pa je imel precejšnji osip, saj se je kar nekaj posameznikov po nekaj mesecih, letih bivanja v Kanadi vrnilo v Slovenijo . Potrebe in interesne dejavnosti na novo priseljenih Slovencev v Kanado pogosto niso združljive s tistimi, ki so prihajali v povojnem času, saj jih razdvaja precej drugačen zgodovinski in družbeni kontekst . generacijsko pogojene razlike med starejšimi in novejšimi slovenskimi priseljenci povečujejo predvsem drugačne, bolj globalne oblike istovetenja, vrednotenja, obnašanja in komunika-cijskih slogov, večja stopnja izobraženosti in socialne mobilnosti, več jezikovnih kompetenc, raba novih tehnologij in ne nazadnje tudi drugačne razmere v sami Kanadi, ki aktivno promovira multikulturnost – koncept, ki je bil slovenskim priseljencem v povojnem času dejansko nepoznan . Mnogim izmed priseljenih Slovencev se nekako ni uspelo najti v obstoječih slovenskih društvih . V Torontu je kratko obdobje mlajše priseljence iz Slovenije združevalo društvo Preskok, ki naj bi omogočalo socializiranje med slovenskimi priseljenci v sodobnejših aranžmajih, ki so bili bolj podobni preživljanju prostega časa mlajših generacij, tako imenovane generacije X, še bolj pa generacije Y v Sloveniji . Kot mi je pravil Simon Pribac, pobudnik in ustanovitelj društva, se na društvenih dogodkih »ne bo poslušalo samo polke, ampak tudi kakšen heavy metal ali techno« . Društvo je bilo mišljeno kot organizacija »novih slovenskih migrantov v Kanadi, prise-ljenih v 21 . stoletju«, ki naj bi omogočalo kulturno in gospodarsko združevanje »novih Slovencev« s posebnim posluhom za novodobne kulturne trende . Poseben poudarek so skušali nameniti tudi spodbujanju aktivnih kulturnih, gospodarskih 581 Iz dnevniških zapiskov v času bivanja v Torontu, 17 . 4 . 2012 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 205 in izobrazbenih povezav med Slovenci v Kanadi in matično domovino . Društvo Preskok je bilo na deklarativni ravni naklonjeno različnim oblikam sodelovanja med ostalimi kanadsko-slovenskimi organizacijami, organizacijami v Sloveniji in v zamejstvu ter po potrebi tudi drugimi organizacijami po svetu,582 vendar je po nekaj letih zamrlo . Konec avgusta 2014 je bil v prostorih ljubljanskega ZrC SAZU na pobudo Simona Pribca v sodelovanju s Krek Slovenian Credit Union583 in Slovenskim domom584 iz Toronta organiziran seminar Dobrodošli v Kanadi . Njegov glavni namen je bil posameznikom, ki bi želeli priti v Kanado, dati nekaj najsplošnejših informacij praktičnega značaja, denimo nasvete glede stanovanja, zdravstvenega zavarovanja, bančnega poslovanja, iskanja dela, kreditnih pogojev, osnovnih družbenih kodeksov ipd . Poudaril je tudi bonitete, ki jih slovenskim priseljen-cem lahko ponudijo kanadsko-slovenski krogi; ne nazadnje so zlasti v okviru manjših podjetij še vedno aktualni principi etnične ekonomije, torej favoriziranje poslovnih aktivnosti z ljudmi iz lastne etnične skupnosti in družinskih krogov . Kolikor mi je znano, je bil omenjeni seminar eden prvih angažmajev iz vrst kanadskih Slovencev, da se potencialne priseljence že pred odhodom v Kanado seznani s kanadskimi specifikami in se jim hkrati ponudi zajetno informacijsko in moralno pomoč v začetni aklimatizacijski dobi . Potencialni novi slovenski priseljenci v Kanado, med katerimi so prevlado- vali mladi obeh spolov med 20 . in 40 . letom, so bili o seminarju obveščeni po Facebooku . Napolnili so predavalnico in bili so navdušeni nad pragmatičnostjo predstavitve »dežele priložnosti«; njihovi motivi za izseljevanje v Kanado so se oplajali predvsem z iskanjem boljših možnosti za osebni razvoj, priložnostmi za dokaz lastnih kompetenc in predvsem s predstavami, da je v veliki in bogati Kanadi vse nekako večje in boljše . Izselitev iz Slovenije, ki se večini zdi prelepa dežela, a žal polna številnih neizkoriščenih možnosti in slabih delovnih pogojev, je bilo za mnoge »nekakšen nemi socialni protest«, »glasovanje z nogami«585 proti neperspektivnim življenjskim razmeram v domačem kraju, ki je pravza-prav osrednja in univerzalna rdeča nit v zgodovini izseljevanja . Ovrednotenje vzrokov in predvsem posledic tega najnovejšega izselitvenega toka iz Slovenije 582 Iz opisa delovanja Slovenskega društva Preskok, z dne 20 . decembra 2013 . hrani avtorica . 583 www .krek .ca . Krek Slovenian Credit Union iz Toronta je finančna posojilnica z nizko obrestno mero, ki jo nadzorujejo člani kanadsko-slovenske skupnosti v Ontariu in kot prva slovenska posluje v dobro svojih članov že od leta 1953 . Nahaja se na Brown’s Line, kjer so zgoščene institucije slovenskih skupnosti v Kanadi . Poleg finančnega delovanja vseskozi podpira številne kulturne aktivnosti . 584 www .slovenskidom .ca 585 Klaus Bade, Evropa v gibanju: Migracije od poznega 18. stoletja do danes (Ljubljana: Založba /*cf ., 2005), 185 . 206 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV proti Kanadi velja prepustiti prihodnjim dekadam, nesporno pa je, da ne bodo brez učinka tako v slovenski kot v kanadski družbi . Spoznavni fragmenti iz biografskih perspektiv V mojem poskusu zgodovinjenja priseljevanja Slovencev v Kanado je zaradi pogleda od zgoraj izostal vpogled v celostnost konkretnih usod . Dejstvo je, da nobena od posamičnih življenjskih zgodb, ki izkazuje izseljenske vsebine, ne zmore ponazoriti celotnega spektra vzročnosti, ki botrujejo izselitvam . Prav tako nobena ne zmore osvetliti vseh možnih vidikov migracijskih procesov, vključno z načini integracije v novem okolju . Kljub temu pa biografski pristop v sebi nosi potencial, da bolj plastično izriše nekatere migracijske segmente, obenem pa približa nekatere druge perspektive, ki s panoramskim pogledom ptičje perspektive postanejo zamegljene, neprepoznavne . Ob obravnavi migracijskih procesov od spodaj velja poudariti dinamična razmerja med (napisanimi in nenapisanimi) družbenimi normami v deželi prihoda ter obnašanjem prišlekov v njej . Obravnava konkretnih usod namreč običajno izkaže visok interpretativni naboj perspektive, ki ne upošteva le veljavnih družbenih norm, pravil, zakonov te skupnosti, ampak vključuje tudi raznovrstne oblike razumevanja, ki jim jih pripišejo posamezniki . Prav posa-meznikova predstava o družbenih pravilih temeljno vpliva na to, kako jih sam spoštuje, upošteva oziroma zavrača . Skozi biografsko perspektivo se namreč zelo dobro vidijo ne le načini soočanja z raznimi družbenimi pravili, temveč se bolje razumejo tudi vzročne (in posledične) interpretacije tega, zakaj se posamezniki obnašajo, kot pač se . Biografska perspektiva tako razgrinja vprašanja meja človekove svobode, razkriva pa tudi indikatorje posameznikove racionalnosti in iracionalnosti, ki se največkrat razhajajo z linearno in faktografsko tradicijo zgodovinopisnega poustvarjanja preteklosti . Biografske študije omogočajo analizo protislovij, ki niso zgolj izraz psiholoških nasprotij v posameznikih, ampak tudi »rezultat neo-gibnih nekoherentnosti med samimi normami«, ki se vzpostavljajo v družbi .586 Zato želim v tem poglavju navesti nekatere parametre, ki so izšli iz opazovanja posameznih življenjskih zgodb in ki dajejo nastavke za konceptualno širitev razumevanja migracij iz makroperspektive . O kompleksnosti doživljanja migrantske izkušnje se na podlagi opazovanja pripovedi konkretnih oseb z migrantskim ozadjem lucidno izreka Alessandro Portelli, ki skozi ustnozgodovinsko perspektivo tankočutno utemeljuje življenjske zgodbe v družbenih, psiholoških, imaginarnih in simbolnih kontekstih . »Med 586 giovanni Levi, »rabe Biografije«, Monitor ZSA (2010): 386 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 207 turizmom in izgnanstvom, nasiljem in izbiro, travmo izseljenstva in navduše-njem nad spoznavanjem sveta« Portelli ne vidi toliko izključujočih se pojmov, ampak v njih prepoznava izkustvene polarnosti, ki običajno tvorijo celoto občutij mobilnega posameznika . S tem namiguje na možnost, da se posameznik navadno identificira s številnimi, na prvi pogled povsem nasprotnimi izkušnjami, ali kot pravi alegorično, »z izkoreninjeno oljko in prosto lebdečim jabolkom« .587 S tem ne meri zgolj na »izseljensko bolečino«, ampak tudi na porajajoče se vzporedno občutje olajšanja, saj matična domovina, ki je v tujini sčasoma postala predmet hrepenenja, številnim izseljencem ni pustila le pozitivnih vtisov . Tudi na podlagi svojih terenskih opažanj med kanadskimi Slovenci lahko potrdim, da so posa-mezniki lahko doživljali izseljenstvo z različnimi kvalitativnimi naboji hkrati . Okoliščine, iz katerih so izseljenci odšli, so bile nemalokrat tako nezavidljive, da je preselitev delovala odrešujoče kljub težavnostim, na katere so naleteli v novem okolju . Pogosto se tragične razsežnosti občutja izseljenstva, tudi izgnanstva,588 v eni sami osebni izkušnji mešajo z osvobajajočim utripom novega življenja . Črno-bele poenostavitve teh doživljanj bi bilo neprimerno uporabljati predvsem zato, ker takšen pristop preprečujejo izjemno raznolike dogajalne in čustvene komponente, ki so za vsakogar tako specifične kot prstni odtis . Medtem ko pri izseljencih v Kanado iz makroperspektive izstopa predvsem ekonomski motiv za izselitev, se ob upoštevanju individualne perspektive običajno razgali kompleksna prepletenost izseljenske motivike .589 res je, da so v ozadju večine izselitev posameznikov strateški ekonomski premisleki, a želja izseljencev po boljšem zaslužku ali višjem življenjskem standardu ne moremo v polnosti razumeti brez neekonomskih aspektov . Odločitev za izselitev nemalokrat temelji na osebnih aspiracijah in emocionalnih osnovah, ki učinkujejo na zamišljanja o življenju drugje .590 Zlasti v tradicionalnih ali represivnih družinskih okoljih je lahko vzrok za izselitev želja po svobodnejšem oblikovanju življenjskih 587 Francesca Battisti, Alessandro Portelli, »The Apple and the Olive Tree: exiles, Sojourners, and Tourists in the University«, v: Benmayor, Skotnes, Migration and Identity, 31–57 . 588 Za zanimiva izhodišču o izkušnji izgnanstva glej, edward W . Said, Premišljanja o izgnanstvu, v: Oblasti povedati resnico (Ljubljana: Založba /*cf ., 2005), 75–90 . 589 Alistair Thompson, »Moving Stories: Oral history and Migration Studies«, Oral History 27/1 (1999): 24–37; Passerini, Luisa in drugi (ur .) (2007) . Women Migrants from East to West: Gender, Mobility and Belonging in Contemporary Europe (New York: Berghahn Books, 2007), 1–20; Breda Čebulj-Sajko, »Vzroki za izselitev – spomini izseljencev na čas njihovega odhoda v tujino«, Dve domovini / Two Homelands 6 (1995): 53–63; Strle, »Bila je preprosto sreča«, 89–117 . 590 Leo eitinger, »Feeling at home: Immigrants’ Psychological Problems«, v: Leo eitinger, David Schwartz (ur .), Strangers in the World (Bern, Stuttgart, Dunaj: hans huber Publishers, 1981), 11 . 