YU ISSN 0040-1978 LETO XXXII., ŠT. 8 Ptuj, 1. marca 1979 CENA 4 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Zelena kič za ireditev Pesniške dofaie (str. 3 Nov člen v verigi bratstva in pr|ate|stva (sir. 3) Bitka za boljši jutri. voda... (stran 6) Ljudski pevci, godci in plesafei (stran 7) Pustno rajanje z Bumerangi (stran 8) IVled nagrajenimi v prvi skupini je bil »novorojenček MIP» in Agisov NLP. Foto: Kosi Aktualna udeleženka letošnjega karnevala je ponazarjala problane ko- ruze, mleka in sploh kmetijstva... Foto: Kosi V karnevalskem sprevodu je sodelovalo okrog 2.500 udeležencev z bolj ali manj domi- selnimi maskami. Lahko rečemo, da nobena od skupin ni posebej izstopala, v povprečju so bile vse na dokaj visoki ravni. Pešci so bili lepo maskirani, motorizirane skupine opremljene z okusno izdelanimi napisi, čeprav so jih nekatere imele preveč, da bi jih lahko vse prebrali. Pa vendar je moč reči, da je letošnji karneval eden od boljših v zadnjih letih. Za oceno smo povpra- šali Jožeta Strafelo, predsednika odbora za pri- pravo kurentovanja 79': ,,Težko je ocenjevati tako veliko prireditev kot je kurentovanje, posebej zato, ker sem med organizatorji. Mislim pa, da smo lahko z nedelj- sko prireditvijo zadovoljni. Cilj, ki smo si ga zastavili, da bi šege in navade prikazali mlajši gerteraciji in tujim gostom, smo dosegli. Veliko sreče smo imeli tudi z vremenom, saj se je vse dobro končalo. Vendar je bilo — kot vsako leto — nekaj ,,črnih točk" prireditve. Obiskovalci, med njimi veliko Ptujčanov, niso hoteli kupiti vstopnice ali značke. Ob tem je treba povedati, da nas ta prireditev stane prek 40 starih milijonov, sedaj pa smo v škripcih, kako poravnati vse stroške. Ko bi vsak drugi obiskovalec plačal simbolično vstopnino teh težav ne bi bilo." Kakšni so načrti za financiranje prireditve v prihodnje, da ne bi bili tako odvisni od pobrane vstopnine? ,,Tudi o tem je sedaj težko govoriti, vendar imamo nekaj idej. Nedeljska prireditev je poka- zala, da Ptuj s tem živi, da pride ogromno ljudi v Ptuj, posebej s Hrvatske, tudi RTV Zagreb je pripravila mnogo oddaj in naredila ogromno reklamo. Tega ne moremo reči za RTV Ljublja- na, pa tudi v časniku ,,Delo" nas omenjajo v skromnih vrsticah, čeprav je ta prireditev glede na ohranjanje običajev, šeg in navad najbogatej- ša. Ne glede na to bomo skrbeli, da bo ta pri- reditev vsako leto. Finančni problemi so pa taki, da je potrebno korenito spremeniti način finan- ciranja. Poskušali bomo zavezati vse delovne ljudi ptujske občine da bi prispevali del sredstev — s samoupravnim sporazumom ali kako dru- gače. Razmisliti bomo morali o tem, s pomočjo predstavnikov občinske skupščine, DPO, delega- tov organizacij združenega dela in ostalih dejav- nikov v občini, da bi se dogovorili, kako bo s to prireditvijo. Na širšem nivoju se bo potrebno dogovoriti, kako financirati to prireditev v prihodnje." Res je. Prihodnje leto bo na vrsti že 20. kurentovanje — kar visok in spoštovanja vreden jubilej. Ce hočemo, da bo prireditev na nivoju, da bo zares jubilejna, moramo financiranje ure- difi! N. D. Popoldanski karneval si je ogledak) čez 40 tisoč ljudi Foto: JOS Nagrajenci letošnjega karnevala Komisija, ki je ocenjevala sku- pine je razdelila nagrade v višini 50.000 dinarjev tako: I. skupina: Mip — novorojen- ček. Agis — NLP. KK TOZD Mlekarna — rad imam mleko. Turistično dru.štvo — borci za mir. Emona-Merkur — manj kave. manj sestankov, večja pro- duktivnost. Perutnina Ptuj — pro- blem koruze. Komunalno podje- tje — SIS za kurentovanje 80', k K TOZI) Kmetijstvo — nalij- mo si čistega vina; vsaka skupina dobi po 3.000 din. II. skupina: Destmik — od lanu do platna, TOZD Delta. DO Olga Meglič. Kungota — vodovod. MA ZSMS Tumišče — ko.šnja, skupina gasil- cev in skupina Celjanov — »Per- otnina Ptuj«; vsaka skupina dobi po 2.000 din. lil. skupina: Igre brez meja, Muretinci — rimski imperij vkoraka v Petovio, skupina, ki je prikazala »kravji problem«, skupina »Zakon ščiti zajce«, kmečka poroka, potujoča mehanična delavnica in gusarji z Muretinskega kota; vsaka dobi 1.000 din. IV. skupina: Mip —sodoben prevoz, komu- nalne storitve, »Uvozite še alban- ske traktorje«, skupina Tehnoser- visa. skupina »Mi planiramo — mi proizvajamo«. Vlečna služba in kočija; vsaka skupina dobi po 500 din V. skupina: Ford in kapital ter jadrnica; vsaka skupina dobi po 300 din. OBROBKURENTOVANJU Misli, ki razburjajo že tako, da smo po končani prireditvi ponavadi vsi največji ^^rijani. Pojmujemo prireditev kot ptujsko, kot širšo družbeno stvar; ko utn^i^ odrezati kos kruha, se tisti, ki so za to najbolj odgovorni o,b ifj^-. T^^koje celotna organizacija in izvedba prireditve prepuščena Pri' Ipdi, ki z največjo mero iznajdljivosti zbirajo sredstva, da bi tif,^ Po denarni beri, lahko trdimo, da le životari in ne dosega ""^fia, kar bi pričakovali. že zdavnaj morala hiti bogatejša za skušnjo; praksa pa Mo naše obnašanje do prireditve moralo biti drugačno. Puti^^ P^Sl^dali prek občinske meje, šli v Samobor, kjer zganjajo Prohf mesec februar in za čudo denar zanje ne predstavlja ^ občini so se dogovorili, da bodo cel mesec januar pobirali i-f^^ višji prometni davek pri prodaji drobnih izdelkov; ves ustre^ namenili za pustne norčavosti. Drug izhod je tudi v sprejetju Potr sanioupravnega sporazuma, po katerem bi se naj zagotavljala fe . , "" sredstva. Tako tudi ne bi bilo nepotrebnih »presenečenj«, zlasti že ^ '^"'r ko zmanjka denarja za plačilo obvez iz prireditve. Pogosto smo vec' OA prireditve, če se bomo tudi v prihodnje tako obnašali, ne bo P" Za r^^pravah ponavadi porečemo, da prireditev mora biti. Tu se krog. Videti je, kot da izhoda ni. orog^^^ bi naj organizirali že 20. kurentovanje. Načrtuje se tudi oprpj svetovnega posvetovanja o maskah, ki bi naj dokončno da^^ kurentu pravo mesto v zbirki svetovnih mask. Vse to nas zavezu- Če ^ P>'ihodnjih mesecih zagotovimo potrebna sredstva za prireditev, sredst"^^ 5 tem, bomo že v jeseni lahko med skupine porazdelili naston^' ^^ bodo opremile, da bodo lahko poskrbele za res kakovosten ohvef 'j ^^ bomo približali podobnim prireditvam v svetu. To je naša minulosti. bi prireditev morala najti tudi v programu republiške ro ^ skupnosti, kiji sicer daje moralno, ne pa tudi materialno podpo- ^^hiJ^J^L^^^^ne niti, ki se do prihodnjega kurentovanja morajo splesti v ' bo zagotavljala podo{x), za katero smo se dogovorili že pred leti. MG SKUPINA PERCHTE IZ AVSTRIJE Prvi nastop pri nas Nov nemir v karnevalski povorki so bili tudi člani skupine perchte iz Avstrije, doma iz Fuscha pri Salzburgu. Običaj izvira že iz pradavnine, ko so perchte koledovale okrog miklavževega. Zanimivo je tudi, da skupina organizirano nastopa že 10 let in šteje od 20 do 30 članov. Njihovo obličje je močno podobno kurentom; še posebej izrazite so maske, izdelane iz lesa. Kot je povedal vodjaskupine Hans Gold, kije gozdni delavec, maske izdelujejo sami. V kraju, kjer živijo, so dejali, nimajo lastne prireditve, na kateri bi se lahko pokazali. Nastop na kurentovariju je prvi nastop skupine izven Avstrije. Zadnje čase jim tudi avstrijska javnost posveča precej pozornosti, saj jih je posnela tudi televizija in sicer pri izdelovanju mask. Vodja skupine je tudi povedal, da so navdušeni nad sprejemom v Ptuju in si želijo, da bi pri.šli v Ptuj tudi prihodnje leto. ko bo že20. jubilejno kurentovanje. MG Perchte z demonskim obrazom foto:R Izvirna skupina Koledarjev Daje skupina zares izvirna je potrdila njihova spremljevalka Radmila Stojanovič, kustus Narodnega muzeja v Leskovcu. Skupina je iz vasi Brza blizu Leskovca. kjer so se narodni običaji ohranili taki kot so bili v začetku. Nič se ni spremenilo, izvirne so noše. pesmi in plesi. Sedaj poskušajo ustanoviti društvo, saj so člani ti skupine doslej nastopali samostojno, izven društva, le strokovno so jim pomagali v Narodnem muzeju. Obisk koledarjev na domačiji prinaša družini srečo, zdravje in dobro letino. Oale— dva maskirana mladeniča, z mečem v roki —lahko ozdra- vita bolnika in preženeta vso zlo iz hiše. Zraven so še štirje pevci, gospo- dinja ali gospodar in mladeniči ter dekleta, ki plešejo po dvorišču. Kot zanimivost naj omenimo, daje najstarejša udeleženka v skupini koledarjev stara 79 let. ]si d_ Koledarji med svojim nastopom na Titovem trgu. 