POUK I N ZABAVA m. , , -i liom. Svet se nam iukaj otlprc, cla laliku ModrOSI V pregOVOlMh opazujerao prijazna, lepa gorenjska na- rlnniar*ih in tniih selJa in posamezne doumčije, ki se po- (lOIliaCUl ln lUJin 1Josno bej6 izza ^duepa drevja. To_so Spodnjc in Zgornje Gorje na desni, Za- Pctelin. S'P m R^^ica na levi straiii proge. Dobri gospodarji so tukaj, znani posebno kot Pftelin jc kmctova ura. umni in vneti rejci lepih konj. Zadnja Pfteliu je kralj na svojeni gnoju. leta sc vrŠe na Blcdu tudi koujske dirke Vsak petelin je ponosen ua svoj gnoj. in tekme, katerili se udeležujejo poleg Vsak petelin najrajši na svojem dvo- tajib konjerejcev z uspehom tudi doma- rišču poje. Čini. Še kratek Čas in vlak se janie Petelin lepo poje, ako grlo moči. ustavljati. Vsa okna na levi strani so na- yiaj petclin tudi ne zapojr, so]ncv cnkrat zasetlvmt. *iHed-je?.eroU kliČcio v*ceno vzide. sprevodniki. Na Bledu smo! Naša mlada Petelin najrajši na visakem pojr. družbica, ki sicer ne počiva rada z je- Če en pctelin zapoje, zapojo vsi v zički, kar obstanc in samo na široko od- vasi. pira oči. Da, res je diven naš Bled! Izpretl Petelin zainiži, kadar zapojc. posiaje je oiarljiv pogled nu ta prelestni Suh petelin dobro poje. . koticek našc domoviue. Prav pod nami Petelin gre z^odaj spat in jaine iraiio sc razprostira, kot davna. lepa pravljica. kokotat'. Ijubka pokrajiua. vsakemu Sloventu do- Čim slabše petelin poje, tem več pojc. iiiača, a veudarlc ponieui BJed z jezerom Če ni petelina pri hiši, pa kokoš poje. pri vsakem novem srečanju novo, toplo Če petelin zrno izbrska. zažene vdik 111 globoko do/ivetje. Pokojna gladiua vrišč. jezera, obdanega z beliin venceiu hiš i» Čeinu naj je petelinu demant? zcleno veripo borovih in jelovih gozdov, Petelina bolj razvcseli Črv ko bis«?r. otoček s stopincartii iu izza drevja cer- Tudi petelin ne požre vsega, kar iz- kvica blejske Matere božje! V ozadju pa brska. so nanizaui uiogočni, beli in sivi gorski Petelin ue znese toliko skuj>tij kot ko- velikani, med iijimi oČak Triglav. Nrpo- koiš razgrebc. zabna pokrajina! Petelin inia tudi peruti, pa ue k-ti. Bled z jezerom (454 m nad moijonij jl- !'etelina po grebcnu spoznaš. žo stoletja čislatio, danes pa s\f(o\ 110 Oparjen pctelin tudi pred dežjein beži. znano letovisče in zdraviliščc. Blejska Dva pctetina na dvorišči — tam je kotlinu iina nadvst- ngadno ^ego. podneb- gotovo vrišč. je pa milo in stauovitno, zrak čist in . bogat na ozouu Posebno sc j<' povz*lignll ' Reki : Eled, odkar ga je t/.brala naša kraljevska c , ,. , ,- rudbina za svoje poletno bivališče. Veli- inetrov). katercga slikovita, romantična 'II pečina pada navpično v jezero. Okrog Na CfOrenjskO ! jezera je speljana gladka lepa ccsta. ki Ant Žužek vor'' 'z vas* ^'et' 'lot' gradoni. miiuo 'i*.i j i- kolodvora iu kraljevega gradiča Snvo- (Nadaljevanje.) bora skozi vasi Mliuo. želeče in Zagorica. In res. niaogo potnikov vidimo izstn- kar pa na kratko vse imenujemo Bled. piti na tej postaji. Tudi mi bi se jjm Na južni in vzhodni jezerski obali sp kaj radi