208 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV odločitev .591 Ob prihodu v tujino si ljudje morajo zagotoviti še rezidenčno gotovost, emocionalno varnost in vzajemno podporo v kriznih časih .592 Zdi se, da se večina kategorij, s pomočjo katerih običajno analiziramo migracijske odločitve, med seboj ne izključuje; bolje je reči, da se raznoliki elementi pre-pletajo in seštevajo . ekonomska migracija je predvsem administrativni pojem, ki se še zdaleč ne povsem prilega natančni analizi posameznikove migracijske izkušnje, prav tako tudi povsem ne zajame migracijskega procesa kot celote . Socialno življenje izseljencev v Kanado (ali drugam) se je v deželi prise- litve moralo oblikovati na novo . Za opazovanje migracijskih procesov je zato dobrodošlo upoštevanje družbene mezoravni, pri čemer velja žaromet, uperjen v posameznega migranta, razširiti na njegove medosebne stike, zlasti na njegove sorodnike, prijatelje, sosede, sokrajane, sodelavce, znance .593 Običajno so se priseljenci iz sorodnih krajev naseljevali v bolj ali manj strnjenih skupinah, si vzajemno pomagali pri zaposlitvi, izmenjavali potrebne informacije in se družili tudi v prostem času .594 Jezik, navade, vrednote in drugi kulturni elementi so v tujem okolju konsolidirali izseljenske skupnosti na etničnih ali regionalnih temeljih . A vendar je sorodnost geografskega ali etničnega izvora zaznamo-vala le del združevalnih kapacitet . Zaradi specifičnih situacij, v katerih so se migranti znašli, pa tudi zaradi sorodnih dispozicij, afinitet, vzajemnih simpatij in drugih dejavnikov, so se tesne medosebne vezi izoblikovale tudi onkraj etničnih skupnosti .595 Biografska perspektiva laže ovrednoti interpretativne potenciale družbenih interakcij, ki jih Charles Tilly imenuje medosebne mreže zaupanja (interpersonal trust networks), ko jih opazuje v migracijskih konte-kstih .596 Obenem pa omogoča tudi vpogled v dinamičnost osebnih mrež, ki ga določa zlasti dejstvo, da se skozi čas kakovost medosebnih odnosov spreminja . Za bolj celostno razumevanje tvorjenja družbenih mrež, ki navsezadnje vplivajo tudi na identificiranje posameznikov, je treba razširiti opazovališče v 591 Strle, »Bila je preprosto sreča«, 114–115 . 592 hoerder, »Segmented Macrosystems and Networking Individuals«, 80 . 593 hoerder, »Segmented Macrosystems and Networking Individuals«, 78–81; Boyd, »Family and Personal Networks«, 638–670 . 594 Ivan Light, Steven James gold, Ethnic Economies (Bingley: emerald group Publishing Limited, 2000); Jure gombač, »etnično podjetništvo med Slovenci v državah nekdanje Jugoslavije: situacije, možnosti in priložnosti«, v: Janja Žitnik Serafin, Aleksej Kalc (ur .), Raziskovanje slovenskega izseljenstva: Vidiki, pristopi, vsebine (Ljubljana: Založba ZrC, 2017), 193–203 . 595 Urška Strle, »emigration as Augmented War experience: An (Auto)Biographical Account of Ted Kramolc = L’émigration comme expérience de guerre augmentée: un compte-rendu (auto)biographique de Ted Kramolc« Central European Journal of Canadian Studies 17 (2022): 71–86 . 596 Charles Tilly, »Trust Networks in Transnational Migration«, Sociological Forum 22/1 (2007): 3–24 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 209 čas pred izselitvijo in upoštevati vpliv kulturnih danosti izvornega okolja . Med nekaterimi kanadskimi Slovenci je možno opaziti fenomen kompleksnega istove-tenja, ki je posledica multikulturne realnosti izvornih krajev . To se izkristalizira zlasti tedaj, ko usmerimo raziskovalni fokus na obmejne in druge večkulturne predele, za kar nudijo konkretne življenjske zgodbe velik razlagalni potencial . Tako se je denimo Jožef (r . 1909) iz okolice Kočevja, kjer je do leta 1945 obsta-jala prepoznavna nemška skupnost, naselil v Schumacher, ontarijsko rudarsko naselje z močnim nemškim pečatom . Tam se je se leta 1939 poročil s kanadsko Nemko, v njuni družini pa so se mešali nemški in slovenski vplivi .597 Marija (r . 1903) iz hotize pri Lendavi, kjer je območje z madžarsko manjšino, je v poznih tridesetih letih 20 . stoletja delovala ne le v prekmurskem podpornem društvu sv . Jožefa in v slovenski župniji sv . gregorja Velikega v hamiltonu, ampak tudi pri madžarski župniji v Torontu .598 Marija (r . 1923) iz Vipavske doline, ki je po prvi svetovni vojni postala del Kraljevine Italije, je med obema vojnama delovala kot hišna pomočnica pri italijanskih meščanskih družinah v Trstu in Torinu . Ko je leta 1953 prišla v Toronto, se je naselila v predelu Little Italy, kjer je sprva zaradi neznanja angleščine nakupovala izključno v italijanskih trgovinah; ob slovenskih vižah je zaradi predhodne delovne umeščenosti v ita-lijansko meščansko okolje poslušala tudi italijanske canzone in poleg domačih kmečkih jedi kuhala tudi vrsto italijanskih .599 Ti trije biografski primeri z rabo opazovališča, ki preči nacionalne okvire, ilustrirajo večplastnost identificiranja, nakazujejo pa tudi na to, da se posameznikovo identificiranje običajno odziva na družbenopolitične spremembe na makroravni . Obenem pa potrjujejo tudi to, da spremembe v občutenju pripadnosti ne sledijo nujno sinhrono spre-membam političnih struktur . Nasprotno, nekateri identitetni elementi lahko ostanejo za posameznike merodajni še dolgo časa po temeljitih spremembah politične realnosti . glavno epistemološko sporočilo biografskega pristopa je, da subjektivna realnost raziskovalcu preteklosti ne bi smela pomeniti nič manj od objektivno definiranih, merljivih stvarnosti .600 Izhaja iz utemeljenih spoznanj na polju ustne zgodovine, da pomeni in razumevanja, ki jih posamezniki pripišejo določenemu dogodku, fenomenu ali procesu, tvorijo ključni del vzvodov za njihove odlo-čitve in nadaljnja dejanja .601 Ta navdihujoči interpretativni kalup lahko hitro 597 Vintar, Od lipe do javorja, 66 . 598 Vintar , Od lipe do javorja, 120 . 599 Strle, »Identitetne transformacije«, 141 . 600 Milharčič hladnik, »Subjektivna realnost«, 169–196 . 601 Alessandro Portelli, The Death of Luigi Trastulli and Other Storis: Form and Meaning in Oral History (Albany: State University of New York Press, 1991); Luisa Passerini, »ranjeni spomini: 210 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV prevedemo v konkretno izkušnjo izselitve v Kanado . Valdi Kavčič (1933–2024), rojen v vasici Modrejce pri Mostu na Soči, mi je svoje prve miselne vzgibe o izselitvi ponazoril s spominskim utrinkom na čas med letoma 1945 in 1947, ko je v neposredni bližini njegovega doma njegovi tekla demarkacijska črta med jugoslovansko in zavezniško upravo: So bili tukaj vojaki, ameriška zona A, zona B . Na tej strani so bili Amerikanci . Kot otrok vidiš, kako so bili oni fejst oblečeni, pridni . So nam dali vse možnosti in tako, kar je bilo tam . V šolo sem hodil pa na drugo stran v Tolmin . In ko smo šli tja k Sveti Luciji [Most na Soči, kjer je stala karavla, op . a .], so bili tam južnjaki . Na tej strani so bili Amerikanci tako fajn oblečeni, veš, čedni, na drugi strani pa ta siromaščina . In so rekli, da je boljše tam kot tukaj . (smeh) In sem že kot otrok mislil, kako more biti bolje tam, če je bilo tako slabo? Zame je bilo to psihologič-no zelo nerodno . Že tistikrat sem se odločil, sem rekel, jaz bom šel . In sem potem končno šel .602 Njegova predstava o življenju na Zahodu se je oblikovala ne le na podlagi številnih prebegov, ki so po letu 1947 množično zaznamovali gospodarsko neper-spektivno Posočje,603 ampak že prej, ob mladostniškem opazovanju pripadni-kov dveh vojsk, kar je v njegovi percepciji simboliziralo družbenoekonomske perspektive držav, ki so jim pripadali . In če se na tem mestu vrnemo k izhodiščni motiviki o kanadskih sanjah, ki so si jih Slovenci in Slovenke umišljali pri načrtovanju bodočega življenja v Kanadi, ne moremo mimo spoznanja, da so prav te tvorile univerzalni izse-ljenski motiv . Sanje o življenju v Kanadi so tvorile pričakovanja, predsodke in predstave, združene z željami in afinitetami o izselitvi razmišljujočih in čutečih posameznikov, v katerih je zaznati veliko imaginarnih, celo oniričnih vsebin . »Daljni magneti«604 obljubljenih dežel pa so ob stiku z realnostjo, kot je razbrati iz številnih študij, življenjskih zgodb priseljencev in kot izhaja tudi iz plastične pripovedi Frenka Urbanije (1944–2023), ki je v šestdesetih letih prišel v Kanado iz Argentine, v začetku skoraj univerzalno postali predmet razočaranj . Imaginarij in ideologija v neki nedavni zgodbi«, v: Ustna zgodovina, spol in utopija: Izbrani spisi (Ljubljana: Studia humanitatis, 2008) . 602 Intervju avtorice z Valdijem Kavčičem, Modrejce, junij 2008 . 603 Urška Strle, »‘Pustili so vse in čez noč odšli .’ : Prispevek k ilegalnemu izseljevanju iz Posočja v Italijo po drugi svetovni vojni v luči ustnih pričevanj«, Zgodovina za vse: Vse za zgodovino 16/1 (2009): 113–129 . 604 Po Dirk hoerder, horst rössler, Distant Magnets: Expectations and Realities in the Immigrant Experience, 1840–1930 (New York, holm & Meyer, 1993) . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 211 F: Je bilo ponoči, 11, 12 ponoči, ko smo prišli tja . Jaz sem pa človek . . . všeč so mi mesta pa lučke pa pogledam čez okno… nobene bajte! Nikjer ne vidim, kako se reče . . . Middle of nowhere! That was so hard for me! I expected Canada with lights, with this and that . . . /smeh/ Pa hribe sem hotel videti . Oh boy, to je bilo tako težko zame! Anyway, potem sem se malo potolažil pa sem šel delat pa sem avto kupil . Potem sem pa začel ljudi spoznavat . V Windsor sem šel in sem tam živel deset let . Od začetka je bilo težko . Nisem jezika znal . [ . . .] Zmeraj mi je bilo malo dolgčas . Včasih sem tudi jokal, uh, kaj pa tu delam? U: Zakaj pa nisi šel nazaj? [v Argentino, op . a .] F: Zmeraj je bilo to mišljenje, veš . Zmeraj, od začetka do zdaj . . . ampak . . . /premolk/605 V biografski konceptualni zasnovi se izriše pomen transnacionalne obravnave kanadske izseljenske izkušnje, saj je le-ta določena ne le s kanadskim, ampak tudi z izvornim okoljem in – če smo natančni – z vsemi »potmi prehodov« oziroma izseljenskimi postajami . Tako je zgoraj omenjenega Franca Urbanijo ob kanadski izkušnji in slovenski kulturi, ki jo je ohranjal v družinskem in konte-kstu in v slovenski skupnosti v Buenos Airesu, močno določila tudi argentinska izkušnja, kjer je kot otrok slovenskih beguncev odraščal . Življenjske pripovedi posredujejo empirično podkrepitev, da se človekovo identificiranje odziva na velik del socialnih interakcij, ki jih stke skozi življenje . To pomeni, da vsaka osebna zgodba, vsaka pripoved vsebuje tudi izraze identitete, ki je sestavljena iz različnih parametrov in zlita v vsakokrat unikatno inačico . Identitetna heterogenost je bila predmet prerekanj med različnimi krogi slovensko-kanadske skupnosti, za problematično so jo imeli zlasti ljubitelji ravnih linij, jasnih definicij in unitarističnih razumevanj kulturnih svetov . Ted Kramolc v svoji delih, ki imajo močan avtobiografski značaj, pogosto temati-zira razumevanje slovenstva, ki se mu je v različnih društvenih okvirih zdelo problematično, vsiljeno in neživljenjsko .606 Pogosta literarna motivika o napetih odnosih med kanadskimi Slovenci bržkone izhaja iz njegovega psihološkega nelagodja, ki se je porodilo, ker so mu zaradi svojskega zamišljanja lastne iden-titete, načinov integracije v Kanadi in odmika od pogrevanja vojnih in povojnih dogodkov večkrat očitali, »da ni več Slovenec«, čeravno je bil na ravni ustvar-janja literarne in likovne dediščine med kanadskimi Slovenci nadpovprečno aktiven .607 V intervjujih s kanadskimi Slovenci sem naletela na različne načine 605 Intervju s Francem Urbanijo, Toronto, februar 2008 . 606 Ted Kramolc, Podobe iz arhivov (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992); Ted Kramolc, Potica za navadni dan (Ljubljana: Slovenska matica, 1997); Ted Kramolc, Tango v svilenih coklah (Ljubljana: Nova revija, 2002); Ted Kramolc, Sol v grlu (Ljubljana: Nova revija, 2008) . 607 Strle, »Ted Kramolc«, 41–64 . 