'Foto R PLESALI 80 IN PELI, VENDAR DLANI NISO OGRELI Ob 10. uri se je pričel prvi del nedeliske največje turistično kulturne prireditve v ptujski občini — nastop folklornih skupin. Kar 16 se jih je zvrstilo, med njimi dve, ki sta se našemu občinstvu prvič predstavili. To je bila skupina iz Avstrije — ,,Perchte" in skupina ,,Koledarji" iz Leskovca v SR Srbiji. Vsak po svoje so bili zanimivi, fotografski aparati, kamere, mikrofoni — vse se je sukalo okrog njih, amaterji in profesionalci so hoteli ,,zapisati" utrinek z njihovega nastopa. Ob tem ne zmanjšujemo kvalitete in lepote ostalih skupin, saj je bila vsaKa od njih po svoje zanimiva, bolj ali manj izvirna, vsaka je v svoj nastop vložila vso znanje in trud. Prav zaradi tega je bilo obnašanje obiskovalcev — pa naj bodo ptujski občani ah tisti, ki so prišli od drugod — čudno, zapeto, neprijazno. Da bi sami od sebe pozdravili nastopajoče še misliti ni. Tudi ob prošnii napovedovalca, naj vsaj malce zaploskajo, so le redki potegnili roke z žepov in ogreli premražene dlani. Res ie bilo hladno in pusto vreme, pa vendar ne tako, aa prizadevnih nastopajočih ne bi mogli pozdraviti. Najbrže ploskanje ni edino merilo. Da so bile skupine privlačne za oko, da jih je bilo prijetno poslušati pove desettisoč in več obiskovalcev, ki so se dopoldan zbrali na Titovem trgu. Še večje priznanje pa je popoldanski obisk, ko seje zbralo okrog 40.000 gostov od blizu in daleč. N. D. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 1. marec 1979 TBimiK LETOS 25. DELOVNI JUBILEJ V preteklem tednu so v trgovskem podjetju I-jnona—Merkur zaklju- čili / ra/pravanii o zaključnem računu in ob sprejemu le-te}ia ugotovili, da je bilo poslovno leto 1978 uspešno ter da so uresničili načrtovane cilje srednjeročnega obdobja v tem obdobju. Sama razprava pa je potekala po vnaprej določei^m programu in lahko trdimo, da je v njej sodeloval vsak zaposleni. Poleg tega, da so delavci kritično ocenjevali preteklo poslovanje, so precej pozornosti namenili še razpravi o samoupravnih in medsebojnih odnosih ter oblikam informiranja. Že v lanskem letu so med delavci izvedli izredno obsežno anketo o informiranju, ki je dobro uspela in je obenem kažipot, kako v bodoče še bolje začrtati in tudi uresničiti naloge na področju informiranja. Razpolagajo že tudi s konkretnimi načrti, kako doseči te cilje. Izredno temeljito so razpravljali tudi o dosežkih s podn)čja Izob- raževanja ob delu in za delo. Tako so že dosedaj posvečali velikopozomost strokovnemu usposabljanju kadra ter povezovanju s potrošniki. Želijo pa si tesnejšega in plodnejšega sodelovanja s potrošniškimi sveti. Pozivajo potrošnike, da javno izražajo svoje želje, ki jih bodo skušali čim bolje upoštevati in tudi uresničiti. Razprave so tudi pokazale na tvorno prisotnost Elmone — Merkur v okviru sestavljene organizacije, zlasti še na področju združevanja sredstev za skupen razvoj in na področju planiranja. Ob vsem že povedanem pa so posebej razpravljali še o načrtih tekočega obdobja, v okviru katerih so dali na prednostno listo ureditev trgovin in tesnejšo povezavo s potrošnikom. Tudi primerjava podatkov poslovnega leta v panogi kaže, da so bili doseženi boljši rezultati od povprečja le-te. Presežene so planske postavke tako pri celotnem prihodku, dohodku in čistem dohodku. Tudi delitev dohodka je bila izvedena skladno z načrtovanji. V znesku znaša celotni prihodek na zaposlenega v preteklem letu 1300.000 dinarjev. Potrebno je tudi omeniti, da je dohodek rastel hitreje od osebnega dohodka in da je bila zabeležena 4-odstotna rast produktivnostih V okviru programa dela za tekoče leto načrtujejo tudi ureditev tek- stilne hiše v Murkovi ulici poleg že omenjenega. Zadali pa so si nalogo specializacije tudi pri tekstilu. Aktivnosti letošnjega leta pa se prepletajo tudi z obeležjem 25-letnice dela, ki jo bodo zaposleni v Ejnoni — Merkur, teh je z učenci vred 165, praznovali 21. aprila. MG Razpis natečaja za inovatorje Ob dnevu inovatorjev ptujske občine — 30. marcu bo raziskovalna skupnost občine Ptuj pripravila med drugim tudi posvetovanje, na ka- terem bo govora o tej dejavnosti v luči doseganja boljših proizvodnih rezultatov in splošnega napredka družbe. Takrat bodo najboljši inovatorji, ki so se udeležili natečaja za nagrade in priznanja raziskovalne skupnosti občine Ptuj, prejeli tudi omenjene nagrade. Razpis natečaja objavljamo v današnji številki Ted- nika. Natečaj je izdelan na podlagi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj inovatorjem ptujske občine, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o pospeševanju inovacijske dejavnosti v ptujski občini. Natečaj so prejele vse delovne organizacije v občini in komisije za inventivno dejavnost. Tako je pričakovati, da bo odziv inovatorjev velik, kljub mačehovskemu obnašanju do te dejavnosti. Ob tej priložnosti bodo med najboljše inovatorje razdelili nagrade v višini 30.0(k) dinarjev. MG Planirano gradnjo bodo presegli Samoupravna stanovanjska skupnost ptujske občine je v temeljih srednjeročnega plana razvoja za to srednjeročno obdobje zapisala, da bo zgrajenih 750 stanovanj v družbeni in 450 stanovanj v zasebni lasti. Prihodnje leto bodo končali z jradnjo stanovanj na Ziherlovi ploščadi v Ptuju, kjer bo stalo 9 blokov. Se v tem letu bosta vseljiva objekta B-6 in B-7. ostala dva bloka pa do avgusta 1980. Letos bo pričela tudi gradnja otroških jasli in trgovine, pošte, prostorov krajevne skupnosti in frizerskega lokala. Pričakovati je. da bo v tem obdobju urejen tudi Ljudski vrt. kjer bo dovolj prostora za rekreacijo mlajših in starejših krajanov krajevne skupnosti Boris Ziherl in seveda ostalih občanov. Kot je razbrati iz naslova sestavka, pa bo gradnja stanovanj v družbeni lasti v tem obdobju presežena. Tako bo v občini zgrajenih 930 stanovanj ali 24 % več. kot je bilo planirano. Ob tem lahko zapišemo, da SI takega preseganja plana dela želimo še kje. ne samo na področju stanovanjske gradnje. D V objektih B-6 in B-7 bo letos vseljivih 225 stanovanj. Foto OM Kritično in poglobljeno o zaključnih računih Na seji občinskega sveta ZS Ptuj, ki je bila v prejšnjem tednu, so celovito razpravljali o ,.akciji zaključni račun" in ugotovili, da tako enotne akcije že dolgo ni bilo. Enakopravno so se vanjo vključevali predstavniki družbeno-polit ičnih organizacij, samoupravne strukture, poslovodni organi; lahko re- čemo, da je ra/prava ,,osvojila" slehernega delavca. Ob vsem pa je potrebno povedati, da so v manjši meri to akcijo razumeli zgolj kot razpravo o zaključnem računu in se manj posvetili oceni gospodarjenja. Povsod tam, kjer je bila razprava za- snovana po dvo stopenjskem sistemu, je dosegla svoj namen. Sklep sveta je, da slednja akcija ne more biti le priložnostna zadeva, temveč stalna akcija, ki je še posebej prisotna ob obravnavi periodičnih obraču- nov; priporočeno pa je tudi, da se o rezultatih gospo- darjenja razpravlja v krajših časovnih obdobjih ter se tako tudi sprotno ugotavljajo razna odstopanja ter sprejemajo ukrepe za izboljšanje stanja. Delavci so v razpravah o zaključnih računih opozarjali tudi na velike obremenitve gospodarstva, ki manjšajo njihovo reproduktivno sposobnost. Tudi o tem se bo potrebno temeljito dogovoriti. Nič manj ni zaskrbljujoča širitev kroga režijskih delavcev tako na nivoju delovnih kot temeljnih organizacij. Svo- bodna menjava dela temelji še vedno na proračunskih temeljih; kratki stiki med temeljimi organizacijami in delovnimi sJ. svoje kmetijske površine zasejali ^ sladkorno peso. Ali sc sploh zavedamo kakšen neu- speh bi doživeli, če v letošnjem letu v ormošk' sladkorni tovarni ne steče proizvodnja sladkorja? zk TEDNIK — 1. marec 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PLAKETE IN PRIZNANJA ZA IZGRAJEVANJE PRIJATEUSTVA MED NARODI SLOVENIJE IN HRVATSKE NOV ČLEN V VERIGI BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA V soboto 17. februarja je bila v domu kulture Slovenska Bistrica svečana seja ob zaključku XVII. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva občin Cakovec, Koprivnica, Kra- pina, Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Sloven- ska Bistrica in Varaždin. „lzteklo se je 17. leto od tedaj, ko so občin- ski sveti Zve^ sindikatov občin Ptuj in Varaždin dali pobudo za organizirano sodelovanje dose- danjih občin v SRS in SRH. Pobuda je izhajala iz dejstva, da so naSi delovni ljudje, sosedje, ki jih je bližnja in daljnja zgodovina pestila z istimi tegobami in problemi, že davno med seboj sodelovali, drug drugemu v hudih časih poma- gali in skupaj razreševali skupne probleme", je v osrednjem govoru po pozdravnih besedah Hinka Solnarja, predsednika OS ZSS v Slovenski Bistrici, povdaril tudi predsednik sekretariata medobčinsko-medrepubliškega odbora XVII. srečanja ,,Bratstva in prijateljstva" Jože Logar, ki je tudi sekretar občinskega sveta ZSS Sloven- ska Bistrica. V nadaljevanju svojega govora, ki je pomenil tudi oceno letošnjih XVIL srečanj ,,Bratstva in prijateljstva" občin SR Slovenije in SR Hrvatske je Jože Logar orisal razvojno pot srečanj, saj sodelovanje dobiva vse širše razsežnosti in kar je še posebej pomembno, v njega se z vsakim letom vključuje večje število delovnih ljudi iz neposredne proizvodnje in tudi drugi občani združeni v družbenopolitičnih organizacijah, društvih, osnovnih šolah, delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. S tem pa