pridružili. Pa divjeromantični vrsti skoro nepretrgaui niz Iičiiiii vil z Vintgar s svojim 26 m rtsokjm slapom (epirai, senrniiut nasatii, Zdraviliški cioin, (šumom) zaslužf poseben opis. in ker snio uciobnt veliki JtoteJi, kopališke (erase in se že odločili, da za enkrat spoznavamo čolnarnice, kavarne. frostilnice in vsako- Corenjsko ob železniŠki progi, smukuimo vrstne prodajaluice. tako da ima domača rajši skozi predor na drugo stran Vintgar- in tuja gospoda, ki letuje na Blcdu, uo- skega hriba (844 m). kjer nas takoj, ko leg naravnih krasot tndi drufraee vsr, kar pridemo na svptlo. pozdravi vasica Pnd- potrebujo 7» udnbno ?ivljenjc. ^mm^^ 143 Bied je tltuies najvet-je pa tudi naj-U'pše letovišče v naši državi, Pa ne saiuo poleti je lepo na Bledu nego pridobiva /iidnje čase Bled tudi poinen kot zimsko-sportni kruj. V tem oziru že tekmuj«1 / Boliinjem, kamor nas bo brž popeljal vlak. Kratek predor za postajo, in še en liojrled, dva na tcmnozeleno jezersko gla-dino. in že sopiha vlak v o2ki dolinici, nnio skozi truplo 648 m visoke Osojnice, iii sinenta, koniaj se snet posveti dan. že Rt? vlak spet skrije pod zemljo. Ko zapu-stimo ta prrdor. že drdramo v ozki do-lini, kjer zagjedamo Savo Bohinjko, na postajo Hohinjska Bela. Za to postajo se peljemo spet po vefijfin predoru in nato nas tesno obda gozdiiato porovje. Pred muni se dviga v nebo. ki ga le malo yi-dimo. strniina Jelovice, gozdov in divja-Cine bogate visokc phiuote, in v dolinici, kjer se peljemo. je \xpasih komaj prosto-ra za vlak. za belo crsto iii /.a zelenn šu-mečo Savo Bobinjko, ki bi.stro hiti mimo nas. V pogorju t« in tam osaineia čer. tn in tain kozja stezica, ki služi v deževjn tudi za sirngo hiidounnku, sicer pa samo itaš RopiliajoČi vlak in cesta in Sava! K.cmiaj, komaj se prerijemo skozi Sotesko, ter zavijemo proti desni. kjer se pa dolt-niea precej razširi in nas Sava zapusti. Nato se vlak ustavi. Dospeli stno na pri-jazuo postajo Nomenj. (Koaec.) Računska naloga. Katera števila imajo to lastnost, da postanejo večja, če eno šte%-ilko ob njih črtaš. Številnica. (L.J.Veržej.) 5. I .2.9.4.7.8— 12. 13 — 6.4. 10.4. 7 . 8 — II . 13 . 14 — 12 .2 . 10 . 15.3 — 7 .3.2. 11 . 13— 3. 12. 13 . 10— 12. 13. —5 .4.7.8. Ključ : 1 .2.3.4.5.6.4.7.8 poglavitni greh 9.10.2.11.12.13 suhljad 14 . 13 . 1 rastlina Rešitev nam da znan pregovor. Rejilci in imcna rcSilcer — ki se sprejemajo le telcom M dni Ix> itidu lista ia ee objftvtjaja le tmeu oaih rdilcev, ki bodo reiili vse zagoaetke — v pTihodnji »CTilki. Rešitve v 7. štev.: Geometrijska naloga. Uganke. / /j V^ ^ N ^\ \ skrivalice in drugo. / / yvv & / . N^ 2^il l $-jV^^~f^^^~ '/^^^^\^^/ ^ / Velikonočno jagnje. \ ^^ \r"f f| ~~~^l "^- ~^~*J *^b/ Vzemi najprej spodnje in cornjp pe- \ 'W.\L l^*. fj^^p-^'*^/-'^ / ^ate s križi in potem one s krogom ia V*vy^\^ ^^»iL.^^^C^/ pripadajote frke v vrstah. pa dobiš: ^fir*/)*1**^ Jk^J^^^ / Japnje je odrešilo ovce. \^^V\^i^/ UloSilna »ganka. Skoplje, brivnica. klanet\ pozdruv. Pazi na velike frke, potem ti bo reši- Rebeka. tev lahka. Koprivn ne pozebe.