212 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV razumevanja sebe v povezavi s svojim izvornim okoljem . A osebna perspektiva mi je razkrila tudi to, da se lahko identificiranje v niansah razlikuje tudi znotraj trdnega družinskega okvira . U: Kako se pa vi doživljate? Kaj je vaša narodnost? Za kaj se imate? Kanadčan, Slovenec, kanadski Slovenec? V: Slovenski Slovenec . Ne morem biti kanadski! Kako? U: Prav Slovenec? V: Ja . Slabo? No, jaz se tako počutim, pravzaprav . F: Naša narodnost je Slovenian, ker smo tukaj rojeni . Citizenship imamo pa kanadski . U: Ma kako se vi čutite? V: Zame? Jaz sem tu [v Sloveniji, op . a .] . F: Jaz sem pa tam (hehet) . V: Ona je neodločena, ne ve točno . . . F: Ja, ja, ja! Jaz sem tam, ti si tukaj, in? . . . U: Saj to lahko od vsake osebe niha . . . F: Ja . V: Jaz bom rekel to drugače . Ko greš enkrat po svetu, nisi sigurna, kaj si . Se pokvariš .608 Izsek iz pogovora z dolgoletnima zakoncema Valdijem (*1933, Modrejce pri Mostu na Soči, + 2024, Newmarket, Ontario) in Frido (*1940, Podbela v Breginjskem kotu) Kavčič, ki sta v Kanado prispela ločeno v začetku petdesetih let, jasno poudari pomen generacijske perspektive in družinskega konteksta v razumevanju njune izseljenske izkušnje . Valter, ki je še ne polnoleten brez vednosti svoje družine – z Jankom, bratom moje stare mame – prebegnil čez Kolovrat v Italijo, je izkazoval večjo navezanost na Slovenijo in slovenstvo kot Frida, ki je kot desetletna prebegnila s svojo ožjo družino in se svojega »kotarskega« doma skoraj ne spominja . Sedem let kronološke razlike med njima pa pomeni očitno ločnico v osebnostni formaciji, ki je vplivala na njuno vrednotenje migracijske izkušnje . S pomočjo egodokumentov (pisma, spomini, dnevniki, ustna pričevanja, fotografije in podobno), pa tudi z avtobiografskimi vsebinami prepredenih leposlovnih del, se jasno razkrije, da so migracijske odločitve vplivale tudi na tiste, ki se niso preselili, torej na tiste člane izseljenčeve skupnosti, ki so ostali doma .609 Tu ne merim le na represijo oblastnih organov v prvih dekadah po 608 Intervju avtorice s Frido in Valdijem Kavčič, Modrejce, junij 2008 . 609 Mirjam Milharčič hladnik, »From A Dollar in an envelope to a Petition to the White house: The Significance of Slovenian Migrants for Those Back home«, v: Ulf Brunnbauer (ur .), Transnational Societies, Transterritorial Politics: Migrations in the (Post)-Yugoslav Region, 19th–21th Century (München: r . Olderbourg Verlag, 2009), 193–212 . OrIS ZgODOVINe PrISeLJeVANJA SLOVeNCeV V KANADO 213 drugi svetovni vojni, ki so jo izvajali nad sorodniki in prijatelji prebežnikov, »državnimi sovražniki«; moja stara mama je denimo prva kanadska pisma svojega brata Janka »metala v peč«, da bi se znebila obremenilnih dokazov in izognila morebitnim težavam s policijo . Poudariti je treba zlasti denar in materialne dobrine, ki so jih Slovenci v Kanadi pogosto in v velikih količinah pošiljali domov svojim sorodnikom, prijateljem in znancem . Imeti sorodnika v gospodarsko rastoči Kanadi, s čimer se je lahko ponašalo kar nekaj Slovencev, je tudi na simbolni ravni pomenilo določen družbeni prestiž . Ne smemo pozabiti, da je veliko Slovencev svojo izkušnjo s kulturo Severne Amerike doživelo na obisku pri svojih kanadskih sorodnikih in da so številni s sorodniško pomočjo tudi sami postali Kanadčani . Most, ki je povezoval kanadske Slovence z ljudmi iz izvornega slovenskega okolja, je omogočal obojestranski prehod informacij, veščin, norm . Z vidika medosebnih stikov z ljudmi iz domovine so (bili) slovenski izseljenci v Kanadi še kako del slovenskega prostora, četudi so (bili) predvsem kanadski drža-vljani . Veliko večino slovenskih Kanadčanov je določila močna vez z nekdanjo domovino, s čimer so oblikovali transnacionalno izkušnjo vpletenosti v (vsaj) dve družbi in državi . 214 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV ALBUM DRUŽABNE AKTIVNOSTI Do ustanovitve uradnih društev so družabne dejavnosti slovenskih izseljencev v Kanadi potekale v zasebnih krogih, v stikih z drugimi slovanskimi skupnostmi ali z rojaki v ZDA . Prva društva, namenjena socialni podpori svojih članov, so nastala zaradi nezadostnega delovanja socialnih institucij v Kanadi . Velik razmah društvenega življenja kanadskih Slovencev se je zgodil v desetletjih po drugi svetovni vojni, ko se je v Kanado priselilo največ Slovencev . V zadnjem času tradicionalna slovenska skupnost v Kanadi upada, dejavnost društev in ustanov je znatno okrnjena . © Canadian Slovenian historical Society S podpornim in humanitarnim delovanjem so se oblikovala prva uradna društva . Na sliki članice različnih društev v Kanadi, ki so leta 1946 organizirale pomoč rojakom v Jugoslaviji . DrUŽABNe AKTIVNOSTI 215 Verski dogodki so bili med najbolj množično obiskanimi . Župnišča so postala izrazito večnamenski prostori, središča ne le verskih, ampak tudi družabnih dejavnosti . Sobotne slovenske šole so skrbele za ohranjanje jezika in prenašanje tradicije na mlajše generacije . Na sliki učenci slovenske šole v hamiltonu iz leta 1968 . 216 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Živahna gledališka dejavnost je privabljala slovensko-kanadsko občinstvo . Tržaški arhitekt Vilko Čekuta (1915–2014) je več kot 40 let vodil Slovensko gledališče v Torontu . Zasebna srečanja so pogosto nadomeščala društvene dogodke . Zlasti v manjših krajih razpršeno poseljene Kanade so bila edina priložnost za druženje med rojaki . DrUŽABNe AKTIVNOSTI 217 Slovenci iz Toronta in okolice so v sedemdesetih in osemdesetih letih pozimi radi zahajali na smučišče Old Smokey v Beaver Valley, kjer je slovenska skupnost postavila vlečnico . 218 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Slovensko lovsko in ribolovno društvo (Slovenian hunters & Anglers Club) je bilo eno najdejavnejših slovensko-kanadskih društev . Izdajalo je glasilo Lovski vestnik (1980–2011) . Balinanje je bilo čislana rekreativna dejavnost na poletnih prireditvah slovensko-kanadskih društev, navduševalo je tako moške kot ženske . DrUŽABNe AKTIVNOSTI 219 Nogomet je med kanadskimi Slovenci eden najbolj priljubljenih skupinskih športov . Na fotografiji ženska nogometna sekcija Športnega kluba Slovenija iz hamiltona leta 1983 . Mlajše generacije so se vključevale tudi v ameriške športe, kot sta hokej in bejzbol . Na fotografiji navijači turnirja v bejzbolu, ki so ga priredili v Slovenskem letovišču, znanem kot Farma . 220 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Folklorni dogodki, ki jih je spodbudila politika multikulturalizma, združujejo številne navdušence nad ljudsko glasbo in plesi . Na sliki belokranjska folklorna skupina . glasba spremlja vse družabne dogodke . V sredini Walter Ostanek, kanadski kralj polke, sin slovenskih staršev in trikratni dobitnik gremija za najboljši polka ansambel (oblečen v rdeče) . DrUŽABNe AKTIVNOSTI 221 ZAKLJUČEK ALI O KANADSKIH SANJAH ŠE ZADNJIČ Andrej Štritof (1903–1994), slovensko-kanadski slikar, »upornik s čopičem« . © Cvetka Kocjančič Pred množičnim priseljevanjem, ki se je začelo šele v zadnji desetini 19 . stoletja, je bilo ozemlje današnje Kanade privlačno le za tanek sloj prišlekov . Sanjska je nemara bila ta obsežna dežela predvsem za misijonarje med domorodnim prebivalstvom, za lovce in trgovce s krznom, za iskalce zlata, za avanturiste in za posameznike, ki so bežali od spon civilizacije ali pred roko pravice .610 Od preloma stoletja, ko je Kanada uvedla proaktivno priseljensko politiko, zlasti pa med prvo svetovno vojno in po njej, ko so sosednje ZDA začele znatno omejevati svojo priseljensko gostoljubnost,611 pa je vedno bolj postajala dežela priložnosti tudi za kmetovalce (farmer), gozdarje (lumberjack), železniške in cestne delavce (railway worker, road worker) in rudarje (miner), ki so našli svoj prostor za delovanje na brezmejnih prerijah, v obsežnih gozdovih in na bogatih rudnih nahajališčih .612 Vsi ti želeni poklicni profili ponazarjajo gospodarski značaj tedanje Kanade, v kateri je prevladoval primarni sektor, zagon pa je dobival tudi sekundarni . Med številnimi prišleki, ki so imeli namen z veliko odrekanja trdo delati – in se po možnosti s prihranjenim zaslužkom vrniti domov –, so prevladovali fizično sposobni mladi moški . Delež priseljenih žensk je bil sprva občutno manjši, zanje pa je bila značilnejša stalnejša naselitev; navadno so se pridružile moškim članom družine, če se jim je v novem okolju uspelo ustaliti . Doba ekonomske restavracije po prvi svetovni vojni, ki je v prišlekih iz fizično, demografsko in moralno opustošene evrope vzbujala upanje, da bodo imeli tu boljše življenjske možnosti, je bila kratkega daha . Kanado je, podobno kot večino držav sveta, konec dvajsetih let 20 . stoletja za skoraj desetletje močno prizadela gospodarska kriza, zaradi katere se je močno zmanjšala možnost družbenega vzpona . Še več, veliko je bilo stečajev gospodarskih in državnih institucij ter tudi 610 Thomas Torner, Thor Frohn-Nielsen (ur .), A Few Acres of Snow: Documents in Pre-Confede- ration Canadian History (Toronto: University of Toronto Press, 2009) . 611 Matjaž Klemenčič, Milan Mrđenović, »Ameriška politika priseljevanja do leta 1945 in slo- venski priseljenci«, v: Aleksej Kalc (ur .), Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma (Ljubljana: Založba ZrC, 2021), 100–109 . 612 Kelley, Trebilcock, The Making of the Mosaic. ZAKLJUČeK ALI O KANADSKIh SANJAh Še ZADNJIČ 225 osebnih bankrotov . Podobno kot v ZDA so v Kanadi pretežno kmetijske prerijske province (Alberta, Saskatchewan in Manitoba) sredi tridesetih let prizadele tudi serije peščenih viharjev (dust bowl) .613 Družbena klima se je spričo naraščajoče brezposelnosti, brezdomstva, lakote in splošnega pomanjkanja močno zaostrila . Ponoven gospodarski vzpon in družbenopolitično stabilizacijo je Kanada doživela med drugo svetovno vojno, katere boji niso potekali na njenem ozemlju, tudi z razmahom vojne ekonomije . Ko je v letih po drugi svetovni vojni Kanada zopet odprla svoje meje za evropske razseljence, je število prebivalstva začelo znatno naraščati, država pa se je v naslednjih desetletjih gospodarsko še bolj okrepila . Z rastjo urbanih območij po drugi svetovni vojni so se povečevale tudi možnosti za zaposlitev in izobraževanje, kar je omogočilo intenzivno rast demografskega prirastka, in sicer predvsem s priseljevanjem . V šestdesetih letih je Kanada po gospodarski rasti dohitela tudi ZDA in od tedaj je v samem svetov-nem vrhu držav, ki omogočajo najvišji življenjski standard in največ priložnosti za socialni uspeh . Tudi za priseljence . Poseben status je Kanada pridobivala od sedemdesetih let, ko je na pobudo iz priseljenskih vrst začela uveljavljati multikulturno politiko . Uspeh prišlekov je bil vseskozi pogojen s trdim delom in korektnim odnosom do kolektivnih vrednot, kar še danes odzvanja v ozadju protestantskih mentalitetnih okvirov družbenih elit . Pri tem je treba poudariti, da so morali priseljenci na začetku sprejeti bistveno težje delovne pogoje kot domačini . Težak začetek je običajen del priseljenske zgodbe . Presek soočanja izseljenskih sanj in priseljenskih realnosti nam vselej posreduje neskončen zbir zelo razliku-jočih se življenjskih zgodb, uspešnih, manj uspešnih in tudi neuspešnih .614 Vstop v kanadsko okolje je prišleke vselej vsaj začasno soočil s povečano potrebo po prilagajanju, odrekanju in improviziranem življenju . Prav v načinih premago-vanja začetnih priseljenskih težav in večletnega procesa akulturacije v kanadsko družbo lahko iščemo osrednje kvalitativne vzvode za uspešno integracijo vanjo . Kot sem opazila v pridobljenih življenjskih zgodbah, so se priseljenci pogosteje izkazali s pozitivnejšim odnosom do prihodnosti, večjo socialno inteligenco, 613 Fenomen migracij, izzvanih zaradi peščenih viharjev, ki so še poglobili agrarno krizo pre- rijskih kolonov, ilustrira John Steinbeck v romanu The Grapes of Wrath (1939; Sadovi jeze, 1943) . V njem kot protagoniste postavi člane družine Joad, ki se neperspektivnih razmer v Oklahomi preselijo v Kalifornijo . gre za fikcijo, ki ima realno zgodovinsko podlago, saj se je v 30 . letih 20 . stoletja zaradi posledic gospodarske krize in naravnih katastrof iz revnih prerijskih držav (the Great Plains) v Kalifornijo priselilo približno pol milijona ljudi . 