je dosežen osnovni cilj vseh akcij zbliževanja med ljudmi dveh narodnosti. Širjenje števila udeležencev je zahtevalo tudi preoblikovanje številnih dejavnosti na področju še tesnejšega medsebojnega povezovanja na športnem, kulturnem, na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Postajale so vse širše oblike povezovanja, širil se je krog udeležencev tudi na ZSMS, ZRVS ZZB NOV. in tudi na šte- vilna društva, lovska, strelska, ribiška in druga. Prav tukaj pa je prisotnih največje število mož- nosti neposrednega stika z delavci obeh republik. V zadnjih treh letih so ta srečanja obogatena z vsebinsko obhko skupnih vaj enot civilne zaščite sodelujočih — pobratenih občin in njiho- vih občinskih štabov. K temu je potrebno pripi- sati tudi podpis listine o solidarnostni pomoči in sodelovanju enot civilne zaščite. Ko je predsednik sekretariata medobčinsko- medrepubliškega odbora XVIL srečanj ,,Brat- stvo in prijateljstvo" Jože Logar ocenil skupne rezultate minulega leta je z zadovoljstvom povdaril, da so bile vse naloge uspešno uresni- čene, kljub nekaterim objektivnim težavam, ki so bile vzrok, da rezultati na tem področju nare- kujejo še tesnejšo medsebojno povezanost vseh delovnih ljudi pobratenih občin. V okviru XVII. srečanj ,,Bratstvo in prija- teljstvo" se je tako zvrstilo v vseh občinah skupno nad 30 kulturnih prireditev v katerih je sodelovalo 34 kulturno umetniških skupin, od folklore, tamburašev, godbe na pihala, pevskih zborov in drugih ansamblov do razstavljalcev likovnih del. Vse prireditve so bile skrbno pripravljene in kar je pomembno tudi zelo dobro obiskane, saj je v njih sodelovalo nad 2000 delavcev, kmetov, mladine, pionirjev in drugih občanov, vključenih v kulturno umetniška dru- štva. Prek tisoč občanov se je udeležilo raznih športnih in rekreativnih dejavnosti. Letos so prvič v ta srečanja vključili tudi pionirje, kar zagotavlja globoke korenine nadaljnjega pove- zovanja mlade generacije. V tem okviru sta bili organizirani tudi med- republiški posvetovanji s področja stanovanjske gradnje in uveljavljanja samoupravne stanovanjske ter posvetovanje novinarjev iz organizacij združenega dela. Med pomembnimi srečanji so bila še srečanja članov obrambe, varstva in družbene samozašči- te iz pobratenih občin, srečanje mladine in bor- cev NOB na Osankarici, kjer je bilo tudi srečanje delavcev vseh devetih občin in se ga je udeležilo prek 500 članov iz OZD. Številne pa so bile tudi mladinske delovne akcije na katerih so skupno gradili in kovali trdnejše vezi bratstva in prija- teljstva mladi iz pobratenih občin. Vse te in še druge akcije, ki so jih na območju pobratenih občin izvedli v letu 1978, ko je bil nosilec akcij Občinski sindikalni svet v Slovenski Bistrici, je aktivno izvrševalo prek 5000 občanov iz vseh sredin družbenopolitičnega in gospodar- skega življenja občin. Se posebno masovne pa so bile akcije na področju športnih in drugih prireditev, kjer se je udeleževalo prek 25.000 ljudi, kar prav gotovo potrjuje pravilnost pro- gramske usmeritve medrepubliškega sodelova- nja, katerega bodo tudi v prihodnjem letu, ko bo nosilec akcij in sedež medobčinske-medrepubli- škega odbora v občini Varaždin, nadaljevali in širili na še nova področja. Iz zaključne seje XVII. srečanj ,,Bratstvo in prijateljstvo" so udeleženci poslali tovarišu Titu posebno pozdravno brzojavko, delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki vseh pobratenih občin pa je položila venec k spomeniku borcev NOV v Slovenski Bistrici. Stiski rok udeležencev zaključne svečanosti v Slovenski Bistrici pa niso pomenili prekinitev skupnih akcij. Bili so topel izraz nadaljnjega šir- jenja prijateljstva in tudi izmenjave izkušenj na gospodarskem, družbenopolitičnem, kulturnem, splošnem ljudskem odporu in športno rekreacij- skih področjih skozi vse leto. Viktor Horvat IzobraŽevanje komu- nistov - usposabljanje za delo Komite OK ZKS Ptuj je pripravil tridnevni seminar, pričel se bo danes, za sekretarje osnovnih organizacij, člane komiteja, predsednike komisij in za člane aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajal- cev. Namen seminarja je, idejnopolitično usposabljanje vodstva v občinski organizaciji ZK, da bi dosegli večjo akcijsko učmkovitost OO ZKS. Letošnji .seminar je ena izmed rednih oblik izobraževanja in usposabljanja in ima zastavljeno dokaj pestrovsebinskodelo. Ne gre zgolj za predavanja, temveč za preverjanje delovanja osnovnih organizacij, saj bodo v popoldanskih urah — danes in jutri — obiski v 40 osnovnih organizacijah ZK ptujske občine. Danes bo najprej posvet sekretarjev, zatem pa bo o vlogi subjek- tivnih sil v uveljavljanju novih samoupravnih in družbenoekonomskih odno.sov govoril Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, ude- ležencem seminarja pa bo spregovoril tudi o obisku na Kubi. Ob 16. uri bodo f^osamezne skupine obiskale 20 osnovnih organizacij, ZK, kjer bodo razpravljali o vlogi zavestnih subjektivnih sil in metodah političnega dela v vsaki posamezni organizaciji. Ob tem bodo namenili pozornost aktivnosti komunistov v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, metodam dela in poskušali opredeliti, kako kvalitetno izvajajo člani OO ZKS zastavljene naloge. V petek, 2. marca bo najprej predaval Jože Smole, predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS, o aktualnih mednarodnih vprašanjih, zatem pa Slavko Soršak, profesor Pedagoške akademije v Mariboru, o podružbljanju SLO, družbene samozaščite in varnosti ter o nalogah članov zveze komunistov. Tudi jutri popoldan bodo posamezne delovne skupine obiskale 20 osnovnih organizacij, kjer bodo potekali pogovori na temo, o kateri bo na dopoldiuiskem delu seminarja predaval Slavko Soršak. Komunisti bodo ocenili idejnopolitične razmere, doseženo stopnjo podružbljanja SLO, delo odbora za splošni ljudski odpor varnost in družbeno samozaščito pa tudi,koliko delovni ljudje in občani dojemajo obrambo kot svojo druž- beno funkcijo. V soboto, 3. marca bodo udeleženci seminarja poslušali predavanje o oceni izpolnjevanja srednjeročnega programa razvoja občine Ptuj in nalogah v pripravah za planske dokumente za obdobje 1980—1985. Predavala bosta Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta in Jožica Carman. načelnica oddelka za finance in plan SO Ptuj. Omeniti je, da bo tridnevni seminar hkrati tudi preverjanje uresni- čevanja v resolucijah kongresov Zveze komunistov zastavljenih nalog. Pridobljeno znanje pa je potrebno prenašati na ostale člane občinske, organizacije komunistov in ga s pridom uporabljati v vsakdanjem idej- nopolitičnem in akcijskem delu. N. D. 35. OBLETNICA POHODA ŠTIRINAJSTE VZOR ODLOČNOSTI, HRABROSTI IN TOVARIŠTVA V Bohovi pri Mariboru je bila v soboto osrednja proslava ob 35. obletnici pohoda štirinajste di- vizije z Dolenjske na Štajersko in Koroško.Udeležili so seje številni še živeči borci, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, kjer danes živijo. Prsa so se jim .svetila od številnih odlikovanj, lasje osiveli, medtem ko je spomin še enako živ. Mnogi so se ob stisku rok. srečanju spomnili še tako majhne podrobnosti s tega partizanskega pohoda, ki je bil doljg nekaj nad 500 kilometrov, trajal pa je 50 dni. Srečanja so se udeležili tudi mnogi vidni družbenopolitični delavci kot Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič. Janez Vipotnik, Vinko Hafner. Andrej Marine. Boris Baudek. Franc Tavčar—Rok. Ivan Maček in drugi. Na proslavi so štirinajsti podelili tudi domicilno listino mesta Maribor, ki jo je prevzel narodni heroj Tone Vidmar — Luka, ki je bil tedaj namestnik poveljnika divizije. Visoka odlikovanja, kijih je posameznim brigadajr. podelil vrhovni koman- dant oboroženih sil SFRJ pa so prejeli predstavniki Slovenskih narodno osvobodilnih udarnih brigad (SNOUB) brigada Ljuba Šercerja, Mirka*" Bračiča. Miloša Zidanška in Slavka Šlandra. medtem ko je bila brigada Toneta Tomšiča že prej odlikovana z vi- sokimi odlikovanji. Udeleženci proslave in pohoda po poteh šti- rinajste .so poslali pozdravno pis- mo predsedniku SFRJ in ZKJ Jo- sipu Brozu — Titu. Slavnostni govornik je bil Stane Dolanc, sekretar predsedstva CK ZKJ. kije o štirinajsti med drugim dejal: »Preteklo je 35 let enega velikih podvigov v naši narodnoosvobo- dilni vojni, od slavnega in heroj- skega pohoda štirinajste. Bilje to pohod neprekinjenih bojev, juri- šev na sovražne položaje, obroče. vse od Suhorja v Beli krajini. Tu- ropolja. hrvaškega Zagorja do Kozjanskega na Štajerskem. Na pot je od.šlo 1127 dobro oboroženih borcev. To je bil po- hod poln junaštva in trpljenja, bojev in zmag. Legenda, ki je sestavljena iz stotin junaških živl- jenj. nečlove.