NDVICE Umivanje nog v mariborski stolni cerkri na veliki četrtek. Na letošnji veliki četrtek je izvršil lavantinski vladika obred umivanja nog pri dvanajsterih starčkih, kojih imena so: Janez Berglez, 80 let star, Alojzij Deutscher 63 let, Janez Drevenšek 66 let, štefan Feigl 66 let, Jurij Gorjup 74 let, Franc GselLman 61 let, Janez Karmel 75 let, Jakob Mahanjc 89 let, Filip Rodošftk 83 let, Jofef fterbela 78 lft, J«4»ok Šltfrfič 77 lel i» M»tija Žtuevc 71 let. — Sknpna starosl tefi »aptosiolov« znaša 883 let. Spiritual mariborskega bogoslovja umrl. Po težki in dolgotrajni bolezni je umrl t bolnici na Dunaju spiritual mariborskega bogoslovja g. Martin Avšič. Pokojni se je rodil 7. oktobra 1892, v mašnika je bil posvečen 2. julija 1916. Pokopan je bil na Dunaju v petek 6. t .m. Neizprosna smrt nam je utrgala z g. Avšičem mladega vzor duhovnika, ki je bil delaven kot kaplan in priljubljen v službi vzgojitelja našega lavantinskega duhovskega naraščaja. Rajni je bil eden od voditeljev treznostnega gibanja v mariborski oblasti, j€ veliko pisal na tem polju. Slovel je tudi kot izboren pridigar in je tudi izdal svoje cerkvene govore v posebni knjigi. Prerano umrlemu duhovnemu tovarišu bodi ohranjen najboljši in trajen hvaležen spomin med vsemi, ki so poznali njegovo blago, za vse dobro vneto in požrtvovalno delujočo dušol Umrl je g. Anton Kožuh, nadučitelj v Dornovi pri Ptuju. Pokoj njegovi blagi duši in iskreno sožalje njegovi žalujoči rodbinil Strah pred medvedom. Na zapadni kolodvor v BudinupeJti je prošli petek pripeljal vlak z Dunaja nekoliko vagonot živali nekega velikega cirkusa. Pri iztovaranju se je posrečilo največjemu medvedu, da je ušel svojim čuvajem in jo mahnil naravnost na peron, ki je bil poln ljudstva. Potniki so kriče iskali Lzhodor in se brezobzirno prerivali, pehali in hodili drug po drugem. Kosmatinec pa se je tudi prestrašil silnega krika in je rjoveč begal po peronu ter širil strah na vse strani. Položaj je začel postajati nevaren, ker je krik ljudske množice, ki se je zagvozdila pred izhodi, spravljal žival v besnost. V tem trenutku je prihitela na lice mesta mlada ženska in zaklicala: »Miško, pojdi sem«. Medved je na mig postal Icrotak in je zadovoljno godmjaje sledM s^oji krotiteljici ter se ji dal zapreti v svojo kletko. Odposlanci Društva narodov v SIotcniji. Pretekli teden so bili v Ljubljani odposlanci Društva narodov, da so na licu mesta sprejeli natančna poročila o tem, kar Italiji in MussoHniju ne bo ljuibo. Papirnati zmaj kot povzročitelj ncsreč. V Miskolczu na Madžarskem se je pripetila nenavadna nesreča. CXtToci so spu&čali papirnatega zmaja, pa se jim je zaplel v žice električnega toka. Prišel je na pomoč neki možakar, ki je pričel vleči na vso moč za vrvico. Na ta način je priŠel vod za visoko napetost v dotiko s svetlobnim vodom. Nastal je kratki stik, zaradi katerega je odneslo polno oseb opekline, med temi dve zelo težke. Ena oseba je bila celo ubita in del svetlobnega voda je uničen. Ljutomer. Viaanska zadruga t LJutomeru, r. z. z o. b. vabi svoge člane k redjaemu abčnem/u zbariLi Id se vr&i v nedeljo, dn« 15. aprila t. L ob 7. uri dop. t okrajni posojilnici ,po sl«def6em redu: 1. Poročilo načelstva ia nadizorstva. 2. Odtabrenje računskega zaključka za leto 1927. 3. VoMer načdstva iin nadzorstva. 4. Sprememba pnarvuL 5. Sltičajnosti. V »lučaju nesJdepčnosti prvega obfenega zbora, se vnši v smislu § 18 zadražnlh pravil za ,pol une pazmije drugi oib6ni zibor, ki sld«pa o ravno isten tn«rTn«m redu TelJaTH* br«z osrira na itarii« iaTwwili il«»wr. 908 m*»mv. Naša nova povest. Kmalu bo zaeel »Slovenski Gospodar« abjavljati v podlistku izvirno in domačo povest »Črni križ pri Hrastovcu.« (Hrastovec je grad pri !