614 Irena gantar godina (ur .), Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje (Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 1996) . 226 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV vztrajnostjo, vedoželjnostjo in ambicioznostjo, ki so, morda bo zvenelo proti-slovno, nemalokrat sobivali z obupom, negotovostjo, zakrčenostjo in občutjem drugorazrednosti . V pisani paleti različnih skupnosti, ki so se odločile priti v Kanado, so bili tudi Slovenci, ki so kljub relativni maloštevilnosti sčasoma pustili v svoji novi domovini viden pečat . Naj gre za kulturo, gospodarstvo, znanost, politiko ali šport, na vseh naštetih področjih najdemo izstopajoče predstavnike slovenskega rodu . Posebej pa je treba omeniti tudi tiste komajda opazne širše plasti prebivalstva, ki so pomagale graditi kanadsko družbo obilja in visokega življenjskega standarda . Tiste brezimne množice, ki so prispevale k rasti vseh gospodarskih panog in sooblikovale živopisno kanadsko kulturo, skratka vse tiste neštete posameznike, ki so nevpadljivo krepili temelje države, vzpostavljali nove strukture kanadske družbe in jo pomagali bogatiti . Poleg vsega tega so Slovenci v Kanadi, slovenski Kanadčani ali kanadski Slovenci, kakor obravnavano priseljensko skupnost v Kanadi pač imenujemo, kljub svoji majhnosti trdoživo ohranjali in razvijali svojo kulturno dediščino . O tem priča bogato družabno, zlasti pa društveno življenje, ki se je s podpornim društvom Bled prvič formaliziralo leta 1933 . Načini, kako so ohranjali svoje običaje in kulturo, premoščali domotožje ali prenašali tradicijo svojega domačega okolja na naslednji rod, so tako številni in raznovrstni, da jih ni mogoče v celoti popisati . Stik kanadskih Slovencev s Slovenijo je še vedno navzoč in se izkazuje v umetnosti, kulturi, politiki, gospodarstvu in znanosti . Pričujoča knjiga skuša ob osvetlitvi vzpostavljajoče se kanadske družbe in načinov priseljenske ugnez-ditve vanjo prikazati tudi raznovrstne družbene mostove, ki so se s prizadevanji kanadskih Slovencev skozi čas vzpostavili med kanadskim in slovenskim okoljem . Del kanadskih sanj je tako oplazil tudi staro domovino slovenskih izseljencev . ZAKLJUČeK ALI O KANADSKIh SANJAh Še ZADNJIČ 227 BIBLIOGRAFIJA IN VIRI Abella, Irving, harold Troper, Franca Iacovetta, Paula Draper, robert Ventresca (ur .) . Women, Workers, and Communities in Canadian History: 1840s–1960s . Toronto: University of Toronto Press, 1998 . Adams Truslow, John . The Epic of America . Boston: Little, Brown, and Co ., 1931 . Adelmann, howard, Allan Borowski, Meyer Burstein, Lois Foster (ur .) . Immigration and Refugee Policy: Australia and Canada Compared . Toronto: University of Toronto Press, 1994 . Anthias, Floya . Translocational Belongings: Intersectional Dilemmas and Social Inequalities . New York: routledge, 2020 . Arnež, Janez . Slovenski tisk v ZDA in Kanadi: 1940–1997 . Washington, Ljubljana: Studia Slovenica, 1998 . Bade, Klaus J . Evropa v gibanju: Migracije od poznega 18. stoletja do danes . Ljubljana: Založba /*cf ., 2005 . Bajec, Jože . »razvoj slovenskega izseljenskega časnikarstva v evropi, Južni Ameriki in Kanadi« . Slovenski izseljenski koledar (1969): 297–326 . Bajić, Nada . »Informacijska dejavnost Slovencev v Kanadi« . Slovenski izseljenski koledar 1998, 202–219 . Balkovec, Bojan in drugi (ur .) . Kronika XX. stoletja. Ljubljana: Nova revija, 1995– 1996 . Ballinger, Pamela . The World Refugees Made: Decolonization and the Foundation of Postwar Italy . Ithaca: Cornell University Press, 2020 . Belavič, Maja . Družbeno politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi (doktorska disertacija) . Ljubljana: Filozofska fakulteta UL, 2019 . Benton, gregor, hong Liu . Dear China: Emigrant Letters and Remittances: 1820– 1980 . Oakland: University of California Press, 2018 . Berton, Pierre . Klondike: The Last Great Gold Rush, 1896–1899 . Toronto: Achor Canada, 2001 . Bissoondath, Neil . Selling Illusions: The Cult of Multiculturalism in Canada, London: Penguin Books, 1994 . BIBLIOgrAFIJA IN VIrI 229 Black, Joseph Laurence, Martin rudner (ur .) . The Gouzenko Affair: Canada and the Beginnings of Cold War Counter-Espionage . Newcastle: Penumbra Press, 2006 . Bookman Zarković, Milica . Ethnic Groups in Motion: Economic Competition and Migration in Multiethnic States . London: Frank Cass Publishers, 2002 . Bothwell, robert . The Big Chill: Canada and the Cold War . Toronto: Irwin Publishing Ltd ., 1998 . Bothwell, robert . The Penguin History of Canada . Toronto: Penguin Canada, 2006 . Boyd, Monica . »Family and Personal Networks in International Migration: recent Developments and New Agendas« . The International Migration Review, Autumn, 3/23 (1989): 638–670 . Breton, raymond . »From ethnic to Civic Nationalism: english Canada and Quebec« . Ethnic and Racial Studies 11/1 (1988): 85–102 . Brunnbauer, Ulf (ur .) . Transnational Societies, Transterritorial Politics: Migrations in the (Post)-Yugoslav Region, 19th–21th Century . München: r . Oldenbourg Verlag, 2009 . Bumstead, J . M ., Marjory harper, Michael e . Vance (ur .) . Migration and the Making of Memory: Scotia and Nova Scotia, c. 1700 –1990 . halifax: Fernwood Publishing, 1999 . Bumsted, J . M . A History of the Canadian Peoples. Toronto: Oxford University Press, 2007 . Cohen, robin . Global Diasporas: An Introduction . New York: routledge, 2022 . Craig, gerald M ., William Metcalfe (ur .) . Understanding Canada: A Multidisciplinary Introduction to Canadian Studies . New York: NYU, 1982 . Čebulj-Sajko, Breda . »Izbrana bibliografija virov in literature na temo etnološkega preučevanja slovenskega izseljenstva: 1926–1993: Z nekaterimi dodatki za obdobje 1994–1999« . Glasnik slovenskega etnološkega društva 3–4/39 (1999): 54–61 . Čebulj-Sajko, Breda . »Vzroki za izselitev: Spomini izseljencev na čas njihovega odhoda v tujino« . Dve domovini: Razprave o izseljenstvu (1995): 53–63 . Čebulj-Sajko, Breda . Etnologija in izseljenstvo . Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 1999 . Čuješ, rudolf P . Ninidjanissidog Saiagiinagog: Most Rev. Friderik Baraga Apostle of Indians . Nova Scotia: St . Francis Javier University Press, 1968 . Demšar, Marija . Moje življenje . Žiri, Ljubljana: Muzejsko društvo, 2007 . Dolenc, Ivan . Za dolar človečnosti . Ljubljana: Prešernova družba, 1993 . Donaldson, gordon . The Prime Ministers of Canada . Toronto: Doubleday Canada Limited, 1997 . 230 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Drnovšek, Marjan, Vilma Brodnik . Množično izseljevanje Slovencev v Združene države Amerike: Priročnik za učitelje . Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo, 2002 . Drnovšek, Marjan . »Ali je zgodovina izseljenstva tudi del slovenske zgodovine?« . Zgodovina v šoli 12/1–2 (2003): 3–4 . Drnovšek, Marjan . »Izseljevanje Slovencev v Severno Ameriko« . V: Milica Trebše- Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .), Slovensko izseljenstvo, 173–178 (Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001) . Drnovšek, Marjan . »Odnos Partije do slovenske emigracije« . V: Drago Jančar (ur .), Temna stran meseca: Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945–1990, 234–247 . Ljubljana: Nova revija, 1998 . Drnovšek, Marjan . »Osebno in javno v izseljenski korespondenci« . Dve domovini / Two Homelands 20 (2004): 113–151 . Drnovšek, Marjan . »republika Slovenija – mati ali mačeha izseljencev« . VII. Tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu . Ljubljana: Izseljensko društvo, Slovenija v svetu, 2000 . Drnovšek, Marjan . »‘Zgodovina izseljencev ni zgodovina naroda’« . Dve domovini / Two Homelands 8 (1997): 207–212 . Drnovšek, Marjan . »Zunanje migracije Slovencev v prvi in drugi Jugoslaviji: Primerjalni vidik« . V: Peter Štih, Bojan Balkovec (ur .), Migracije in slovenski prostor od antike do danes , 114–115 . Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010 . Drnovšek, Marjan . Franc Pirc: Sadjar na Kranjskem in misijonar v Ameriki . Naklo: Občina Naklo, 2003 . Drnovšek, Marjan . Izseljevanje, ‘rakrana’ slovenskega naroda: Od misijonarja Friderika Barage do migracijske politike države Slovenije . Ljubljana: Nova revija, 2010 . Drnovšek, Marjan . Slovenski izseljenci in zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije . Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2014 . Dwyer, Joseph, D . Slovenes in the United States and Canada: A Bibliography . Minneapolis: University of Minnesota, 1981 . eitinger, Leo, David Schwartz (ur .) . Strangers in the World. Feeling at Home: Immigrants’ Psychological Problems. Bern, Stuttgart, Dunaj: hans huber Publishers, 1981 . elliot, Bruce S ., David A . gerber, Suzanne M . Sinke . Letters across Borders: The Epistolary Practices of International Migrants. New York: Palgrave Macmillan, 2006 . eterovich, Adam S . A Guide and Bibliography to Research on Yugoslavs in the United States and Canada . San Francisco: r & e research Assoc ., 1975 . BIBLIOgrAFIJA IN VIrI 231 Fauri, Francesca (ur .) . The History of Migration in Europe: Perspectives from Economics, Politics and Sociology . New York: routledge, 2014 . Fister, Leon . »Slovensko prosvetno društvo ‘Simon gregorčič’« . Slovenski izseljenski koledar 1968, 223–225 . Fleras, Augie, Jean Loenard elliott . Engaging Diversity: Multiculturalism in Canada . Toronto: Nelson, 1992 . gantar godina, Irena (ur .) . Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje . Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 1996 . gantar godina, Irena . »Overview of the migration of Slavs from habsburg Monarchy to Canada – up to 1918« . V: Marjut Anttonen (ur .), ‘Once a jolly swagman ---’, 68–80 . (Abo/Turku: Institute of Migration, 2001) . gellner, John, John Smerek . The Czechs and Slovaks in Canada . Toronto: University of Toronto Press, 1968 . genorio, rado . »Priseljevanje Slovencev v Kanado pred drugo svetovno vojno« . Slovenski izseljenski koledar 1981, 268 . genorio, rado . »Slovenci na Niagarskem polotoku« . Slovenski izseljenski koledar 1980, 205–212 . genorio, rado . »Ob 50-letnici Vzajemna podporne zveze Bled (1933–1983): Prvi del zapisa o zgodovini te slovenske podporne organizacije v Kanadi, ki zajema obdobje od njene ustanovitve do začetka druge svetovne vojne« . Slovenski koledar: Koledar za Slovence po svetu 31 (1983): 107–108 . genorio, rado . »Ob 50- letnici Vzajemna podporne zveze Bled (1933–1983): Drugi del zapisa o zgodovini te slovenske podporne organizacije v Kanadi, ki zajema obdobje druge svetovne vojne in prva povojna leta« . Slovenski koledar: Koledar za Slovence po svetu 32 (1983): 150–155 . genorio, rado . Ob 50-letnici Vzajemne podporne zveze Bled (1933–1983): Tretji del zapisa o zgodovini te slovenske podporne organizacije v Kanadi, ki zajema obdobje po drugi svetovni vojni . Slovenski koledar: Koledar za Slovence po svetu 33 (1984): 109–113 . genorio, rado . »Slovensko pevsko in dramsko društvo ‘Triglav’ (1933–1964)« . Slovenski izseljenski koledar 1986 . Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 162–169 . genorio, rado . Slovenci v Kanadi / Slovenians in Canada . Ljubljana: Institut za geografijo Univerze edvarda Kardelja, 1989 . genorio, rado . »Slovenski tisk v Kanadi« . Dve domovini / Two Homelands 2–3 (1992): 343–351 . goyette, Linda, Carolina Jakeway roemmich . Edmonton in Our Own Words . edmonton: University of Alberta Press, 2005 . 