ških naporov, tova- rištva in vere v zmago. Pohod šti- rinaste je zapisan kot eden naj- večjih podvigov v NOV z izrednim vojaškim in političnim pomenom. Bila je to poteza vrhovnega štaba in glavnega štaba NOV in POJ. Eno pa moramo vedeti: Vse to je bilo mogoče zato. ker so vsi naši narodi in narodnosti enotno in odločno sprejemali temeljna na- čela skupnega boja. Zato so par- tizanske akcije, napadi na okupa- torja in domače izdajalce potekali nenehno in povsod, v ti.soč oblikah in ne glede na žrtve, težave, izgu- be. pa tudi poraze. Cilj je bil enak: svoboda in boljše novo življenje. Velika je .obveznost borcev NOV. da na mlado generacijo prenašajo vse tiste najbolj.še člo- veške lastnosti, ki so krasile naše borce v času osvobodilne epopeje — ljubezen do svobode, vztraj- nost. h rab ros t. op t im ize m in ve ro v lastne moči...« ter poudaril »Nihče nam ni podaril .svobode, izboriti smo si jo morali sami. Pot. začrtana v revoluciji ni poznala ne ovinkov, ne kompromisov, vseskozi je ustrezala našim razmeram, po- trebam in možnostim...« Besedilo in posnetki: joh Proslave so se udeležili tudi številni borci z našega območja Osrednja proslava je bila v dvorani Jeklotehne na Bohovi, kjer je govoril Stane Dolanc, sekretar predsedstva CK ZKJ Ocena razmer na področju varnosti v ptujski občini Člani političnega aktiva občine so na razširje- ni seji, bila je v ponedeljek, 26 februarja, oce- njevali razmere na področju varnosti v ^eteklem letu. Seveda ocena ni dokončna, saj je ^tekal razgovor na nivoju občinskih organov. anjo je potrebno vključiti še poročila vseh kra- sliko^ skupnosti, da bi lahko dobili celovito Težko se je odločiti, kaj postaviti na prvo ^^ področja enako pomembna, anko rečemo, da varovanje družbenega premo- ^"ja ni na najboljši ravni, kar izhaja iz varnost- ocen, ki so jih pripravili miličniki PM Ptuj v ^^n delovnih okoljih. Delo čuvajev opravljajo v ..^ni primerov upokojenci, vemo pa, da je Jinovo delo zelo odgovorno in zahteva dobre posebnosti. Temu bi morali v temeljnih in v^® organizacijah združenega dela nameniti 41 J®, pozornost, saj je bilo ob ocenjevanju kar primerov, ko služba ni bila dobro organizira- Tudi pri delovnih nezgodah ni stanje nič kaj pohvalno. Popolnejše podatke, pa še ti najbrže niso čisto realni, imajo inšpekcijske službe, za PM Ptuj pa tega ne moremo reči, saj pristojni v združenem delu nezgod ne prijavljajo, čeprav bi jih morali. Zato velja sedaj dogovor med bolni- šnico in milico, da bodo vse primere prijavili. Namen seveda ni zgolj v izpopolnjevanju stati- stike. Gre za to, da bi s skupnimi prizadevanji preventivno ukrepali in zmanjšali število nezgod na minim.um. Za požarno varnost je značilen precejšen porast požarov v lanskem letu, predvsem zaradi malomarnosti. Tudi tu je'potrebno preventivno ukrepati, poskrbeti za izobraževanje delavcev, da bodo znali uporabljati gasilne aparate, poznali telefonsko številko PM in gasilcev, nenazadnje pa je vprašljiv tudi dostop do hidrantov pa tudi njihovo stanje. O prometni varnosti neprestano pišemo, opozarjamo voznike in pešce — rezultat t^a je manj nezgod v lanskem letu, vendar so bile te hujše. Pohvaliti je stanje vozil za javni prevoz in transportna vozila delovnih organizacij, kar pa ne velja za za.sebnike. Čimprej je potrebno ure- diti promet v mestu samem, poskrbeti za vso prometno signalizacijo in za ustrezne parkirne prostore. Kljub temu je treba reči, da j« bilo v prometnih nezgodah udeleženih manj otrok, k čemer so prispevali prometni krožki, ki vzgajajo najmlajše udeležence v prometu. Seveda pa čaka na tem področju vse dejavnike še mnogo dela. To je le nekaj misli iz večurnega razgovora. Povdariti pa je treba misel eneea od razpravljal- cev, da se delovni človek, občan premalo zaveda svoje odgovornosti, da občani še vedno ne doje- majo v pravi meri pomena družbene samoza- ščite. Zato so naloge na področju splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti prav v preventivni vzgoji, ki mora potekati nepresta- no v vseh delovnih in življenjskih okoljih. Zajeti pa mora vse občane, če hočemo stanje na tem področju izboljšati kolikor se le da. N. D. Program dela skupščinskih zborov v januarju so člani predsedstva občinske skupščine na osnovi kon- gresnih dokumentov Zveze komunistov in zveze sindikatov ter ustave .sestavili program dela občinske skupščine in njenih zborov za letošnje leto. Delo so razdelili v t romesečja. tako bodo v prvem tromesečju na ravni skupščine in občinskih zborov delegati obravnavali poročilo o kmetijskih dejavnostih, gradnjo sladkorne tovarne in delo ter življenje udeležencev NOB. V drugem tromesečju bodo delegati razpravljali o problematiki vzgoje in izobraževanja in sicer problematiko osnovnih šol, usmerjenega izobraževanja itd. Na zborih bodo v tem obdobju obravnavali še razvoj komunalnih dejavnosti v občini, poročilo o delu vseh komisij občinske skupščine in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ob koncu bodo delegati še ocenili delovanje delegatskega sistema v prvem letu drugega mandata. Tretje tromesečje je sicer obdobje dopustov in počitnic. Toda kljub temu bodo delegati obravnavali delo in razvoj KS v občini. Obravnavali bodo uresničevanje srednjeročnih planov ter o pripravah na planiranje v obdobju 1981 — 85. V temčasu bodo razpravljališeoproblematikivarstva okolja in razvoj industrije. V zadnjem trome.sečju bodo na zborih tekle razprave o resoluciji razvoja občine Ormož v letu 1980. o skupni porabi ter o prostorskem planiranju. zk 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 1. marec 1979 — f^PMlK Doklej prometna anarhija sredi Ptuja? Ko so gradili predlani in lani v Ptuju novo stavbo SDK, je bil preusmerjen ves promet iz Trstenjakove ulice v Miklošičevo mimo Mercatorjeve Blagovnice in prodajalne Perutnina. Ni treba opisovati, kakšen direndaj je bil podnevi in ponoči tik pK)d okni stanovalcev Mikloši- čeve 6 in 8. Ko je bila stavba SDK dograjena in promet preusmerjen, smo si stanovalci pošteno oddahnili, zlasti, ker so s primernimi promet- nimi znaki zaprli trg pred Volanom in pred Blagovnico za avtomobilski promet. Toda naše veselje je bilo le kratkotrajno. 2e prve dni avgusta 1978 so parkirali posamezni avtomobilisti na obeh prostorih kljub prometnim znakom na začetku trga pred Volanom in na prehodu s Titovega trga. To, kar se dogaja zadnje mesece, pa je že prava promet/ia anarhija. Avtomobilisti vozijo kljub omenjenim znakom vse križem podnevi in ponoči. Večina jih pripelje iz Lackove ulice, kjer kljub prepovedi zavijanja na levo, saj menda velja znak za ta odcep na začetku v Lackovi ulici, zavijajo pred Volan, tam parkirajo, treskajo s prtljažniki in vrati ter vozijo dalje mimo Blagovnice na legalno parkirišče in dalje v Trstenjako- vo ali pa za ovinkom trgovine PP na Titov trg, ali pa v obratni smeri s Titovega trga na Lackovo ali v Trstenjakovo. Dovoljene so očitno vse hitrosti, nestrpni avtomobilisti pa trobijo pešcem, da se jim ti pravočas- no umaknejo. Številni vozniki parkirajo tudi tik pred oz. pod našimi okni ter puščajo prižgane motorje tudi IO minut, vsi izpuhi pa gredo navzgor v naša stanovanja! Že sedaj smrdi v njih po bencinu in sprašujemo se, kako bo poleti, ko ne bo mogoče živeti pri zaprtih oknih. Toda Ptujčani ne merimo onesnaženosti zraka in živimo dokler pač živimo. Najbrž pa živijo tudi vozniki, kijih prometni znaki prav nič ne brigajo, v čistejšem okolju in v manjšem hrupu. Tudi če se pojavi miličnik, parkirajo novi vozniki neposredno za njegovim hrbtom. Ptuj je eno redkih mest, ki nima semaforjev in slabo kaže, da jih bomo kaj kmalu dobili. Pešci prečkajo ulice s slabo označenimi ali ali že nevidnimi prehodi ob večnem strahu, ali bo avtomobilist ustavil ali ne. Če bi plačal doslej samo vsak drugi voznik kazen za nepravilno vožnjo in parkiranje omenjenih mest, bi zbrali dovolj denarja vsaj za dva najbolj kritična prehoda v mestu na cesti Maribor-Varaždin, kjer prečka vsak dan cesto nekaj sto šolarjev. Toda kazni je bilo le malo! Prav tako ni glavni vzrok za divje parkiranje pomanjkanje prostorov na legalnem parkirišču, tu parkirajo vsi tisti, ki »morajo« neposredno iz avta v trgovino. Zelo primeren je ta prostor tudi za razkazovanje novih avtomobilov. Promet- ni znaki te avtomobiliste očitno ne brigajo ali pa so ti le zaradi lepšega? Morda pa niso namenjeni avtomobilistom ampak peščcem, da naj ne hodijo tam? Vprašujemo vse odgovorne v Ptuju, doklej bo trajala prometna anarhija sredi mesta in če bomo stanovalci Miklošičeve 6 in 8 sploh kdaj deležni mirnejšega življenja. Prizadeti stanovalci Miklošičeva 6 in 8 v Ptuju Zaprta čakalnica Vprašujem zakaj čakalnico na avtobusni postaji v Ptuju pristojni predčasno zapirajo, zlasti v zimskem času jo zvečer zgodaj zaklenejo? Prizadeti potniki, ki čakajo na razne avtobuse se mi namreč pogosto pritožujejo, da morajo na tiste vtobuse,ki odpeljajejo še pred polnočjo čakati zunaj na hodniku, kjer prezebajo, čakabiica pa je zaprta. Prav bi bilo. da na to vprašanje dajo pristojni javniodgovor v