_>.. Lenartu v Slov. gor.) V naši novi zgodovinski povesti se obravnava na zanimiv in z burnimi dogodljaji prepleten način srednjeveški del zgodovine naših divnih Slovenskih goric. Naročniki, prijatelji in čitatelji »Slovenskega Gospodarja« bodo navdušeno čitali to povest, ki obravnava minulo življenje i-n razmere naših pradedov. Povest se vrši na krajih, ki so znani vsakemu Slovenještajercu. »Slovenskl Gospodar« ima največ naročnikov raveo v Slovenskih goricah in radi tega bodo ti še posebno posegli po tej povestd, ki jim opisuje njihove kraje in jih _>o seznanila z zgodovino prošlosti. Zgoraj omenjena zgodovinska povest je zopet povod, da se lotijo naši agitatorji, fantje in dekleta dela za razširjanje »Slov. Gospodarja«. VELIKA NESRECA NA DRAVI. Par dni pred Veliko nočjo je kupila ma riborska mestna občina Felberjev otok v Dravi, ki meri 20 oralov. Na otoku bode zgradi-la občina lepo kopališče. V torek, dne 10. t. m., so p-revaž-ali kmetje iz Kamnice v za železno žico pritrjenem čolnu seno z otoka na levi breg Drave. Ker je bilo v torek lepo solnono vreme, se je nabralo popoldne na otoku vse polno izletnikov iz Maribora in to predvsem družin z otroci. V zabavo otrokom je bilo, da so se vozili v čolnu na senu iz enega brega Drave na drugega. Km-alu po peti uri popoldiie omenjenega dne je tudi prepeljaval brodar seno, v čolnu je bilo kakih 11 oseb in med temi 5 otrok. Čoln je bil tako obložen, da je gledal pred odhodom z otoka le še par prstov iznad Drave. Spredaj v čolnu so stali otroci in ko je drčal po vrvi proti sredini reke, je začela že voda pljuskati v čoln od spredaj. Otroci so se potegnili na seno k odraslim in s tem je bil čoln od zadnje strani tako obtežen, da je zajel vodo in na sredini Drave so odplavili deroči valovi iz čolna seno in vse ljudi, ki so bežali pred vodo na \Th sena. Vse je popadalo v vodo. Najprej so izginili za vedno v valovih otroci, brodar in ena ženska — mati dveh sootopljenih otrok. Rešila sta se dva voznika, ki tudi ne znata plavati. Na pomoč je hitel od spodnje straini majhen ooln, a je bila vsaka pomoč izključena, ker je Drava ravno pod Felberjevem otokom močno deroča. Pri pogledu na to grozno nesrečo so se do igravali na obeh bregovih Drave pretresljivi prizori. Proti večeru so potegnili iz vode pri mariborskem velikem mostu 0menjeno mater — mrtvo. Vse druge ponesrečence je odnesla Drava proli Ptuju. Izletnikom, ki so ostali na otoku brez čol na, je priskočil na pomoč proti večeru rešllni oddelek iz Maribora, ki jih je prepeljal na kamniško cesto. Ta velika nesreča bo klicala vsem Maribor<.anom in okoličanom leta in leta: Bodite previdni pri prevozih preko deroče Drave, ki ne pozna šale! Sreča v nesreči. Pri Sv. Marku niže Ptu ja v občini Nova vas je Drava že tako izpodjedla levi breg, da se je dokopalo valovje malodane do hiš. Nevarnost je za celo vas, da je Drava ne odnese v slučaju kake večje povodnji. Pred trganjem zemlje se branijo ljudje sami z zabijanjem lesenih drogov, katerim pravijo butare ali pažine. Novovaški posestnik Anton Meznarič je napravil nekaj takih foutar na desnem bregu Drave in jih prepeljaval preko reke v občinski ladji. Pomagal mu je pri tem delu voznik Anton Lovrenko ini še dva druga delavca. Med prevažanjem se je ladja zajela ravno tamikaj, kjer je Drava globoka par metro-v in je bila velika nevarnost, da utonejo ljudje in živina. Oba delavca sta plavača in sta dosegla z lahkoto desni breg. Voznik Lovrenko pa ne zna plavati, pa se je oprijel na sreoo vola, ki ga je izvlekel iz Drave. V ladji sta bila še Meznarič in njegova hči, ki sta se po nesreči oprljela voza, katerega so sukali valovi po Dravi. Tema dvema sta priskočila na pomoč dva korajžna faaita in ju rešila. Je