232 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV grafenauer, Daniel, Anna Agnarsdóttir, Csaba Lévai (ur .) . Global Encounters, European Identities . Pisa: Pisa University Press, 2010 . grossutti, Javier . »emigration from Friuli Venezia giulia to Canada« . (https://www . fogolarsfederation .com/images/Furlans_in_Canada/en_grossutti_Canada .pdf) harney, robert F . »‘So great a heritage of Ours’ . Immigration and the Survival of the Canadian Polity« . V: Stephen r . graubard (ur .), In Search of Canada, 51–97 . New Brunswick, London: Transaction Publishers, 1988 . harzig, Christiane, Dirk hoerder, Donna gabaccia . What is Migration History? Cambridge: Polity Press, 2009 . hoerder, Dirk, hoerst rössler . Distant Magnets, Expectations and Realities in the Immigrant Experience: 1840–1930 . London, New York: holmes & Meier, 1993 . hoerder, Dirk . »ethnic Studies in Canada from the 1880s to 1962: A historiographical Perspective and Critique« . Canadian Ethnic Studies 26/1 (1994): 1–18 . hoerder, Dirk . Creating Societies: Immigrant Lives in Canada . Montreal, Kingston: Mcgill–Queen’s University Press, 1999 . hryniuk, Stella, Lubomyr Luciuk (ur .) . Multiculturalism and Ukrainian Canadians: Identity, Homeland Ties and the Community’s Future . Toronto: Multicultural history Society of Ontario, 1993 . Iacovetta, Franca . The Gatekeepers: Reshaping Immigrant Lives in Cold War Canada . Toronto: Between the Lines, 2006 . Jonjić, Pavao, Ante Laušić . Izvešća iseljeničkog komesarijata u Zagrebu: 1922.–1939 . Zagreb: Institut za migracije i narodnosti, 1998 . Judson, Pieter M . The Habsburg Empire: A New History . Cambridge: harvard University Press, 2016 . Judt, Tony . Postwar: A History of Europe since 1945 . London: Pimlico, 2007 . Jurak, Mirko . »Kanada« . V: Janja Žitnik, helga glušič (ur .), Slovenska izseljenska književnost 2: Severna Amerika, 305–384 . Ljubljana: Založba ZrC, 1999 . Jurančič, Janko . Srbskohrvatsko-slovenski slovar . Ljubljana: DZS, 1972 . Kalc, Aleksej, Michela Predan, Alvaro Petricig . Deriva nei continenti: le Valli del Natisone e i luoghi dell’emigrazione negli archivi fotografici di famiglia = Odplavljanje na celine: Nadiške doline in destinacije izseljevanja v družinskih fotografskih arhivih . Cividale del Friuli: Študijski center Nadiža, Centro studi in Unione emigranti sloveni del Friuli Venezia giulia, 2008 . Kalc, Aleksej, Mirjam Milharčič-hladnik, Janja Žitnik-Serafin . Doba velikih migracij na Slovenskem . Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 2020 . Kalc, Aleksej . »Prispevki za zgodovino izseljevanja iz Beneške Slovenije: primer občine Sovodnje/Savogna« . Dve domovini / Two Homelands 11–12 (2000): 175–202 . BIBLIOgrAFIJA IN VIrI 233 Kalc, Aleksej . »Smernice preučevanja izseljenstva v slovenskem zamejstvu v Italiji in slovensko izseljevanje z zamejskega prostora v delih italijanskih avtorjev« . Dve domovini / Two Homelands 5 (1994): 151–175 . Kalc, Aleksej . Poti in usode: Selitvene izkušnje ljudi iz zahodne meje . Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče republike Slovenije, 2002 . Kavrečič, Petra, Miha Koderman . »Slovenski izseljenci in turistični obisk nekdanje Jugoslavije s poudarkom na poročanju revije rodna gruda« . V: Aleksej Kalc (ur .), Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma, 306–324 . Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 2021 . Kelley, Ninette, Michael Trebilcock . The Making of the Mosaic: A History of Canadian Immigration Policy . Toronto: University of Toronto Press, 2000 . King, Alexandra . »Is the Canadian Dream the New American Dream?« . CNN, 5 . marec 2017 . Klemenčič, Matjaž (ur .) . Etnični fraternalizem v priseljenskih deželah . Maribor: Univerza v Mariboru, 1994 . Klemenčič, Matjaž, Milan Mrđenović . »Ameriška politika priseljevanja do leta 1945 in slovenski izseljenci« . V: Aleksej Kalc (ur .), Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma, 85–114 . Ljubljana: Založba ZrC, 2021 . Klemenčič, Matjaž, Milica Trebše-Štolfa (ur .) . Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice . Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2001 . Klemenčič, Matjaž . »Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo . Objava virov s komentarjem« . Razprave in gradivo: Revija za narodnostna vprašanja 40 (2002): 106–209 . Knowles, Valerie . Strangers at Our Gates: Canadian Immigration and Immigration Policy, 1540–1990 . Toronto: Dundurn Press, 1992 . Kocjančič, Cvetka . »Izseljenstvo kot gospodarski dejavnik« . V: Milica Trebše-Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .), Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice, 223–234 . Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2001 . Kocjančič, Cvetka . »Kanadski Slovenci v znamenju obletnic« . Slovenski izseljenski koledar 1997, 186–189 . Kocjančič, Cvetka . »Slovenes« . V: Paul robert Magocsi (ur .), Encyclopedia of Canada’s Peoples, 1179–1186 . Toronto: University of Toronto Press, 1999 . Kocjančič, Cvetka . Gospodar Golega ozemlja . Novo mesto: Dolenjska založba, 1992 . Kocjančič, Cvetka . Unhappy Rebel: The Life and Art of Andy Stritof . Toronto: Multicultural history Society of Ontario, 1993 . Kocjančič, Cvetka . Upornik s čopičem: Življenjska pot slovenskega izseljenca in slikarja Andreja Štritofa. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1990 . 234 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Kolar, Bogdan, Metod Benedik (ur .) . Zgodovina Cerkve na Slovenskem . Celje: Mohorjeva družba, 1991 . Kos, Janko . »Izseljevanje z območja nekdanjega okraja Krško« . Slovenski izseljenski koledar 1974, 284–287 . Košan, Marko, Irene Mislej (ur .) . Božidar Ted Kramolc: Slike, risbe: Predstavitev umetnikove donacije . Slovenj gradec, Ajdovščina: Koroška galerija likovnih umetnosti, Pilonova galerija, 2011 . Krajc, Anton . »Slovenci v Kirkland Lakeju« . Slovenski izseljenski koledar 1957, 107–111 . Kramolc, Ted . Podobe iz arhivov . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992 . Kramolc, Ted . Potica za navadni dan . Ljubljana: Slovenska matica, 1997 . Kramolc, Ted . Sol v grlu . Ljubljana: Nova revija, 2008 . Kramolc, Ted . Tango v svilenih coklah . Ljubljana: Nova revija, 2002 . Kristan, Cvetko A . »Ob 50-letnici SNPJ v Chicagu« . Slovenski izseljenski koledar 1955, 54–60 . Kristan, Cvetko A . »Kanadski Slovenci v letih narodnoosvobodilnega gibanja« . Slovenski izseljenski koledar 1955, 175–181 . Kuhar, Alojzij . Slovenčev koledar 1941 . Ljubljana: Konzorcij Slovenca, Slovenskega doma in Domoljuba, 1941, 113 . Küzmič, Mihael . »Slovenski protestanti in izseljenstvo« . V: Milica Trebše-Štolfa, Matjaž Klemenčič (ur .) . Slovensko izseljenstvo . Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 2001, 154 . Kymlicka, Will . Sodobna politična filozofija. Ljubljana: Založba Krtina, 2005 . Lapajne, Niko . »Iz Mengša v Oshawo« . Slovenski izseljenski koledar 1967, 218–220 . Le Bras, hervé . Kri in gruda: Pregled teorij migracij v XX. stoletju. Ljubljana: Studia humanitatis, 2003 . Levi, giovanni . »Rabe Biografije« . Monitor ZSA: revija za zgodovinsko, socialno in druge antropologije, 1–2 (2010): 255–265 . Levi, giovanni . Nematerialna dediščina: Življenjska pot piemontskega eksorcista iz 17. stoletja . Ljubljana: Studia humanitatis, 1995 . Li, Peter S . Destination Canada: Immigration Debates and Issues . Oxford, Ont .: Oxford University Press, 2003 . Light, Ivan, Steven James gold . Ethnic Economies . Bingley: emerald group Publishing Limited, 2000 . Lossau, Julia, Daniel Schmidt-Brücken, Ingo h . Warnke (ur .) . Spaces of Dissension: Towards a New Perspective on Contradiction . Bremen: Springer VS, 2019 . Lower, Arthur reginald Marsden . History and Myth: Arthur Lower and the Making of Canadian Nationalism . Vancouver: University of British Columbia Press, 1975 . BIBLIOgrAFIJA IN VIrI 235 Lucassen, Leo, Jan Lucassen (ur .) . Migration, Migration History, History: Old Paradigms and New Perspectives . Bern: Peter Lang, 1999 . Lukšič-hacin, Marina . Ko tujina postane dom: Resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih . Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995 . Lukšič-hacin, Marina . »Političnost migracij po drugi svetovni vojni: Od politike revanšizma do amnestije« . Dve domovini / Two Homelands 50 (2019): 183–198 . Lukšič-hacin, Marina (ur .) . Spet doma? Povratne migracije med politiko, prakso in teorijo. Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 2006 . Mackey, eva . The House of Difference: Cultural Politics and National Identity in Canada . Toronto: University of Toronto Press, 2002 . MacLaren, roy . Canadians Behind Enemy Lines: 1939–1945 . British Columbia: UBC Press, 2004 . Magee, gary B ., Andrew S . Thompson . »The global and Local: explaining Migrant remittance Flows in the english-Speaking World, 1880–1914« . The Journal of Economic History 66/1 (2006): 177–202 . Makuc, Dorica . »Kirkland Lake, mesto, ki je zraslo na zlatu« . Slovenski koledar: Koledar za Slovence po svetu 33 (1986): 170–173 . Marrus, Michael . The Unwanted: European Refugees in the Twentieth Century . Philadelphia: Temple University Press, 2002 . Mikola, Maša . »Transformacija etničnosti: Premik k javnemu izražanju simbolne etnične identitete« . Dve domovini / Two Homelands 20 (2004): 261–263 . Milharčič-hladnik, Mirjam, Jernej Mlekuž . Going Places: Slovenian Women’s Stories on Migration . Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2014 . Milharčič-hladnik, Mirjam . »Ocena knjige: Abdelmalek Sayad, The Suffering of the Immigrant« . Dve domovini / Two Homelands 22 (2005): 229–232 . Milharčič-hladnik, Mirjam . »Subjektivna realnost migracijskih procesov: brati, poslušati in razumeti migrantske izkušnje« . Dve domovini / Two Homelands 22 (2005): 169–196 . Mladineo, Ivan . Narodni adresar Hrvata, Slovenaca, Srba: The National Directory of the Croat-Slovene-Serb Organizations, Institutions, Business, Professional and Social Leaders in the United States and Canada . New York, 1937 . Mlekuž, Jernej . »Nadzor nad nenadzorovanimi migracijami: Kako je slovensko časopisje pisalo o prebegih iz Jugoslavije v letih 1945–1965« . Dve domovini / Two Homelands 50 (2019): 163–182 . Moch, Leslie Page . Moving Europeans: Migration in Western Europe since 1650 . Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press, 2003 . Molek, Nadia . Biti Slovenec v Argentini: Kompleksnost identitetnih procesov argentinskih Slovencev . Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2019 . 236 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Moric, Anja . »Domovina globoko v srcu: Kočevski Nemci v diaspori« . Etnolog 24 (2014): 81–104 . Morton, Desmond . A Short History of Canada . Toronto: McClelland and Stewart, 1994 . Nared, Janez . »Slovenska povojna politična emigracija in razvoj ideje o neodvisnosti Slovenije« . Dve domovini / Two Homelands 13 (2001): 133–163 . Palmer, howard . »Mosaic versus Melting Pot?: Immigration and ethnicity in Canada and the United States« . International Journal 31/3 (1976): 488–528 . Passerini, Luisa in drugi (ur .) . Women Migrants from East to West: Gender, Mobility and Belonging in Contemporary Europe . New York: Berghahn Books, 2007 . Passerini, Luisa . Ustna zgodovina, spol in utopija: izbrani spisi . Ljubljana: Studia humanitatis, 2008 . Pavlič, elizabeth . »Slovenci v Vancouverju« . Slovenski koledar: koledar za Slovence po svetu 1974, 272–273 . Pavlič, Slavko, Willowdale, Ont ., Kanada, »Zakaj ne enotno?