Tedniku. Franček Holc Čakalnica je odprta za potnike vse dni v letu z vprašanjem smo se obrnili na Komunalno podjetje Ptuj TOZD Avtopark. ki je o času zapiranja čakalnice na avtobusni postaji Ptuj odgovorilo takole: » Čakalnica je odprta za potnike vse dni v letu od 5.30 do 21,30. V tem času je na postaji precej čakajočih potnikov, že po 20. uri pa začne število močno padati. Vsak večer moramo čakalnico počistiti in prezračiti, po končani drugi izmeni čistilke na postaji pa jo ob 21.30_tudi zaklenemo. Poskušali smo že, da bi bila čakalnica odprta vso noč, vendar so se v njej dogajale razne nepravilnosti (uničenje ali kraja inventarja, močno ones- naženje. lom stekla itd). Zato je bilo nujno, da smo ta prostor, kije sicer namenjen potnikom začeli v nočnih urah zaklepati. Ugotavljamo tudi. da je večina potnikov, ki potujejo z zadnjimi večernimi avtobusi, delavcev, ki imajo odhod svojih avtobusov kmalu po 22. uri, ko končajo z delom na svojih delovnih mestih. Takrat so običajno tudi že avtobusi na postaji in jim ni treba čakati na prostem oziroma peronu«. TOZD Avtopark Zasedali so zbori občinske skupščine Včeraj, 28. februarja so se sestali delegati vseh treh zborov skupšči- ne občine Slovenska Bistrica. Na 10. skupni seji so najprej obravnavali tista vprašanja, ki so skupna in pomembnejša za razvoj občine, potem pa so se zbori sestali na Imenih sejah. Delegati zbora združenega dela so obravnavali osnutek družbenega dogovora o zaščiti, urejanju, vzdrževanju, varstvu in oskrbi razstave Pohorski bataljon v domu Pohorskega bataljona in spomenika na Osan- karici. Posebno pozornost so namenili tudi predlogu družbenega dogo- vora o lovsko gojitvenih območjih, nadalje problematiki letovanja otrok bistriške občine v letošnjem poletju in predlogu odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini. Med osnutki odlokov, ki so bili v obravnavi, so tudi o prometu blaga na drobno, delovnega časa v trgovinah, gostinstvu in obrti, ureditvi nekaterih vprašanj s področja prometa ter izhodišča za pripravo sred- njeročnih in dolgoročnih planov razvoja občine. V zboru krajevnih skupnosti so obširneje razpravljali o pripravah za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja v občini, o problematiki alkoholizma, o predlogu odloka o prispevku za pospeše- vanje kmetijstva v občini in še o drugih dokumentih. Poleg navedenega so delegati družbenopolitičnega zbora posvetili še posebno pozornost osnutku odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane. Prisluhnili so tudi poročilu o izvajanju zakona o združenem delu in o samoupravni organi- ziranosti združeneta dela v občini. Viktor Horvat Rešujmo probleme s skupnimi močmi KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM Krajevna skupnost Videm pri Ptuju je ena tistih, ki so v zadnjih letih v svojem razvoju naredile velik korak naprej. V zadnjem obdobju so asfaltirali precej kilo- metrov cest. zgradili nekatere nove mostove, zgradili nov gasilski dom v Tržcu in še bi lahko našte- vali. Poleg družbene pomt)či pa je pri vseh omenjenih dosežkih od- igral pomembno vlogo krajevni samoprispevek, v največji meri pa aktivnost krajanov samih. Ti de- lovni uspehi so .šele začetek re- sničnega razvoja krajevne skup- nosti v celoti. In prav tam so pred delegati in vodilnimi funkcionarji krajevne skupnosti in seveda pred vsemi krajani .še velike naloge. Prihodnje leto se izteka petletno obdobje krajevnega samopri- spevka in že sedaj je čas za pri- prave na novi referendum. Brez samoprispevka namreč ni mogoče nadaljevati s hitrim razvojem krajevne skupnosti in če se tega zavedajo vsi, ni potrebno dvomiti v uspešen izid referenduma. Ob bodočih razvojnih nalogah krajevne skupnosti Videm pri Ptuju smo se pogovarjali s Fran- cem Ostroškom, predsednikom sveta krajevne skupnosti. Največja in najzahtevnejša na- loga tega in naslednjega razvoj- nega obdobja je oskrba haloških predelov krajevne skupnosti z zdravo pitno vodo. Naj povemo, da je oskrba z vodo v ravninskem delu že urejena, razen v naselju Jurovci in Šturmovec. kamor pa bi naj pritekla voda po ceveh že v letoš- njem letu. Za ureditev vodovoda v haloških predelih bo seveda po- trebna širša pomoč občine, inter- esnih skupnosti, krajevne skup- nosti in seveda sodelovanje priza- detih krajanov. Omenjeni vodovod je bil v planu krajevne skupnosti že za to obdobje ni pa bil zajet v razvojnem planu občine. Kljub temu so dogovori za realizacijo tega načrta že stekli. Za kom- pleksno rešitev problema bo po- trebno zgraditi nov vodni rezer- voar na Majskem vrhu, približno 1200 metrov od sedanjega. Iz te najvišje točke bi potekali trije primarni vodi. Po prvem bi pri- tekla voda v gornji del Majskega vrha. del Podlehnika inCJruškovja, po drugem v spodnji del Majskega vrha, Ljubstavo, Varejo, nadalje- val pa bi se proti K S l,eskovec. Tretji vod bi zagotovil zdravo in pitno vodo na Dravinjskem vrhu. Vareji, Sovičah in bi se prav tako nadaljeval pn)ti Leskovcu in delno v spodnji del Vareje, Sovič in Drave. K raalizaciji načrta bosta seveda morali pristopiti sosednji krajevni skupnosti Podlehnik in Lx'skovec, pa K K Ptuj TOZD Kmetijstvo DE Podlehnik, ki ima na tem območju 70 odstotkov vi- nogradov in sadovnjakov, in ne nazadnje tudi Samoupravna sta- novanjska skupnost občine Ptuj, ki razpolaga na tem območju s prek 100 stanovanji. Naj poudarimo, da je haloško območje izrednega pomena tudi z vidika SLO. zato bi moral biti naš skupni interes, da ti predeli ostanejo naseljeni in da obstoječi objekti ne propadajo. Da pa bomo to dosegli, moramo nuditi ljudem, ki tu živijo, vsaj osnovne življe- njske pogoje, med katere ne- dvomno sodi zdrava pitna voda. Rešitev te zahtevne naloge bo trajala nekaj let. del 41 sredstev pa je pripravvljena krajevne skupnost Videm nameniti v ta namen že le- tos. V središču krajevne skupnosti bodo v letošnjem letu pričeli z gradnjo večnamenskega doma za potrebe gasilcev, prosvetnega društva. T\a) Partizan in krajevne skupnosti. V Spodnji etaži bodo garaže, sanitarije, dvorana z 250—300 sedeži, z ostalimi po- trebnimi prostori, sejna soba za GD Videm in stanovanje. Predvi devajo, da bodo zgradbo končali v štirih letih, potrebna sredstva pa bodo združili vsi bodoči uporab- niki. Naj povemo še, da bo nova zgradba stala na mestu sedanjega gasilskega doma in stavbe, v kateri so bili prostori krajevnega urada in postaje milice. V naslednjem srednjeročnem obdobju, to je po letu 1981 se bo v gradnjo večna- menskega doma vključilo tudi trgovsko podjetje Mercator Izbira Panonija. ki bo zgradilo nove prodajne prostore m tako rešilo problem neustreznih prodajnih prostorov v Vidmu. Nova sodobna prodajalna bo pokrivala pcwršino 300 kvadratnih metrov in bo in- stalacijsko povezana z ostalimi prostori, tu mislimo na skupno kurjavo in podobtK). Ko že omenjamo trgovske lo- kale naj omenimo, da bodo pri- hodnje leto prenovili tudi trgovino v Tržcu, ki prav tako ne ustreza potrebam kraja, niti higienskim in drugim predpi.som. Zgradbo, v kateri je lokal, je trgovsko pt^djetje že odkupilo, z ureditvijo večjih prodajnih in skladi.ščnih površin bo za daljše obdobje rešen pro- blem prodajalne v Tržcu. Pred- stavniki trgovskega podjetja MIP so nam zagotovili, da bodo v so- delovanju s krajevno skupnostjo asfaltirali tudi cesto mimo omen- jene prodajalne in tako prispevali k lepšemu videzu kraja in ga rešili oblakov prahu, ki se dvigajo predvsem v poletnih mesecih. Naslednja naloga krajevne skupnosti je gradnja mdiške vežice. Priprave za gradnjo so že v zaključni fazi. Manjši del sredstev bodo namenili iz samoprispevka, večina sredstev pa je zbranih z grobnino in ostalimi prispevki. Nova mrliška vežica bo imela tri prostore, stala bo na zemljišču kmetijskega kombinata, ki je že ugodno rešil vlogo krajevne skup- nosti. Objekt bo torej stal na se- danjem hmeljišču in bo v sklopu razširjenega pokopališča, 15 met- rov oddaljen od ceste, k čemur so že dali soglasje tudi urbanisti. Naloge krajevne skupnosti so torej zelo obsežne. Seveda smo omenili le najvažnejše. Vsak kraj v krajevni skupnosti ima tudi svoje razvojne plane in njihovo uresni- čitev se bo v največji možni meri vključila tudi krajevna skupnost. Prednost pa je potrebno dati ure- ditvi osnovnih človeških potreb, kot so voda in morda še kaj. Še vedno pa velja pregovor: V slogi je moč! JB Stari gasilski dom v Vidmu bo zamenjala nova sodobna stavba. Občuten izpad sredstev združenega dela Delegati 9. skupščine lokalne skupnosti za ceste so na ponedeljkovi seji potrdili zaključni račun skupnosti za minulo leto. Pri tem pa so lahko tudi ugotovili, da so pri načrtovanih prihodkih za leto 1978 beležili največji izpad pri sredstvih združenega dela. ki jih le—to prispeva po samoupravnem sporazumu. Plan za enako obdobje je predvideval dotok 9.1 milijonov din realiziranih pa je bilo le 3.6 milijona din. Lokalna