pripisati sre6i, da niso ulonili vsi, ki so se vozili v ladji. Neznana utopljenka. V Vurbergu, ob le vem obrežju Drave, so pred par dnevi našli domači-ni truplo dosedaj še popolno ma neznane utopljenke, ki je moralo ležati v vodi že do tri tedne in je bilo že v močno razpadajočem stanju. Truplo je bilo popolnoma golo ter je imelo samo le okrog desne roke ovito spodnje krilo ter košček pisane bluze. Po videzu gre tu za mlajšo žensko, ki se je skoro gotovo vrgla v valove v samomorilnem namenu. Smrtna kosa. Na velki petek je bil pokopan g. Mihael Kokošinek, vrtnar v Gaberju pri Celju. Kako je bil pri ljudeh priljubljen, je pokazal lep pogreb, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi. Gospod mu daj večni mir in pokoj. Skrivnosten samomor v Sevnici. Dne 2. aprila ob 2. uri popoldne je v vasi Orehovo pri Sevnici skočil neznan moški, navidez kakih 60 let star, v Savo in utonil. Dosedaj še niso mogli najti njegovega trupla in tudi ne vedo, kdo je. Pojavil se je istega dne v vasi in je govoril gorenjsko narečje. Iz ljubezni do ciganskega življenja. V Sirakuzi na otoku Sicilja je našla te dni mati svojega sina, katerega so jej ukradli cigani leta 1904. Omenjenega leta se je pojavila v Cataniji večja družba ciganov, ki so ukradli omenjenega otroka, ki se je pisal tedaj Gaetano Muscara. Vsa povpraševanja za izginullm otrokom so bila skozi dobo 24 let popolnoma zastonj. Treba pa -povdariti, da je otrokova mati vedno upala, da bo še videla svojega iztrganega jej otroka. Ko je sedaj izvedela, da se je pojavila v Sirakuzi ve^ja ciganska družba, se je podala v mesto, da si ogleda te ljudi. Na trgu je srečala mladega cigana, ga je lakoj prepoznala kot svojega sina. Spoznala ga je po brazgotini, katero je imel na obrazu kot majhen deček, ko je bil ukraden. Cigan se piše sedaj Mirko Ramovič in je poročen z lepo ciganko. Na poziv mnlerc, naj zapusti rigane i__ nji- hovo pohajkovanje, je odgovoril, da tega nikakor noče storiti, pač pa mu naj sledi mati v ciganski tabor. Za kaj se je odločila mati, še ni znano. V koČiji iz Berlina v Pariz. 70 lel stari berlinski kočijaš Gustav Hartmann je na pravil sklep, da bo vrnil gospici Durange v Parizu Jijen obisk in bo prevozil to dolgo pot v kočiji. Hartmann je že odpotoval v svoji stoi kočiji iz Berlina i_i ga je pospremila iz mesta godba, mnogo avtomobilov ter ljudske množice. Stari kočijaš ima seboj 10.000 znakov, katere bo prodajal med potjo in se preživljal na ta način. Zgoraj omenjena gospica Durange, h kateri se pelje stari mož na obisk, je mladostna Parižanka, ki je jezdila na konju iz Pariza v Berlin. Čudni pojavi. V mestu Kodanj so vtaknili pod ključ 12 letnega dečka, ki je preživljal sebe in celo rodibino s tatvino. Družina je bila tako založena, da je kupil oče z nakradenam deiiarjem avlomobil. — V Berlinu je porodila 13 letna deklica otroka. Niti doma, niti v šoli niso zapazili, v kake razmere je zabrodil otrok. Z nogo igra gosli. V Nemčiji je dočakal 80 letnico nmetnik na gosli g. Untham. — Untham se je rodil brez rok: bil je siii vzhodno-<pruskega učitelja. 2e v prvi naladosti se je nauoil uparabljati noge namesto rok. Ker je kazal nadarjenost za glasbo, ga je oče poslal na višjo šolo za glasbo na Lipsko. Postal je dober vijolinist ter je z 19 leti priredil svoj prvi koncert. Potein je 50 let romal po svetu in nastopal v vseh velikih evropskih in ameriškim glediščih. Izučil se je tekom teh let še za umetnega strelca, potapljača itd. Svoje življenje je opisal v posebni knjigi. Za časa vojne je brezjplačno zabaval ranjence s svojimi umetnijami. V povojnem gospodarstvu je izgubil vse premoženje in ostal je s stojo ženo brez sredstev. Najtežja svinja v Nemčiji tehta preko 400 kg. Temeljito študiral — pa ni doštudiral! Na Zwoezengassi v Jeni na Nemškem so te dni na svečan način pribili marmorno spominsko desko na hiši, kjer je stanoval Wilhelm Demoelius, s priimkom — »večni študent«. Bil je sin pro.estantskega duhovnika in se je leta 1827 vpisal na bogoslovsko fakulteto. Nosil je 46 let dijaško kapo, nakopičil si je 96 semestrov, udeležil se je neštevilnih pivskih in sabljaških dvobojev ter je prav svečano propadel pri vsakem izpitu. Umrl je še vedno kot dijak — 70 let star, in tovariši, oz. vn-uki nekdanjih lovarišev, so zbrali denar za pogreb, ker ni zapustil »večni študent« ničesar razen dolgov. Šafot v stanovanju. V Altoni pri Hamburgu so aretirali nekega elektrotehnika, ki je botel na poseben način umoriti svojo ženo. Nekemu znancu je i__ javil, da hoče še istega dne »videti kri«, nato je postavil v svojem stanovanju primitiven šafot, prižgal štiri sveče in poiskal skledo iz porcelana, da bi ujel kri. Še preden je izvršil svoj namen, pa ga je zgrabila policija in ga odvedla v norikiico. Slučaj, da ni prišlo do kake velike nesreče. Na progi Pariz—Lille, po kateri vozi štirikrat na dan brzovlak, so odkrlli te dni zalogo min, v kateri so bili 4 nemške granate. Vse te granate so bile spojene med seboj z eleklrifcno žico in ta je vodila v večjo elektrtfno centralo v Nemčiji. Omenjena železnii_ka proga je bila podminirana za časa »vetovne vojne in celih 10 let ležalo pravo skladišče min pod tirom, ne da bi se bila zgodila kaka nesreča. Da se tukaj ni pripetila večja nesreča, je samo slučaj! Pobegle kaznjence ugnali z gasilno brizgalno. V kaznilnici v Pricku na Poljskem so se uprli kazinjenci. Razbili so okna ter vrata in pobegnili na dvorišče, kjer so pa naleteli na paznike. Med pazniki ter begunci se je razvila prava bilka, v kateri je bilo ustreljenih pet kaznjencev. Policiji se je posrečilo, da je poklicala na mesto upora mestne gasilce z brizgalnicami. Brizgalne so bruhale v boreče se upomike mrzlo vodo s tako silo, da so morali pobegniti nazaj v svoje celice in celi upor je bil udušen s curki hladne vode. Se ni veselil dolgo bogatega plena. Blagajnik po&lnega ravnateljstva v Sofiji na Bolgarskem Mutapov je šel ravno iz narodne banke i-n je nesel seboj 800.000 levov (bolgarski denar). Neznan človek se je zagnal naenkral proti njemu in ustrelil nanj Irikrat iz revolverja ter mu oropal torbico, v kateri je imel ravnatelj težke tisočake. Kmalu po napadu je ravnalelj urnrl. Napadalca je prijela policija in mu odvzela bogati plen. Perzijskega notranjega ministra Amir Tahmasa so napadli ob priliki službenega potovanja razbojniki in ga ubili. Na mesto zločina je odpotoval perzijski šah. Velikanski požar na Rumunskem. Na Rumuraskem gori že več dni šuma Milava, ki obsega 1200 oralov. Pri gašenju so zaposleni poklicni gasilci in vojaštvo. — Škoda je že sedaj ogromiia. Silne poplave v Avstraliji. Po Avstraliji je močno deževalo zadnje dni. Vsled deževja so nastale povodnji, ki so povzročile večmilijonsko škodo. V avstralski držaivi New South se je razlila voda po velikanskih pašnikih. Utonilo je na tisoče goveje živine, konj ter ovac. Vlada je poslala lnolorne čolne na avtomobilih, da je upostavila zvezo z živinorejskimi zadrugami, ki so popolnoma odrezane ena od druge. »Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja vseni svojim članom, da šteje že z današnjim dnem nad 4000 članov. Prihodnje dni dobijo vsi člani prvo društveno obvestilo s priloženimi položnicami. Ker bodo oddelki B C D skoraj polni, so se osnovali po sklepu zadnje odborove seje pododdelki B-I, C-I, D-I, v katere se sprejmejo zopet nekaj časa tudi zdrave osebe v starosti od 50 do 75 let. Kdor še torej ni član Ljudske samopomoči«, naj zahteva še danes pristopno izjavo.