« . Rodna Gruda 4 (1976): 32 . Perin, roberto, John Schultz (ur .) . Writing about Canada: A Handbook for Modern Canadian History . Ontario: Prentice hall Inc ., 1990 . Pernišek, France . Moj begunski dnevnik: 1945–1949 . Ljubljana: Studia Slovenica, 2007 . Pertot, Marjan . Slovenska bibliografija za Kanado: 1832–2007 . Trst: Mladika, 2008 . Pierson, ruth roach, r . Douglas Francis, Donald B . Smith (ur .) . Readings in Canadian History: Post-Confederation, 488–508 . Toronto: holt, rinehart and Winston of Canada, 1986 . Pierson, ruth . Interpreting Canada’s Past: Volume Two: Post–Confederation . Toronto: Oxford University Press, 1993 . Pislar Fernandez, Marie . Slovenci v železni Loreni (1919–1939): Skozi družinske pripovedi . Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2006 . Plevnik, Jože . »Cerkev in slovenska identiteta v Kanadi« . Traditiones: Zbornik za slovensko narodopisje 26 (1997): 335–345 . Plut, Silva (ur .) . 50 let Slovenskega društva Vancouver/50 Years of the Slovenian Society Vancouver: 1958–2008 . Burnaby: Slovenian Society Vancouver, 2008 . Poggiolini, gianni, Zürich . »Beneški Slovenci odhajajo v svet« . Rodna gruda 11 (1971): 16–17 . Portelli, Alessandro . The Death of Luigi Trastulli and Other Stories: Form and Meaning in Oral History . Albany: State University of New York Press, 1991 . Porter, John . A Vertical Mosaic: An Analysis of Social Class and Power in Canada . Toronto: University of Toronto Press, 1965 . BIBLIOgrAFIJA IN VIrI 237 Pospeh, Stanislav . Slovenska imigracija v Kanadi (magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2009 . Potočnik, Blaž . »Človek iz tretje domovine« . Rodna gruda 4 (1995): 41 . rak, Miro . Mojih pet svetov . Toronto, Ljubljana: samozaložba, 2007 . rogers, rosemarie . Guests Come To Stay: The Effects of European Labor Migration on Sending and Receiving Countries . New York: routledge, 2020 . rothberg, Michael . Multidirectional Memory: Remembering the Holocaust in the Age of Decolonization . Stanford: Stanford University Press, 2009 . rothberg, Michael . The Implicated Subject: Beyond Victims and Perpetrators . Stanford: Stanford University Press, 2019 . ručigaj, Valentin . »Slovenska naselbina v Kanadi« . Slovenski izseljenski koledar 1982, 244–248 . Said, edward W . . Oblasti povedati resnico . Ljubljana: Založba /*cf ., 2005 . Seiler, Tamara Palmer, David M . Thomas (ur .) . Canada and United States: Differences that Count . Peterborough: Broadway Press, 1993 . Serafin-Žitnik, Janja, Aleksej Kalc (ur .) . Raziskovanje slovenskega izseljenstva: Vidiki, pristopi, vsebine . Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 2017 . Sheryak, Jože . »Kratek pregled zgodovine kanadskih Slovencev« . Slovenski izseljenski koledar 1958, 104–108 . Siegfried, André . The Race Question in Canada . London: Mcgill-Queen’s University Press, 1907 . Sivec, Ivan . Prekletstvo zlata: Po sledeh najbogatejšega slovenskega zlatokopa . Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006 . Sivec, Ivan . Sanje, daljše od življenja: O Slovencu, ki je na Aljaski nakopal poldrugo tono zlata . Ljubljana: Ico, 2018 . Slokan, Ina . »Ludvika Trohe delovni dan« . Slovenski koledar: Koledar za Slovence po svetu 29 (1982): 249–250 . Slovenski dom in cerkev Sv. Gregorija Velikega: Hamilton, Ontario, Canada . hamilton: samozaložba, 196? . Smith, greg M . . Film, Structure and Emotional System . Cambridge: Cambridge University Press, 2003 . Smolej, Viktor . Slovensko-slovaški slovar . Ljubljana: DZS, 1983 . Starman, Frank . »Spomini na delo v jugoslovanski diplomatski misiji v Ottawi« . Slovenski izseljenski koledar 1999, 135–143 . Steinbeck, John . The Grapes of Wrath . New York: The Viking Press-James Lloyd, 1939 . Steinhauser, Betina S . »Post-War Austrian Immigration to Canada« . V: Frederick C . engelmann, Manfred Prokop, Franz A . J . Szabo (ur .) . A History of Austrian Migration to Canada, 101–122. Ottawa: Carleton University Press, 1996 . 238 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Strle, Urška . »‘Bila je preprosto sreča, da sem prišla v Kanado’: o razlogih za selitve skozi Stankino življenjsko zgodbo« . Mirjam Milharčič-hladnik in Jernej Mlekuž (ur .), Krila migracij po meri življenjskih zgodb, 89–117. Ljubljana: Založba ZrC SAZU, 2009 . Strle, Urška . »Da Agnes a Neža: un esempio di formazione d’identità nazionale tra la popolazione rurale slovena (1917–1920)« . V: Matteo ermacora (ur .), Le „disfatte“ di Caporetto: soldati, civili, territori, 1917–1919, 147–150 . Trieste: edizione Università di Trieste, 2019 . Strle, Urška . »go West!: Illegal Postwar Migrations from the Soča region in the Light of a Case Study« . V: Marta Verginella (ur .), Qualestoria: Sconfinamenti storiografici e attraversamenti di confini, 44/1 (2016): 27–46 . Strle, Urška . »Identitetne transformacije v migracijskih procesih: prelivajoča se pripadnost Kanadčanke slovensko-italijanskih korenin« . Dve domovini / Two Homelands 53 (2021): 135–152 . Strle, Urška . »K identiteti slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v Kanadi« . Prispevki za novejšo zgodovino 50/3 (2010): 131–146 . Strle, Urška . »Odnos slovenskih izseljencev v Kanadi do matične domovine po drugi svetovni vojni« . Dve domovini / Two Homelands 26 (2007): 117–141 . Strle, Urška . »‘Pustili so vse in čez noč odšli’: prispevek k ilegalnemu izseljevanju iz Posočja v Italijo po drugi svetovni vojni v luči ustnih pričevanj« . Zgodovina za vse: Vse za zgodovino 16/1 (2009): 113–129 . Strle, Urška . Slovenci v Kanadi: Izseljenstvo skozi prizmo življenjskih zgodb (doktorska disertacija) . Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010 . Strle, Urška . »Slovenians in Canada: An Oral history perspective« . V: rodica Albu (ur .), Migrating Memories: Central Europe in Canada: Oral Histories Vol. 2, 357–419 . Brno, Niš: Central european Association for Canadian Studies, 2010 . Strle, Urška . »Ted Kramolc« . V: Mateja ratej (ur .) . Osebnosti druge svetovne vojne, 41–64 . Ljubljana: Založba ZrC, 2023 . Strle, Urška . »emigration as Augmented War experience: An (Auto)Biographical Account of Ted Kramolc = L’émigration comme expérience de guerre augmentée: un compte-rendu (auto)biographique de Ted Kramolc« . Central European Journal of Canadian Studies 17 (2022): 71–86 . Summerfield, Penny . Histories of the Self: Personal Narratives and Historical Practice . London, New York: routledge, 2019 . Šegvić, Vesela . Povratak jugoslovenske ekonomske migracije: 1945–1951 . Beograd: rad, 1963 . Švent, rozina . Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) . Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 2007 . BIBLIOgrAFIJA IN VIrI 239 Tilly, Charles . »Trust Networks in Transnational Migration« . Sociological Forum 22 (2007): 3–24 . Tomović, Vladislav . »Izseljenstvo narodov in narodnosti Jugoslavije in vzajemne povezanosti z njim« . Iz referata podanega na jugoslovanskem simpoziju v Zagrebu, 1 .–4 . april 1976 . Tomović, Vladislav . Canadian Serbs: A History of Their Social and Cultural Traditions (1856–2002) . Fonthill, Ont .: Batlik, 2002 . Torkar, Blaž . Rekrutacija in urjenje slovenskih pripadnikov misij britanske uprave za posebne operacije (1941–1945) (diplomsko delo) . Ljubljana: FDV, 2005 . Torner, Thomas, Thor Frohn-Nielsen (ur .) . A Few Acres of Snow: Documents in Pre- Confederation Canadian History . Toronto: University of Toronto Press, 2009 . Trebše-Štolfa, Milica . »Dolga pot ‘Mrs . John Brown’ do ‘Mrs . Jane Brown’ v Kanadi« . Arhivi 28/2 (2005): 213–220 . Trebše-Štolfa, Milica . »Dve domovini rojakinje Francke Seljak« . V: Aleksej Kalc (ur .), Poti in usode: Selitvene izkušnje Slovencev iz zahodne meje, 131–136 . Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 2002 . Trebše-Štolfa, Milica . »Med Arktiko in Bahamskimi otoki« . V: Monika Kokalj Kočevar (ur .), Izseljenec: Življenjske zgodbe Slovencev po svetu, 47–50 . Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 2001 . Trebše-Štolfa, Milica . »Portret Francke Seljak: 40 let kulturnega poslanstva med rojaki v Kanadi« . Slovenski izseljenski koledar 2000, 107–119 . Trebše-Štolfa, Milica . »Nastanek Vzajemne podporne zveze ‘Bled’ in njenih odsekov 1933–1993« . Slovenski izseljenski koledar 1994, 150–158 . Trebše-Štolfa, Milica . »Prispevek kanadskih Slovencev k osamosvojitvi Slovenije« . V: Matjaž Klemenčič (ur .), Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 4: Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije), 157–196 . Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2005 . Trebše-Štolfa, Milica . Slovenian Canadian Association: Edmonton, Alberta, Canada: 1964–2004: štirideset let ohranjanja slovenske kulturne dediščine/Fourty Years of Preservation of Slovenian Culture. Ljubljana, edmonton: Slovensko-kanadsko društvo/Slovenian Canadian Association, 2004 . Trebše-Štolfa, Milica . Štiri njene ljubezni: Portret Francke Seljak . Brezovica pri Ljubljani: samozaložba, 2010 . Troper, harold . A Passion for Identity: An Introduction to Canadian Studies . Scarborough: ITP Nelson, University of Calgary, 1997 . Troper, harold . Canada’s Immigration Policy since 1945 . New York: Sage Publications, Ltd ., 1993 . Trunk, J . M . Amerika in Amerikanci . Celovec: samozaložba, 1912 . 240 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Trunk, J . M . Spomini . Celje: Družba Sv . Mohorja, 1950 . Urbanc, Peter, eleanor Tourtel . Slovenians in Canada . Ontario: The Slovenian heritage Committee, 1984 . Urbanc, Vladimir . Pozdravi iz Montreala . Montreal: samozaložba, 2005 . Urbancic, Anne . »Italo-Slovenian Immigrants in Toronto: Doubled ethnicities« . V: gabrielle Scardellato, Manuela Scarci (ur .), A Monument for Italian-Canadian Immigrants: Regional Migration from Italy to Canada , 73–78 . Toronto: Department of Italian Studies, University of Toronto, The Italian-Canadian Immigrant Commemorative Association, 1999 . Urbancic, Anne . »Crossed identities: The Italo-Slovenes and the Friulians« . V: Konrad eisenbichler (ur .), An Italian Region in Canada: The Case of Friuli Venezia Giulia, 19–32 . Toronto: Multicultural Society of Ontario, 1998 . Utrinki duhovne rasti: Ob tridesetletnici Marije Pomagaj v Torontu, 1954–1984 . Toronto: Skupnost Marija Pomagaj 1984 . Valenčič, Joseph . Z delom uma in srca: Ustvarjalnost med Slovenci v Severni Ameriki (separat) . Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2002 . van der Wal, Marijke J ., gijsbert Johan rutten . Touching the Past: Studies in the Historical Sociolinguistics of Ego-documents . Amsterdam: John Benjamins Pub . Company, 2013 . Vintar, Janez . Od lipe do javorja: Selitev Slovencev v Kanado in naselbina v Ontariu v obdobju 1920–1933 . Toronto: Canadian Slovenian Congress/Kanadski slovenski kongres, 2005 . Vipont, Mary, J . M . Bumsted (ur .) . Interpreting Canada’s Past: Volume Two: Post- Confederation. Toronto: Oxford University Press, 1993 . Wallace, Clement . The Canadian Corporate Elite: The Analysis of Economic Power . Toronto: McClelland and Steward, 1975 . Whitaker, reg, gary Marcuse . Cold War Canada: The Making of a National Insecurity State, 1945–1957 . Toronto: Toronto University Press, 1994 . Woodsworth, J . S . . Strangers within Our Gates or Coming Canadians . Toronto: F . C . Stevenson, 1909 . Zalokar, Jurij . Psychological and Psychopathological Problems of Immigrants and Refugees . radovljica: Didakta, 1994 . Zavertnik, Jože . Ameriški Slovenci: Pregled splošne zgodovine Združenih držav, slovenskega naseljevanja in naselbin in Slovenske narodne podporne jednote . Chicago: Slovenska narodna podporna jednota, 1925 . Zheng Wu, Vivien W . Y . So . »ethnic and National Sense of Belonging in Canadian Society« . International migration 58/2 (2020): 233–254 . BIBLIOgrAFIJA IN VIrI 241 Zolberg, Aristide r . . A Nation by Design: Immigration Policy in the Fashioning of America . Cambridge: harvard university Press, 2006 . Zrnec, Tone . Slovenski lazaristi v Kanadi . Toronto: Božja beseda, 2002 . Žigon, Zvone . Iz spomina v prihodnost: Slovenska politična emigracija v Argentini . Ljubljana: Založba ZrC, 2001 . Žitnik Serafin, Janja, Aleksej Kalc (ur .) . Raziskovanje slovenskega izseljenstva: Vidiki, pristopi, vsebine . Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo ZrC SAZU, 2017 . Arhivsko gradivo SI AS 74 referat izseljenskega komisariata Dravske banovine SI AS 134 Okrajno glavarstvo Logatec SI AS 137 Okrajno glavarstvo radovljica SI AS 1241 Združenje Slovenska izseljenska matica SI AS 1273 Zbirka kopij Slovenskega kulturnega društva Simon gregorčič v Torontu SI AS 1284 Zbirka Vzajemne podporne zveze Bled v Kanadi SI AS 1408 Zbirka kopij arhivskega gradiva Slovencev v Kanadi SI AS 1443 Planinšek Janez Časopisje Koledar Mohorjeve družbe Rodna Gruda Slovenski izseljenski koledar The Bulletin Primorski dnevnik Intervjuji Intervju s Francem (Frankom) Urbanijo, Toronto, februar 2008 . Intervju s Štefano Mušič (Stefanie Music), edmonton, januar 2008 . Intervju z Valdijem in Frido Kavčič, Modrejce, junij 2008 . Intervju z Marijo Kraljič, Toronto, februar 2008 . 242 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV SEZNAM KRAJEV IN OSEB A Abella, Irving 84 Battisti, Francesca 208 Adamič, Louis 116 Beamsville 155, 176 Adelmann, howard 103 Bela krajina 37, 194, 195 Afrika 73, 83, 109, 133, 136, 137, 138 Bela Krajina 197 Agnarsdottir, Anna 191 Bélanger, Jacques 12 Ajlec, Kornelija 162 Belavič, Maja 26, 72, 73, 78 Albanija 203 Bellevue 70 Alberta 29, 34, 63, 67, 70, 73, 79, 80, 87, 88, 94, Belorusija 203 102, 104, 106, 148, 152, 188, 195, 226 Benečija-Julijska krajina 32 Albu, rodica 35 Benedik, Metod 165 Ambrožič, Alojzij 163, 165, 192 Benton, gregor 189 Amerika 15, 16, 18, 28, 29, 61, 64, 65, 67, 68, 69, Beograd 32 72, 78, 86, 98, 100, 106, 137, 152, 155, 158, 196 Berton, Piere 69 Anthias, Floya 42 Big Quill Lake 68 Anttonen, Marjut 34 Biss, Danielle 200 Argentina 8, 26, 82, 109, 155, 156, 159, 190, 191, Bissoondath, Neil 144 196, 197, 211 Bitenc, Teja 26 Arnež, Janez A . 32 Blackburn 88 Atlantik 75 Black, Joseph Laurence 25 Avstralija 26, 83, 123, 136, 155, 159, 190, 191, Blagotinšek-Turk, Metoda 26 197, 203 Blake, Jason 12 Avstrija 37, 63, 86, 133, 149, 159, 162 Bolgarija 203 Avstro-Ogrska 64, 73, 74, 195 Bosswick, Wolfgang 163 Azija 73, 74, 133, 136, 137, 138 Botha 70 B Bothwell, robert 102, 104, 124 Boyd, Monica 42 Bade, Klaus 206 Britanska Kolumbija 67, 70, 75, 88, 94, 106, Bah, Stane 194 148, 152, 188 Bajić, Nada 26, 165, 185 britansko otočje 74, 75, 77, 81, 123, 127, 133 Balkovec, Bojan 8, 34, 162 Britansko otočje 29, 77 Ballinger, Pamela 44 Brodnik, Vilma 30 Banff 70 Brown’s Line 18, 206 Bankhead 70 Broz, Josip Tito 108, 115, 175, 191 Baraga, Friderik Irenej 65 Brumen, Vinko 196 Batawa 153 Brunnbauer, Ulf 24, 213 SeZNAM KrAJeV IN OSeB 243 Buenos Aires 152, 212 Č Buffalo 31 Čebulj-Sajko, Breda 26, 208 Bumstead, J . M . 71 Čedad 38 Bumsted, J . M . 79, 84, 91, 98, 101, 102, 104, Čemažar, Anton 177 116, 130, 140 Čemažar, Marta 26 Burma 142 Čeplan, J . 68 C Černe, Dušan 32 Češkoslovaška republika 150 Caledonia Mines 70 Črna gora 189 Calgary 101, 106, 125, 140, 141, 152 Črnomelj 195 Canmore 70, 98 Čuješ, rudolf 65, 190 Cape Breton 101 Čuš, Alenka 26 Celovec 159 E Cassidys 70 Cerklje na gorenjskem 187 edmonton 34, 37, 70, 78, 95, 104, 152, 171, 172, Charley Lake 66 185, 195 Cheneval, Catherine 200 egipt 129 Cheneval, Marc 200 ehrlich, Lambert 160, 190 Chicago 69, 94, 95, 158, 161 eisenbichler, Konrad 32 Clement, Wallace 144 eitinger, Leo 208 Cleveland 18, 94, 152, 159, 165 elliot, Bruce S . 10 Cohen, robin 8 elliott, grace 142 Coleman 70, 98, 101 elliott, Jean Loenard 143 Creighton 106 engelmann, Frederick C . 46 Creighton Mines 112 erie 153 Cvar, Frank 68 erjavec, Tea 26 D ermacora, Matteo 10 eterovich, Adam S . 29 Daljni vzhod 30 etobicoke 18 Darewski, Neville 110 evergreen 70 Davies, raymond Arthur 110 evropa 27, 30, 36, 64, 72, 73, 74, 78, 79, 80, 81, Debevc, Louis 91 83, 84, 87, 126, 127, 129, 136, 137, 150, 159, Demšar, Marija 32 225 Diefenbaker, John 138 F Detroit 96, 108 Dolenc, Ivan 167, 171, 173, 176 Fairclough, ellen 138 Dolenc, Lojze 167 Fauri, Francesca 8 Dolenjska 66 Ferkul, Maya 201 Doma, Alex 201 Fernie 70, 98 Dom Lipa 18 Fister, Leon 160, 197 Donaldson, gordon 143 Flanagan, Thomas 141 Draper, Paula 84 Fleras, Augie 143 Dravska banovina 62 Flin Flon 88 Draža Mihajlović 106, 109 Flis, Jesse 191 Drnovšek, helena 167 Fort Bragg 141 Drnovšek, Marjan 7, 8, 10, 12, 15, 24, 29, 30, Francija 65, 76, 77, 87, 126, 186 34, 43, 65, 87, 156, 159 Francis, r . Douglas 124 Dwyer, Joseph D . 29, 32 Frankovič, M . 67 244 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Frenchmans Butte 70 harzig, Christiane 23 Friš, Darko 15 heick, Welf h . 80 Frohn-Nielsen, Thor 225 herman, M . 67 Frood Sudbury 89 hoerder, Dirk 16, 23, 41, 74, 75, 82, 209, 211 Furlanija 189 hotavlje 134 G hotize 210 hruščev, Nikita 130 gabaccia, Donna 23 hrvaška 192, 203 gačnik, Katarina 26 hryniuk, Stella 142, 144 gantar godina, Irena 7, 11, 26, 34, 61, 65, 74, husband, Charles 163 gellner, John 134 I 226 genorio, rado 26, 27, 33, 35, 40, 62, 72, 80, 85, Iacovetta, Franca 25, 84, 126, 131, 132, 136, 143, 86, 87, 91, 92, 95, 96, 97, 98, 107, 112, 114, 145, 147, 174 133, 139, 145, 146, 147, 148, 150, 152, 153, 157, Illinois 66 161, 165, 169, 194 Indija 77, 142 genova 149 Indokina 142 geraldton 106 Irska 141 gerber, David A . 10 Italija 17, 37, 38, 63, 65, 86, 87, 149, 162, 191, gerdevič, Lucija 26 195, 203, 210 glušič, helga 34 J gilmore, Scott 16 golnik 116 Jakeway roemmich, Carolina 104 gombač, Jure 12, 145, 209 Jaklitsch, helena 162 gorica 195 Jamajka 137 goriška 194 James gold, Steven 209 gormek, Katherine 200 Japonska 77 gouzenko, Igor 130 Javornik 110 goyette, Linda 104 Jones, William 187 grafenauer, Daniel 191 Jonjić, Pavao 80, 83, 84, 85, 86, 90 grand Forks 70 Jože Sheryak 107 graubard, Stephen r . 103 Judson, Pieter M . 64 grčar, Dimitrij 175 Judt, Tony 147 grčija 142, 203 Jugoslavija 8, 9, 24, 25, 28, 37, 40, 61, 86, 89, grossutti, Javier 65, 74, 75, 81 90, 99, 100, 105, 107, 108, 109, 110, 111, 113, grosuplje 194 115, 116, 117, 139, 145, 146, 147, 148, 149, 150, H 156, 159, 160, 171, 172, 175, 176, 186, 187, 188, 192, 209 habsburška monarhija 62, 64, 78, 79, 190 Jukon 66 habsburška monarhija 64 Jurak, Mirko 34, 68, 99, 150, 151, 154, 165, haiti 139 176 halifax 149 Jurančič, Janko 39 hamilton 35, 97, 112, 114, 153, 163, 164, 165, Južna Amerika 65 166, 173, 175, 192, 196, 210 J . van der Wal, Marijke 10 harper, Marjory 71 K harney, robert F . 103, 125, 126, 128, 133 harris, Mary N . 191 Kalc, Aleksej 12, 15, 24, 28, 33, 37, 38, 65, 134, harvard 142 209, 225 SeZNAM KrAJeV IN OSeB 245 Kanada 7, 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 17, 18, 19, 21, Kojc, Sabina 26 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, Kokalj Kočevar, Monika 34 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 44, 45, 46, 57, Kolar, Bogdan 25, 165 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, Kolarič, Jakob 165 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, Kolerič, Slavko 185 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, Kolerič, Terezija 185 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, Korošec, Anton 160 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 113, 114, 115, Koroška 37, 190 116, 117, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, Kos, Janko 85 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, Košan, Marko 154 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, Kozaršče 17 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, Krajc, Anton 85, 92, 96, 116, 117, 155 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, Kraljevina ShS 62, 80, 81, 82, 85, 86 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 178, Kraljič, Marija 148, 149 185, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193, Kramolc, Ted 9, 37, 148, 176, 178, 209, 212 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201, 202, Kranj 194 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209, 211, 212, Kranjc, Stane 192 213, 214, 225, 226, 227 Kranjska 190 Kardelj, edvard 26 Kristan, Cvetko A . 68, 95, 106, 107, 109, 115, Karibi 137 116, 117 Kastelic Building 18 Krivec, Suzana 17 Kastelic, Jože 18, 19, 190 Kuba 142 Kastelic, Jožef 95 Kuhar, Alojzij 198 Kavčič, Frida 213 Küzmič, Mihael 15, 165, 196 Kavčič, Valdi 194, 211, 213 Kymlicka, Will 139, 144 Kelley, Ninette 72, 74, 78, 84, 102, 103, 104, L Kavrečič, Petra 28 126, 128, 129, 131, 136, 137, 139, 141, 145, 148, Ladysmith 68, 70 225 Lake Planinshek 66 Kirkland Lake 91, 96, 97, 98, 101, 106, 112, Lake-Shore 155 114, 155 Lake Superior 65 Kitajska 77, 142 Lapajne, Niko 106 Kitchener 175 Latvija 203 Klemenčič, Cecilija 134 Laušić, Ante 80, 83, 84, 85, 86, 90 Klemenčič, Ivan 82 Lebar, erin 201 Klemenčič, Matjaž 15, 25, 26, 29, 34, 61, 94, Le Bras, hervé 45, 76, 83 148, 150, 160, 165, 185, 188, 190, 191, 192, Lendava 210 196, 225 Lethbridge 153 Klondike 68, 69 Letnik, John 175 Knapič, Neža 26 Levack 88 Knowles, Valerie 72, 73, 75, 76, 78, 80, 103, Lévai, Csaba 191 125, 127, 133, 134 Levi, giovanni 41, 207 Knowles . Valerie 30 Libanon 129 Kobal, Andrej 158 Light, Ivan 209 Kočevje 210 Li, Peter 32, 43, 73 Kocjančič, Cvetka 35, 66, 89, 95, 96, 98, 161, Little Italy 210 162, 168, 176, 189, 190 Little Quill Lake 68 Koderman, Miha 28 Liu, hong 189 246 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Ljubljana 7, 8, 9, 15, 17, 23, 24, 26, 28, 29, 30, Mlekuž, Jernej 8, 12, 23, 25 32, 33, 34, 35, 37, 39, 41, 45, 68, 72, 80, 82, Modrejce 211 87, 93, 108, 109, 112, 114, 139, 145, 148, 150, Moldavija 203 151, 156, 159, 162, 165, 167, 170, 178, 185, 188, Molek, Nadia 8 190, 194, 196, 197, 199, 204, 208, 209, 211, Montreal 17, 32, 41, 70, 75, 78, 101, 102, 112, 212, 225, 226 142, 145, 146, 151, 152, 165, 166, 167, 172, London 142, 153, 166 187, 192 Lossau, Julia 61 Moric, Anja 36 Lucassen, Leo 44 Morton, Desmond 151 Luciuk, Lubomyr 142, 144 Moškon Mešl, Mojca 158 Lukšič-hacin, Marina 12, 24, 25, 37, 45, 145, 197 Moskva 110, 142 M Most na Soči 211 Mountain Park 106, 114 Macek, Stephanie 200 Mrak, Ignacij 65 Mackenzie King, John 103, 126, 133 Mrđenović, Milan 225 Mackenzie King, William 133 Mulroney, Brian 192 Mackey, eva 36, 71, 73, 74 Murska Sobota 194 MacLaren, roy 187 Mušič, Štefana 194, 195 Magee, gary B 189 N Madžarska 37, 86, 138, 203 Magocsi, Paul robert 35 Nanaimo 70, 98, 101 Makuc, Dorica 91 Nared, Janez 156 Manitoba 29, 63, 72, 79, 88, 152, 188, 226 Nemčija 63, 73, 77, 79, 84, 87, 101, 133, 142, 149 Marcuse, gary 25 New Brunswick 102 Maribor 194, 195 New Waterford 70, 88, 89, 101 Marrus, Michael 40 Niagara Falls 31 Maryland 31 Noranda 88, 106, 112, 155 Mauser, Otmar 186 Northwest Territories 203 Maver, Igor 26 Nouvelle-France 29 Mavrič, Jakob 12 Nova Anglija 141 Mavrin, J . 68 Nova Fundlandija 83 McCarthy, Joseph raymond 130 Nova gorica 197 McDougall, Barbara 192 Nova Škotska 88, 89, 102, 187 McKinley, William 77 Nova Zelandija 83, 203 Mehika 84 Novo mesto 66, 194, 195 Mengeš 106 O Mendoza 152 Michigan 31, 65 Obljubek, Frank 173 Mikola, Maša 12, 45 O’grady, Frank 66 Milavec, Natasha 200 Oliver, Frank 75 Milharčič hladnik, Mirjam 8, 12, 15, 23, 44, Ontario 29, 31, 32, 35, 70, 79, 88, 89, 97, 98, 185, 210, 213 101, 102, 106, 129, 137, 148, 152, 153, 164, Miličević, Mike 172 170, 188, 192, 206 Minnesota 32, 66 Oshawa 106, 116, 197 Mišich, F . 