skupnost za ceste je v letih 1976.77 in 78 načrtovala prispevek združenega dela v višini 15.7 milijona dinarjev, od tega je bilo realiziranih le 9.4 milijona dinarjev: pomeni izpad sredstev v višini 40odstotkov. Zato bo s pomočjo službe družbenega knjigovodstva v Ptuju pt>skušala ugotoviti, katere organizacije združenega dela so imele v preteklih letih ostanek dohodka, vendar svojih obvez do skupnosti, kljub temu. da so podpisniki plana o temeljih srednjeročne- ga razvojnega programa lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj v obdobju 1976 —■ 1980. niso izpolnili. Ob tej priložnosti so deleg^i potrdili tudi finančni program in program dela ^upnosti za letos. Iz finančnega programa je razvidno, da bi naj združeno delo za tekoče leto prispevalo sredstva v višini 10.6 milijona dinarjev; druga večja postavka prihodkov je tudi kredit v višini 5 milijonov dinarjev. Tako. da prihodki skupno izkazujejo 28.376.684.70 din; prav toliko pa tudi odhodki. Iz rednih prihodkov bo ■ skupnost namenila za vzdrževanje asfaltiranih cest 5.05 milijona dinarjev in sicer za položitev zapornih plasti na bitoprodcih; za vzdrževanje makadamskih cest pa 4 milijone dinarjev. Pri tem je potrebno dodati še to. da se te ceste vzdržujejo po prioritetnem redu. za katerega so se dogovorili v skupnosti na podlagi široke javne razprave. Za gradnjo manjših objektov pa bodo namenili 2 milijona dinarjev. Izredno visoka postavka pri odhodkih so tudi krediti, ki znašajo 6.5 milijona dinarjev. Modernizacija cest bo zahtevala prispevek 8.5 milijona dinarjev, poleg tega pa še soudeležbo sredstev krajevnih skupnosti. Za modemizacijo cest se namenjajo predvsem sredstva združenega dela. Zato bo potrebno tudi zagotoviti reden dotok sredstev združenega dela. ker bo v nasprotnem prišlo do krajšanja programa modernizacije, kar pa bi glede na velike potrebe in glede na plan o temeljih razvoja cestnega omrežja v občini bilo nedopustno. Po planu se bodo modernizi- rali naslednji cestni odseki: Krčevina — Grajena. Podlehnik — Leskovec. Podlehnik — Kozminci. Kozminci — Dobrina. Žamenci — občinska meja in Majšperk—Stanečka vas. Delegati so v nadaljevanju .seje postavili več delegatskih vprašanj. Oglasili so se s vprašanji iz Juršinc. Cirkovc. Destmika Stoperc. Polenšaka. Kidričevega. Dolene. Gorišnice in Podlehnika. Naj- več vprašanj je bilo okrog slabega stanja na cestah zaradi odjuge m na objektih, zlasti mostovih. Za to je skupnost imenovala posebno komisijo, da ugotovi stanje na določenih cestnih odsekih, ki je pogojevalo tudi ukinitev nekaterih avtobusnih prog.Komisija mora poročilo oddati do 7. marca. Za tem pa bo potrebno pridobiti ustrezna sredstva za saniranje tega stanja. V okviru dnevnega reda so izvolili tudi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri skupnosti. ^^^ Za informativno dejavnost zmanjkalo presežkov v ponedeljek dopoldne so se v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju najprej zbrali delegati skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj. V obeh zborih je bila udeležba prej slabša kot dobra saj se je iz zbora uporabnikov udeležilo 54 % delegatov, iz zbora izvajalcev pa 67 %. Delegati so se ustavili predvsem pri dveh točkah dnevnega reda — pri realizaciji finančnega načrta za leto 1978 in pri samoupravnem sporazumu za nakup in financiranje delovnih prostorov za Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru. Pri realizaciji finančnega načrta za preteklo leto je delegat zavoda Radio—Tednik postavil vprašanje v zvezi z realizacijo rebalansa finančnega načrta za leto 1978 v katerem je bilo predvideno, da bo delavcem zavoda zagotovljenih manjkajočih 404 tisoč dinarjev iz predvidenih presežkov, kijih bo kulturna skupnost zbrala nad dovoljeno porabo za to leto. Presežki so bili veliko manjši od planiranih, v celoti pa so z njimi pokriliobveznosti do republiške kulturne skupnosti in tako za zavod Radio—Tednik ni ostalo ničesar — pa čeprav je ustrezno stališče o tem sprejel občinski izvršni svet. vsi organi kulturne skupnosti in nenazad- nje delavci v združenem delu katerih denarje to bil. Tako delavci v ptujski infomiativni dejavnosti upravičeno postavljamo vprašanje, kdo je material- no. politično in moralno odgovoren, da kljub tako široko zastavljeni akciji teh sredstev za redno dejav- nost zavoda nismo dobili in tako lansko poslovno leto končali z izgubo. Vsi skladi so popolnoma prazni, ne bo denarja za regres niti za nekatere druge obvezno- sti. Ob tem pa je potrebno povdariti. da so delavci Radio—Tednika presegli svoj delež planiranih sredstev za okrog 10%. program družbenopolitičnega obveščanja v obeh medijih pa za poprečno 7 %. Vse to zelo destimulativno deluje na delavce, ker družbe- na skupnost svoje obveznosti do te dejavnosti ni izpolnila, realiziran pa tudi ni sklep delovnih ljudi. V zvezi s samoupravnim sporazumom o nakupu zgradbe za potrebe dejavnosti zavoda za spomeniško varstvo v Maribom — ptujska občina bo v ta namen prispevala 8.4 % ali 840 tisoč dinarjev — je delegate zanimalo predvsem, če so ta sredstva predvidena v programu za letošnje leto. rXibili so pojasnilo, daje delež občine Ptuj predviden v finančnem načrtu kulturne skupnosti in zato ni vzroka, da tega sporazu- ma ne bi sprejeli. To SO potrdili tudi z večino glusov. mš Poudarek preventivnemu izobraževanju občanov Pred kratkim se je sestala komisija za prometno vzgojo občanov, ki deluje v okviru sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj. Člani komi- sije so razpravljali o svojih nalogah v letošnjem letu in se dogovorili, da bodo dajali prednost preventivnemu izobraževanju občanov. Tako bodo izvedli ali organi- zirali več prometnih predavanj po šolah, krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. V ta namen se bodo povezali z delavsko univerzo Ptuj ter z odborom za ljudsko obrambo in civilno zaščito, prek njih bi naj izvajali prometna predavanja. Prizadevali si bodo vključiti v prografn avto šol tudi predavanja s področja preventive. Da bi s svojim delom čim bolj uspeli bodo po sred- stvih javnega obveščanja redno objavljali prometno vzgojne članke in komentarje. Priložnostno bodo izdajali prometne letake s posameznimi opozorili in navodili, v kinu pa bodo začeli s predvajanjem prometno preventivnih filmov. Da bi zagotovili var- nost na vseh področjih bodo organizirali poskusno "testiranje za voznike v združenem delu, prostovoljno pa tudi /a ostale občane. Skratka komisija za promet- no vzgojo občanov si je zadala širok program dela, katerega realizacija pa ni odvisna samo od njih, temveč od vseh nas in naše volje, da bi bili zares vzgo- jeni udeleženci v cestnem prometu. To je tudi porok, da bo na naših cestah v prihodnje čim manj črnih točk, čim manj smrtnih žrtev, manj invalidov in poškodovanih, manj izostankov z dela in ostalih ne- všečnosti. — O M Novo vodstvo Tudi v krajevni skupnosti Ormož so na zborih občanov in kasneje na skupščini KS ter konfe- renci SZDL evidentirali in izvolili novo vodstvo krajevne samoupra- ve in socialistične zveze. Se pred tem pa so delegati nove skupščine sprejeli in potrdili statut krajevne skupnosti Ormož. Za predsednika krajevne skonference SZDL so v Ormožu izvolili Franca Poliča, Anico Zidarič za predsednika izvr- šnega odbora KK SZDL, za predsednika skupščine Franca Debeljaka in Feliksa Stropnika za predsednika sveta krajevne skupnosti Ormož. zk TEDNIK — 1. marec 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 ZA HITREJŠI NAPREDEK V letu dni delovanja samoupravne interesne skupnosti /a pospeševanje kmetijstva je skle- pe o pristopu k sporazumu podpi- salo 53 lOZD, 18 krajevnih skupnosti, i/vršni svet SO, občin- ska konferenca SZDL, Kmetijska zemljiška skupnost, 4 delovne skupnosti skupnih služb in ena poslovna enota. Tako naloga pridobivanja podpisnikov ostaja še vnaprej, saj je pospeševanje kmetijstva in s tem zagotavljanje potrebnih količin hrane naš skupen interes. Delegati skupščine skupnosti so na zadnji seji, bila je pretekli četrtek potrdili izvajanje programa v preteklem letu in sprejeli letošnji program. Resolucija uresničevanja družbenega plana v letu 1979 zave- zuje skupnost, da bo v okviru možnosti ter ob izvajanju spora- zuma o združevanju sredstev vzpodbujala naslednje dejavnosti: - usmeritev kmetij v tržno proizvodnjo s sofinanciranjem kmetijskih delovnih organizacij in s sodelovanjein njihovih kmetij- skih pospeševalnih služb; — povečanje pridelovanja kakovostne krme ter poenostavitev in pocenitev pridelovanja konzervirane krme; — širšo uvedbo siliranja koruze v zrnju ter poluvele trave; — rejo goveda na manj razvitih območjih Haloz m Slovenskih goric, kjer bo nadaljevala s premi- ranjem plemenskih telic. Nove vzpodbude pa bodo uvedene za rejce mlade živine in pitanega goveda; ~ izdelava načrtov za novo- gradnje in obnove hlevov za plemenske svinje »in pitance ter usmeritev rejske pasme in izrazito mesnati tip prašičev z malimi koli- činami slanine; — razvoj brojierske vzreje piščancev, govejih pitancev in pra- šičev s sofinanciranjem naprav za oskrbo z vodo in drugih infrastrukturnih objektov; obnovo v vinogradništvu in sadjarstvu bo stimulirala v proizvcxinih skupnostih v prime- rih, ko se bodo združeni kmetje odločili za sodobno tehnologijo obnove in proizvodnje; — pridelovanje sladkorne pese. l'o potrebi bo sofinancirala stroške pridelovanja, če tržna cena ne bo pokrivala pridelovalnih stroškov. Financirala bo pospeševalno konjerejske proizvodnje. Ce smo po prejšnji seji skup- ščine ugotavljali, da nimamo proizvodnih in raziskovalnih pro- gramov, je sedaj stanje popolnoma drugačno. Zato bo potrebno pritegniti srwKiva raziskovalne skupnosti, oziroma predložiti raziskovalne programe. Kot primer naj navedemo uvajanje proizvod- nje vrtnin na Ptujskem polju s sistemom namakanja. Prav tako bo potrebno precej sredstev za svetovalno delo. V razpravi je delegat MlP-a (trgovske delovne organizacije) opozoril na sedanje stihijsko naba- vo in uvajanje kmetijske mehani- zacije ter zagotovitev rezervnih delov. Delo ni organizirano, nabavljamo vsi vse in tako skupni rezultat ni obetajoč. Skupnost bo organizirala skupni pogovor in tako poskušala z razmejitvijo dela urediti tudi lo področje. I. kotar Pred predlogom zaključnih računov Do včeraj so morali vsi uporab- niki družbenih sredstev oddati "zaključne račune za minulo po- slovno leto. Pravkar končane razprave o zaključnih računih se bistveno razlikujejo od doseda- njih. vendar se še ponekod nc nx)rejo otresli starih slabosti. Klub temu lahko trdimo, da so letošnje obravnave dosegle svoj namen in v večini pritegnile delavce, da so se temeljito s(X)čili z gospodarskimi rezultati .svojih sredin. S to razpravo pa .se naša aktivnost ne končuje, saj bo po t re b no že v k ra t ke m t u d i ra zp ra- vljati o rezultatih prvega trime- sečja. Ne gre samo za formalno razpravo, temveč bo potrebno dosežke primerjati z začrtanimi cilji za tekoče leto. Do roka bi moralo zaključne račune službi družbenega knjigo- vodstva - podružnici Ptuj oddati 92 temeljnih organizacij s področ- ja gospodarstva, 73 uporabnikov s področja družbenih dejavnosti, 23 uporabnikov s področja javne upr-ave in okrog 60() ostalih uporabnikov, med katere štejemo krajevne skupnosti, družbenopoli- tične organizacije in društva. Služba pa bo morala vse, ki do roka zaključnih računov niso predložili ovaditi temeljnemu javnemu tožilstvu v skladu z zakonom o knjigovodstvu in zako- nom o skupnem prihodku. Ob izkušnjah iz leta 1977, ko je bilo največ zamudnikov prav pri društvih in nekaterih krajevnih skupnostih so letos le-te pozvali, da vse tešave pri sestavi zaključnih računov pravočasno javijo službi družbenega knjigovodstva in ustrezni občinski zvezi, v katero se društva združujejo ali občinski službi, ki odgovarja za delovanje krajevnih skupnosti. MG KAJ JE INOVACIJA? Tudi o tem bo potrebno spregovoriti na bliž- njem posvetovanju ob dnevu inovatorjev ptujske občine — 30. marcu, ki bo v Kidričevem. Inovacija ni samo domena sindikata, ampak mora biti vpeta v delo in življenje sleherne temeljne organizacije; tako določa tudi zakon o združenem delu. Žal pa naša praksa kaže na drugačen »potrebe«. Inventivna dejavnost životari; pozomst ji posvečajo v redkih sredinah; po podatkih samo v štirih. V zadnjem času izredno presenečajo tudi rezultati v »Olgi Meglič,<( kar dokazuje, da je z dobro voljo mogoče veliko narediti in obenem prispevati k boljšemu gospodarskemu rezultatu. Veliko je tudi vprašanj, kaj je inovacija? O tem je bilo precej besed tudi na zadnji seji komisije za inventivno dejavnost pri občinskem svetu ZS Ptuj, ki se je sestala s predstavniki Mesokombinata Perutnine Ptuj. Ob tej priložnosti se je konferenca osnovnih organizacij sindikata Perutnine zadolžila. da pripravi vse za ustanovitev iniciativnega odbora, ki mora voditi akcijo za formiranje komisije za inventivno dejavnost na nivoju delovne organizaci- je. To je šele začetek, v prihodnje pa bo potrebno komisije za inventivno dejavnost ustanoviti v sleherni temeljni organizaciji. Da bo inventivna dejavnost v resnici zaživela, bo potrebno večje angažiranje samoupravnih struktur, družbeno-političnih organizacij in seveda vseh ostalih dejavnikov. Nujno pa je, da se to vpra- šanje sistemsko uredi. Delavec mora biti zainteresi- ran za inventivno dejavnost, pri tem pa bodo ustrezno »pomagala« tudi merila stimulacije. V kratkem bo komisija tudi pripravila analizo ankete o stanju inventivne dejavnosti na območju občine. Njeni zaključki pa naj prispevajo k boljšemu delu na tem področju. MG REHABILITACIJA INVALIDOV v današnjem času se je uvelja- vila nova oblika rehabilitacije invalidov, ki jih je več. Tako govorimo o medicinski, psihološki, poklicni in socialni rehabilitaciji. Vse te oblike so se pokazale ekonomsko, socialno in etično popolnoma upravičene, saj je njihov končni cilj -vračanje inva- lidov v proizvodnjo s čimer se izboljšuje njihov finančni položaj, razbremenjujejo se socialni skladi, ljudje pa se vračajo v normalno družinsko in družbeno življenje. Da je razvoj sodobne rehabili- tacije še kako pomemben in potreben potrjujejo razne ugoto- vitve. Tako je število nezgod na delu in izven dela ter bolezni ki jih prinaša moderno življenje vse večje, številnejši so primeri inva- lidnih otrok, medtem ko se povprečna življenska doba daljša, večji pa so tudi uspehi, ki so jih na področju rehabilitacije invalidov dosegli pri nas in drugod pri vklju- čevanju invalidov v normalno socialno in gospodarsko življenje. Pri uresničevanju sodobnih metod rehabilitacije je dobivala invalidska problematika vedno večji pomen in ustreznejše mesto tako v statutih družbenopolitičnih skupnosti kot v statutih delovnih organizacij. Uveljavljati se je pričel princip celovitosti, poveza- nosti in ekonomičnosti v tej družbeni dejavnosti. Rezultat vseh prizadevanj .so posebne osnovne šole s specialnim učnim programom v vseh občinah mariborske regije. V Mariboru je bila ustanovljena rehabilitacijska ustanova za slušno in govorno prizadete otroke. Komisije za kategorizacijo invalidnih otrok v posameznih občinah so vedno bolj sistematično evidentirale, strokovno obravnavale in usmerjale v habilitacijo telesno in duševno prizadete otroke. V zavodu za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ,,Bodočnost" Maribor so razmere za poklicno rehabilitacijo močno izboljšanje kar je omogočilo vključevanje števila novih invalidov. 2al pa doslej te nismo zablležili ali dosegli pričakovanih uspehov, kljub napredni zakonodaji, kljub novo nastalim ustanovam in kljub mnogim ter raznovrstnim aktiv- nostim na področju rehabilitacije. Poklicna rehabilitacija, najbolj napredna institucija nove zakonodaje - od nje se je tudi največ pričakovalo se je v zadnjih 15 letih le malo izvajala v primerjavi s klasično obliko inva- lidske zaščite, to je z upokojevanjem dokaj velikega števila in to večkrat relativno mladih ljudi. O tem zgovorno pri- ča podatek za mariborsko regijo. Kjer je bilo leta 1977 delovnih invalidov vseh kategorij 14.728, od teh pa jih je bilo na poklicni reha- bilitaciji le 55 ali 0,37 Zakaj zaostajamo za potrebami? Predvsem zaradi neustrezno razdeljenih sredstev v te namene. Problem pa je tudi v tem, da se s poklicno rehabilitacijo in zaposlo- vanjem invalidov ukvarja vse pre- več organov in organizacij, ki dela- jo vsak po svojih programih in usmeritvah. Res je, da bomo tudi vnaprej potrebovali razvejane specializi- rane službe za posamezne kategorije prizadetosti oziroma za posamezne stopnje rehabili- tacije.Vendar je potrebno delo združiti, povezati, ga načrtovati in uskladiti cilje. Ker tega ni, se pojavljajo mnogokrat hitre, začasne in površne rešitve. Problem pa je tudi v sedanjem načinu obravnavanja invalidov, ki je premalo strokovno, statično, nekontinuirano. Da bi stanje organizacijsko in prostorsko uredili, je bila imenovana posebna delovna komisija v mariborski regiji, ki je pripravila stališča za nadaljno akcijo O njih so razpravljali tudi delegati občinskih skupnosti za zaposlovanje in jih potrdili. Vendar je to še premalo, prizadevati si je potrebno, da bo akcija v resnici izpeljana v vseh' sredinah, kjer je zastavljena, šele takrat bomo lahko govrili o naših skupnih - uresničenih prizadevanjih za razvoj rehabilitacije. S:B>II!AOJS 6L61 ^^JBIU I'fm^ vMieasA 'BjamnzBJods fnij ui ?oauotn?qoui?§dn)isBi3AS bu§jazi as 8/.6I opj bz BftrefiABjdnoiuBS E3iiuBjqoABjd t?S3U3q?njp q3Jiod afuBJiDUBuij v.2 u^IPOI ' •jnifj 3Ui?qo luij^dn^js nopo A isouABfap oupaj bz i^iAispajs od 9q3Jiod ^/of op i?oipojd oj3| o>(BSAfni(jin ?oiuJOu??qoBfuBfiABjdnoiuBS33[tURjqoAEjdiu3q?nj(i ■fnid 3Ui?qo 3ui?