67 Otok princa edwarda 102 Mislej, Irene 154, 196 Ottawa 37, 46, 65, 70, 72, 90, 110, 130, 134, 140, Mississauga 185 145, 146, 152, 172, 191, 203 Mladineo, Ivan 29 Oxford 63 SeZNAM KrAJeV IN OSeB 247 P Potočnik, Blaž 154 Pace, enzo 163 Potokar, Ludve 159 Pacifik 72, 75 Predan, Michela 37 Page Moch, Leslie 23 Prekmurje 38, 99, 111, 193, 194, 195, 196, 197 Pahulje, Thomas 202 Prestopec, Anton 68 Pajk, Janko 190 Pribac, Simon 12, 205, 206 Palestina 142 Primorje 190 Palmer Seiler, Tamara 76, 77, 80 Primorska 33, 195, 196 Pariz 87, 142 Prokop, Manfred 46 Passerini, Luisa 208 Q Pascalis 114 Pauletig, Tomasso 38 Quebec 29, 66, 76, 83, 88, 99, 101, 103, 106, Pavlič, elizabeth 68, 85, 117, 193 129, 140, 142, 143, 145, 146, 151, 152, 178, Pavlič, Slavko 170 188, 192 Pavlovič, Ines 26 Quill Lake 68 Pernišek, France 149 R Perin, roberto 46 Pertot, Marjan 33, 65, 100, 107, 116, 161, 165, rak, Miro 32 166 ranković, Aleksandar 156 Peters humphrey, John 124 rasporich, Beverly 125 Petricig, Alvaro 37 ratej, Mateja 9 Petrič, Jerneja 15 reka 145, 147 Pierson, ruth roach 124 repe, Božo 25, 162 Pirc, Franc Ksaver 65 resnik, Anica 166 Pislar Fernandez, Marie 8 rezija 38 Pivnički, Milica 192 ribnica 68 Planinšek, Inez 66 rigler, gregor 26 Planinsek, J . 68 rogers, rosemarie 8 Planinšek, Janez 35, 66 romunija 73, 203 Planinsek, K . 68 rossland 70 Pleško, Stane 159 rössler, hoerst 16 Pletnik, Anton 68 rothberg, Michael 10 Plevnik, Jože 35, 40, 134, 149 rožič, J . 67 Plut, Silva 36 rožman, gregorij 165 Pobežin, gregor 12 ručigaj, Valentin 88, 106, 116, 117 Podbela v Breginjskem kotu 213 rudner, Martin 25 Podgorsak, ervin B . 192 rupnik, Bernardka 26 Poggiolini, gianni 38 rusija 63, 73, 74 Polhov gradec 194 rutten, gijsbert Johan 10 Port Arthur 89, 100, 112 S Porabje 37 Portelli, Alessandro 9, 207, 208, 210 Said, edward W . 208 Porter, John 144 Sarnia 31 Port huron 31 Saskatchewan 29, 63, 66, 67, 68, 73, 79, 91, Portugalska 203 102, 188, 226 Posočje 189, 211 Saskatoon 68, 70 Pospeh, Stanislav 26, 89, 95, 96, 98, 159, 164, Sault St . Marie 31, 70, 89, 112 166, 170, 172, 197, 198 Schmidt-Brücken, Daniel 61 248 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV Schultz, John 46 Sydney 88 Schumacher 210 Szabo, Franz A . J . 46 Seljak, Francka 33, 34 Š Schwartz, David 208 Severna Amerika 25, 29, 34, 65, 72, 93, 123, Šabec, Nada 202 132, 141, 145, 151, 214 Šehovič, Franc 134, 135 Sherridon 88 Šentjernej 26 Sheryak, Jože 90, 100, 101, 107, 115, 116 Šerjak, Jože 157 Sider 70 Škofja Loka 194 Siegfried, André 71 Škola, Oton 65 Simonic, Vanessa 201 Špital 148 Sinke, Suzanne M . 10 Štajerska 190 Sivec, Ivan 68 Štih, Peter 8 Skandinavija 77, 79 Štritof, Andrej 35 Slokan, Ina 100, 101 Šušteršič, Franc 29 Slovenija 8, 24, 25, 26, 27, 30, 32, 33, 34, 36, 37, Šušteršič, Frančišek 29, 66, 67 38, 43, 44, 45, 60, 62, 63, 66, 69, 84, 105, Švedska 26, 136 106, 116, 145, 148, 149, 150, 152, 156, 159, Švent, rozina 159, 162 160, 161, 167, 174, 185, 188, 189, 190, 191, Švica 136 205, 206, 213, 227 T 192, 193, 194, 195, 197, 198, 202, 203, 204, Smerek, John 134 Taras, David 125 Smerke, Franc 110 Tekavčič, Silvester 202 Smith, Donald B . 124 Thomas, David M . 77 Smolej, Viktor 39 Thompson, Alistair 208 Soča 23, 166 Thompson, Andrew S . 189 Sodja, A . 67 Thunder Bay 89 South Wellington 70 Tilly, Charles 24, 42, 209 So, Vivien W . Y . 36 Timmins 91, 101, 106, 112, 114 Sovjetska zveza 63, 104, 150, 192 Tolmin 17, 134 Springfield 88 Tomc, Alojz 163 Srbija 203 Tomović, Vladislav 40, 86 Starašinič, F . 67 Toplak, Kristina 12 Starčev, Francka 171, 172 Torino 210 Stariha, M . 67 Torkar, Blaž 109, 110 Starman, Frank 145, 146, 147 Torner, Thomas 225 St . Catherines 106, 114, 153, 166, 175 Toronto 25, 26, 27, 30, 32, 35, 37, 63, 69, 70, 72, Steinbeck, John 226 78, 79, 84, 89, 90, 98, 101, 102, 103, 106, Steinhauser, Betina S . 46 110, 112, 113, 114, 115, 116, 124, 134, 135, 140, Stifton, Clifford 73, 74, 75, 81 142, 143, 144, 148, 149, 151, 152, 153, 154, 157, Stirling 87 158, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 169, Strle, Urška 7, 8, 9, 10, 23, 26, 29, 34, 39, 168, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 178, 188, 191, 192, 174, 176, 208, 209, 210, 211, 212 193, 194, 196, 197, 199, 200, 201, 202, 203, Stuart Mill, John 178 204, 205, 206, 210, 212, 225 Sudbury 85, 89, 96, 101, 106, 112, 153, 155, 165, Tourtel, eleanor 35, 95, 99, 134, 148, 149, 154 171 Trail 70, 101 Summerfield, Penny 23 Trebilcock, Michael 72, 74, 78, 84, 102, 103, 104, Swanson Bay 70 126, 128, 129, 131, 136, 137, 139, 141, 145, 148, 225 SeZNAM KrAJeV IN OSeB 249 Trebnje 194 W Trebše-Štolfa, Milica 29, 33, 34, 94, 95, 96, 97, Warnke, Ingo h . 61 98, 105, 107, 114, 115, 150, 158, 165, 173, 185, Washington 31, 90, 185 186, 188, 190, 192, 197 Wellandport 187 Trinidad in Tobago 137, 138, 144 Whitaker, reg 25 Troper, harold 84, 124, 125, 126, 134 Windsor 31, 96, 101, 106, 113, 114, 153, 194, 212 Trst 10, 32, 116, 195, 210 Winnipeg 63, 70, 78, 88, 102, 107, 117, 152, 165, Trudeau, Charles-emil 142 166, 167, 201 Trudeau, Pierre e . 142, 143 Woodsworth, James S . 63, 64, 74, 77 Trunk, J . M . 29, 66, 67, 68, 72 Wu, Zheng 36 Tržič 194 Y Truslow Adams, John 15 Turčija 129, 142 Yukon 69 Turk, Anton 68 Yuzyk, Paul 142 U Z Ukrajina 192, 203 Zagreb 32, 40, 80, 82, 87 Urbancic, Anne 12, 32, 37, 38 Zaic, Frank 89, 91, 97, 106, 107, 117, 146 Urbanc, Peter 35 Zakrajšek, Kazimir 191 Urbanc, Vladimir 32, 66, 95, 99, 134, 145, 146, Zalokar, Jurij 9 148, 149, 151, 152, 154 Zarković Bookman, Milica 76 Urbanija, Franc 211 Zavertnik, Jože 29, 69, 70, 81, 86, 94, 95, 157, V 158 Zavrtanik, Štefan 177 Val d’Or 88, 114 Zdravje, Lojze 88, 96, 107, 108, 146, 153 Valenčič, Jože 29 Združene države Amerike 15, 16, 17, 26, 28, Vance, Michael e . 71 29, 30, 31, 32, 34, 35, 61, 63, 65, 66, 67, 68, Vancouver 36, 38, 70, 78, 80, 88, 98, 101, 102, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 79, 80, 82, 83, 106, 112, 114, 117, 151, 152, 171, 172, 187, 200 84, 86, 88, 90, 94, 96, 98, 99, 100, 103, Vankhead 70 106, 108, 109, 123, 124, 125, 126, 127, 130, Veličković, Tatjana 134 133, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 151, 155, Velika Britanija 29, 79, 83, 101, 103, 136, 139 159, 164, 185, 186, 190, 191, 193, 196, 203, Velika jezera 65, 117 225, 226 Velika Nedelja 82 Zolberg, Aristide r . 16, 31, 76 Velikonja, Janko 17, 19, 23 Zorn, Sylvia 201 Ventresca, robert 84 Zrim, Franc 186 Veran, A . 68 Zrnec, Tone 167 Verginella, Marta 7, 11, 12, 23, 26 Zver, Joe 115 Videtič, rudi 28, 187 Zwitter, Fran 24 Vintar, Janez 35, 92, 93, 94, 96, 210 Ž Vietnam 152 Vipavska dolina 195, 210 Žebot, Ciril 161, 190 Virag, Štefan 96 Žigon, Zvone 156 Vitez, Luna 12 Žitko, Ivan 68 Vizmuller-Zocco, Jana 37 Žitnik Serafin, Janja 12, 15, 24, 34, 46, 151, 209 Vodopivec, Peter 25 Vrsno 189 250 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV O NASLOVNI FOTOGRAFIJI, FOTOGRAFIJAH NASPLOH, AVTORICI, PAJDAŠTVU IN ŠE MARSIČEM, KAR NI ZA SLEHERNA UŠESA V eni od knjig, ki sem jo pomagal urediti, sem napisal, da izbiranje naslovnice »spada med moja najljubša in najrazburljivejša početja v sicer nič kaj razburlji-vem bivanju na Modrem planetu v Osončju na rimski cesti .« No, kot po navadi, sem zadevo malo napihnil . In če jo na tem mestu odpihnem, potem bom rekel, da je izbiranje naslovnice najljubši in najrazburljivejši posel urednikovanja . To početje postane še posebej zanimivo, če te obišče avtorica knjige, s katero se dobro razumeš, z njo rad klepetaš, se greš norčavost v dvoje, ji zaupaš vsemo-goče neumnosti in sem ter tja tudi kakšno vsaj približno resnost . Z Urško nisva ravno bestiča, badija ali kakšna druga ful pokonektana lika iz dandanašnjega slenga . Toda njen obisk je vedno razlog za veselje . Lahko se pogovarjava o lovu, feminizmu, smiselnosti bivanja, spolnem nadlegovanju, glasbi, tolminskih posebnežih, krizi srednjih let, begunski »krizi«, nogometu, vinu ter slivovki … Skratka, o vsem obstoječem . Pa tudi neobstoječem . Urška sprva ni bila ravno vesela, ko sem jo skorajda prisilil v to, da poskrbi za slikovno gradivo . Dodatno delo ali celo kup dodatnega dela za nekaj fotografij, ki ničesar ne spremenijo . Kmalu sva se strinjala, da fotografije lahko naredijo razliko med slabo in solidno ali solidno ter vrhunsko knjigo . Ne gre le za to, da ena slika pove več kot tisoč besed . Fotografije lahko odprejo vrata drugačnim pogledom, knjigo preluknjajo, aktivirajo povsem druge asociacije, ideje, misli in procese . In nenazadnje, gledanje (še bolj pa izbiranje) fotografij je pogosto zelo prijetno opravilo, ki vključuje druženje, spoznavanje, tudi zbliževanje . Fotogra-fija ni samo evokativen – spomine oživljajoč predmet, stvar, ki obuja podobe, drami čustva, spodbuja razmišljanje in sproža nove ideje . Je še veliko več . Je (lahko) predmet, ki povezuje, oblikuje nova zavezništva, prijateljstva, pajdaštva in vsemogoče druge odnose . In kako naju je z Urško spajdašila naslovna fotografija? O tem naj ugiba vsaka bralka oziroma bralec sam . Vse vendarle ni za sleherna ušesa . Jernej Mlekuž (Jerc), mož, ki je knjigo pomagal tudi slikovno opremiti, urednik zbirke Migracije 252 KANADSKIM SANJAM NAPrOTI: K ZgODOVINI MIgrACIJ SLOVeNCeV MIGRACIJE 33 urednik zbirke Jernej Mlekuž KANADSKIM SANJAM NAPROTI: k zgodovini migracij Slovencev Urška Strle recenzenti Mirjam Milharčič-hladnik in Urška Lampe jezikovni pregled Borut Omerzel grafična zasnova Samira Kentrić tehnična ureditev Jernej Mlekuž prelom Jernej Jaroslav Kropej izdajatelj Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZrC SAZU Za izdajatelja Marina Lukšič hacin založila Založba ZrC za založnika Oto Luthar glavni urednik Aleš Pogačnik tisk Cicero Begunje, d . o . o . naklada 350 izvodov prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2025 slika na ovitku razgednica iz rudarskega mesta Val d‘Or iz časa po drugi svetovni vojni, hrani ArS . tiskano s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost rS Knjiga je rezultat raziskovalnih programov P5-0700 in P6-0440, ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost rS . Zgodovinska monografija Kanadskim sanjam naproti osvetljuje, kako dinamičen odnos do priseljevanja je izkazovala kanadska družba in na kakšne načine so se vanjo vključevali slovenski prišleki. Kanadski Slovenci so v svoji novi domovini brez dvoma pustili pomemben pečat tako na področju kulture, gospodarstva in politike kot znanosti in športa. Prispevali so k razvoju kanadske družbe in sooblikovali njeno raznoliko kulturno podobo. Ob prilagajanju novemu okolju so v veliki meri ohranjali svojo izvorno kulturno dediščino, kar se odraža v bogatem društvenem življenju, ki se je začelo leta 1933 z ustanovitvijo Vzajemnega podpornega društva Bled. Povezanost kanadskih Slovencev in njihovih potomcev s Slovenijo je raznovrstna, izraža se na vseh nivojih družbenega življenja. Zaradi senzibilnosti za medosebne vezi, ki so jih stkali premiki ljudi med slovenskim in kanadskim prostorom, knjiga ni le prispevek h kanadski oziroma slovenski zgodovini. Je spodbuda k razmisleku o tem, kako selitveni procesi temeljno določajo tako družbe, ki jih ljudje zapuščajo, kot okolja, kamor prihajajo. Je zgodovinopisna ponazoritev, kako večplastne vzroke in učinke imajo človeške selitve, ki nikdar niso le selitve ljudi, ampak tudi premeščanje njihove snovne in nesnovne prtljage. http://zalozba.zrc-sazu.si 27 €