§dn)is t^unjRJOjd jsuo^f a op .lasaui )(BSA B5(S3UZ B§3U13I qT3inisfEUBAp od JOUUO t?UI?qo 3fnZB)(t?U 'RU3IJ t^Soj BJfABJSpO BSafusfSjd Zl litfuajuij od UBUn^BJZl ?3|3p IJofBfjBAOSpO ■A3DAB|3p ijlUaiSOdBZ IU0IIA3)§ iuiudn)(s s ijapZBJ A31Sp3JS BJOSA BUq3J]od Budn^JS 3S Bp '05(B) ASDABpp l{lU3[S0dBZ B|tA3l5 t^ffJSJIJ^ lAOUSO BU lABjdo 3S ?OUUO "I f^ld OUl?qO p3iu A31Sp3JS A3JI13Q •BfuBf|ABjdnOlUBS B3(lUBjqOABjd BS3U3q?njp JSOUABfap BZBAlSp3JSBUq3J]OdBU10I30 3UIBrBZnun?BJOjduj3fOASArn]flBUl?qO nunjBjojd iU3foAS a 013i o>|Bsa fnij ut ?oujjo !'Ji?qo BjiAOjoSrz BfUBfjABjdnOlUBS BDlIUBjqOABjd B33U3q?njp ISOUABfap BZ BAlspaJS •uuisou?oiu ui iuji?q3Jiod z npB|>|s a Ofl?OlOp 3S A31Sp3JS qiUAOUSO BUlOJtZO Bfjt?]U3AUI OABqBU BZ t?A)Sp3JS U3I?/; •OJ3I 3?0)131,BZ LUafjOl^lBJ UJlUZ3JlSn Z 3UBJISU05( '17131 B8.-)fU5r3jd Zl 3)(AB)SOd lAOUSO BU ofljojop 3S 3)j§OJlS 3U1BU31BUJ BZ BA)Sp3JJ^ U3I?-9 •fnij !Ui?qo a oqBJod ou§oids ui oudn>(S BZ i?§ipoi|zi iiuiu)3i z npBj)|S AoCipojop 3S oqBjod oudn>|s bz BAispsj^ AOUbSjO qtUABjdn tjsoudn^is LlIUAO|3p AO.lABjSp oqBJod oudn^fs ui 0uq3S0 bz A3isp3js Asinsp bz iinjjsai ut qBA0us0 o luotunzBJods luiUABjdnouiBS s npBjjjs a Bd soiBstd tfpoA 'iftŠaj i>|sabj -pod A UI3fjBUOp>jun} LUIUBA0U91UI IjB lUlU3flOA Ul Ul01BS313p A0:i|lU3f3jd qiuq3SQ qigrup ui B^poqop BS3uq3SO 3fuB?oiop bz q!|u3ui ui qBAOUSO o tuojOAoŠop ujiu3q?rup z npBj^js a ofi?o[op 3s b>iiuis3iubu BŽnAoSsfu Ul BfuBfjABjdnouiBS BD[tuBjqoABjd B§3U3q?njp 3>|poqop 3Ua3SO \ri BfUBAOUBlS B>lSAOjpB)j J31 A31Sp3JS qiUAOUSO BIUOJIZO BfjBlU3AUl Bg3Uq3Jlod BABqBU Ut I)J§OJJS IUJBIJ9JBIU •3qBJ -od 3Udn5(S pBl?lS •3?|poqOp 3Uq3SO bz BAJSpSJS ofuOAJ BrUBflABjdnOUlBS BD|lirBjqOABjd BS3U3q?njp lS0U.\Bf3p OUp3J bz BAJSpSJS BU?UBUl^ U3i?e •ui?qo 3ui?§dn5fs bubSjo BSsuABjdn 0?fllSnBlSBZBlU3J3J3Jl|BB)(13pp0A0^)Bp0dlA0US0BUBJ31 bS3?(.))|31 [ | /Q£ lUafuBJS S 0131 O^fBSA BZ B^ABloSn 3S A33AB]3p qiU31SOdBZ 011A31§ •fnifi Ul ?ouuo 3Ul?qO nf?0tuq0 BU A33AB13P qiU3|S0dBZ 011A31§ sf BfuBflABjdnOlUBS B,1|IU -BjqOABjd B33U3q?njp llSOU.\Bf3p 3rUBJlOUBUIJ BZ fU3lU)1 tUAOUSO ' u^I? I fni.l UI ;^ouuo ui^^o BfuBfiABjdnouiBs eD|[UFjqoAt!Jd nfuFJjOUKUij o iMazvHOds B(3f3jds '6/.61 BfjBnjq3} t-I 3UP 'if3S BU fnid 3ui?qo 3Ui?5dn)is 13as iusjazi ui 8Z.61 Rjqiu303p 3up ifss BU ?ouuo 3U|?qo 3ut?§dn)(S 19AS lu^jAži Bis (8Z./21 IS '("nifi ui ?oiuJOui5qo )t!uis3AiupBjn) f^M ?otuJO BfuBfjABjdnoiuBs BDiiirejqoA -Bjd B§3U3q?njp nfuBJlDUBUlJ m iflDBZlUBgjO o B^iojpo nu31? 'i OJ ......SI qiu|eunuio)| afuBf|.\Buqo ui afuBAOzjpzA kz A.iispojs iiIuba -azaipz o numzBJods niuou.\i!jdnoiuBS >| r<»>(ouv >|OARjdod juii^jsfuafiAjZ iiuiuBjaAod s umAizojd rMjpBi^jsn o IlSOMdfiMS aMSaM Jl.MI aMAVMclflOlMVS •fnjj uf zoiaio u!^« BfuBfiABjd -nolUBS e9|!ut!jqoARjd B3au3qziup nfuKjpuBinj o lun/BJods raid MI zolVHo asipao 3N;i.;?^daMs in AS IMSM A/I |pUBlun§ BfUBJ^l fnij 3ui;?qo BAisqj)js B§3uiBi3os usoudn^js 3ui?§dn)(s ?{iup3Šp3Jd 6L6\—Z/9Z :iuniBa I—9/./9I—9S ••■A31§ •3ABrq0 lU3Up z 0ABf|3A A idoiS d3[>|S % €'l 8Z.6I t?jqiU303p B3U0>[ op 3U3?OIOp -3UtUAtZ3jd % 9'Z KZ 8Z.61 RJqui3Aou B3uo>| op 3U3?oiop ■3uiuAi?3jd % 6'e 8/.6I Bjq01){0 BDUO)| op 3U3?OIOp •3uiuAi?3jd % ti KZ 8Z,6I RJqU13ld3S BDU0>| op 3U9?OIOp •3uiuAi?3jd % 9'9 KZ 8/.6I flsnŽAB Bouo^f op 3U3?oiop -outUAizajd 0/0 6'Z. KZ EZ 8/.6I BftinfBOUO^f op 9U3?OIOp '9UmAI?3jd % Z'6 8/.6I Kf!unrBDU0>( op 3U3?0|Op •3mUAIZ3jd % S'OI »'Z 8Z.61 BfRlU R3UO)| op 9U3?0[0p •3UtUAi?3jd % 8'1 I 8/.6I »^njdB BOUO)| op 3U3?o|op •3UIUAi?3jd % rei 8Z.61 EOJEiu B3U05| op 3U3?oiop -sutuAizajd % VPl BZ 8^61 BfjBnjq3| B3U0>t op 3U3?0[0P -suiuAtzsjd % /.'SI 6/.6I BfjBnURf B3UO>j op 3U3?0[0P 3UlUA!Ž3jd :J39IS Ut ■3U3?010p 3Iiq os fBp?| 'SBJ BU 3p3lg 'AO^flOlSpO qiU3p3ABU r3jd [Op U3J31UZBJ0S BZ ofBjiAod 3fiBp 6^61 I po 3S 8/.61 A 3U3?oiop -aUlUIAtZSJd •3r[Bp 6Z.6I '£ T po 01 Ul RZ 0fB§lA0d 'I^JOJIS !LUl>[SrU3f[AlZ tUllUB?3A0d s 3Ai!pBi>(sn tpBJBZ 3S •/,/:6l 'Zl '\£ 0U?nfl5fA op 3U3-)OIOp'-3U!UA!Z3J(j lun^tsrudriAi^ iunue;^Aod s uiuAi^ajd iA4ipB|>|«>n o daiMS BI3('3jdS 6/,61 B(jBnjq9J gi 3up A30IBrBAZI BJoqz Ul Ao>iiuqBjodn Bjoqz [fss bu fnij 3U!?qo BAisqj)|s Bg3U[Bi,ios Iisoudn^fs Bui3§dn>{s sf (9Z./SI "l§ S>IS isfi jh) q!rj3uizBj qi)(surznjp Ul 1Z3AZ l>|SUO^BZ o BUO>jBZ BU315 ] UlO^jABlSpO UlIAjd S npB|)1S 9Z •J I 'gui -[dip '■MHgiiMO ofut^JJ lUd os ''l^AS Bg3U§JAZI ){!up3sp3Jd 8/.61-31/171 "rnid V-S/L/81C-111 ■J ofuBJj zouun os B13AS Bg3USJAZI •B13AS BU§JAZI Bqo B)3iuf3jds Bg 05} 'BA3up pO 3s Bf[qBJodn "fnid ?oiuJO u!?qo njflUlSSA tUSUpBJH A lABfqO od UBp lUlSO llBfjSA 3U?BZ uinzBJods BX •3?§ipos oufolsud 9fn§?j BlunzBJods Bg3i Zl llSOUZ3AqO ipBJBZ IJBISBU iq '3J0ds 3Ul!q3J0VM ■ U3I? 'I I •rUOqiJB^\l a BlUBljABjdnOLU -BS BDl!UBjqOABjd Bg3U3q?njp 3q3Jiod BZ |IU31UBU 8/.61 013] BZ ?01UJ0 3uipqo nunjBJOjd a iiq 3f qiri5( 'BAisp3Js Buiopo ^/.61 a fnij ui ?oujjo Ul?qOBD]lUBjqOABjd Bg3U3q?njp 3q3Jlod bz Buzud ?OllUO J3AS 1U§JAZ1 Bp BABOJOd !Jsoudn>js ouAofBJ>| nf30iuq0 BU .\oj>i3fqo q!i^njp m q}u|Buniuo5i ofupBjSzj cz §85x — i86i ofqop -q() BZ BlUBjSojd BSoujojafupajs jo) 086l "! 6/^1 3fqopqo BZ BlUBjSojd Bsouoojafupojs afuBJiaUBUIJOS bz B>fA3ds -udolUBS BSouAofBj^j ()qpdAn bz BuinpudJdjdJ nsidzBJ o da|>js 'H IlSOfsIdaMS 3MA3rV>IM •8/^1 BZ zouuo 3U!?<|o nrjouiqo bu 9qBj dudn>|s ABjdBu ui Aoj>iafqo 6 - IZ naSih krajev 1. marec 1979 — TEDMIK Bitka za boljši jutri - voda, voda, voda... Vsak korak v jutrišnji dan, /ahicva mnogo. Veliko naredimo pa še moramo več. Samo skupen nastop nas vodi do boljših rezulta- tov, tega se zavedajo tudi v krajevni skupnosti Dornava, kjer prav sedaj zaključujejo s priprava- mi na referendum, ki bo predvido- ma 18. marca. K razgovoru smo povabili predsednika skupščine krajevne skupnosti Toneta Velikonjo. Najprej smo ga povprašali o trenutni aktivnosti v skupnosti. Povedal je naslednje: ,,V krajevni skupno.sti beležimo bogato in razgibano aktivnost. Med večjimi nalogami, ki smo jih opravili v zadnjem času, so bile vohtve in konstituiranje organov krajevne skupnosti ter socialistične zveze. Ob tem pa smo analizirali tudi delo prejšnjih organov krajevne samouprave in so- cialistične zveze ter ugotovili, da so vsi organi, ki so usmerjali in vodili življenje in delo skupnosti, zelo dobro delali. Tako smo v preteklem letu končali z nekaterimi"večjimi deli, ki so izsek srednjeročnega razvojnega programa za minulo leto. Uspelo nam je asfaltirati skoraj vse ceste na obr.iočju skupnosti, obnovili smo dvorano prosvetnega doma, v kateri se odvija celotno družbeno, politično in kulturno življenje skupnosti. Pred nami pa je izredno zahtevna akcija zagotovitve zdrave pitne vode v vsako hišo. Problem je izredno pereč. Precej časa smo vodili tudi bitko, kako jo uresniči- ti. Na koncu smo se zedinili, da je potrebno ponovno razpisati soli- darnostno akcijo, referendum /a uvedbo krajevnega samoprispevka /a obdobje naslednjih petih let. Poleg tega se v skupnosti srečuje- mo še z vrsto ostalih problemov, nerešena so ostala tudi nekatera komunalna vprašanja, kot na pri- mer mrliška veža, transforma- torske postaje, avtobusna postaja- lišča v Mezgovcih in Dornavi in podobno. Zato odločitev za razpis referenduma, ki bo zagotavljal priliv potrebnih sredstev v obdobju naslednjih let; skupno se bo zbralo okrog 4 milijone dinarjev. To bi bilo dovolj, da na območju skupnosti razvijemo sekundarno vodovodno omrežje in izpolnimo druge akcije, ki smo si jih začrtali. Kako dolgo že pripravljate akci- jo samoprispevka? ,,L.ahko povem, da že precej časa tečejo aktivnosti na vseh ni- vojih. Občani dobro poznajo probleme skupnosti, o tem smo se pogovarjali tudi na zadnjih zborih občanov in delovnih ljudi. Prva naša naloga je zagotovitev zdrave pitne vode, vodo sicer imamo, vendar je mnogo odplak; talna vtxia je onesnažena. Raziskave pa so pokazale na zaskrbljujoče rezultate, ki terjajo takojšnjo akci- jo. V lanskem letu smo v Dornavi že dobili primarni vodovod; gradile so ga tudi mladinske de- lovne brigade; zato je sedaj pri- ložnost za sanacijo stanja in obe- nem za napeljavo vodovoda v vsako hišo. Zato tudi naša odlo- čitev za solidarnostno akcijo, ker bi se v nasprotnem lahko primeri- lo, da bi dobili vodo tisti, ki so bližje primarnemu vodovodu, oziroma tisti, ki v tem trenutku zmorejo takšen materialni strošek. To pa glede na socialno neenakost, ki je še prisotna ne bi bilo prav. Pri načrtovanju prispevkov občanov pa .smo se dogovorili, da bodo posamezne obremenitve te- meljile na sposobnostih občanov in delovnih ljudi. Kakšne so te, objavljamo v sklepu o razpisu re- ferenduma. Ker gre za reševanje obsežnih in nujnih nalog, ki zahte- vajo večje prispevke, so tudi obre- menitve večje. Poudariti pa je potrebno, da bomo na ta način lahko vprašanje zdrave pitne vode rešili mnogo ceneje kot sicer. Katerim problemom pa v krajevni skupnosti se posvečate posebno pozornost? ,,Razvoj krajevne skupnosti je prav gotovo v veliki meri odvisen tudi od počutja tukajšnjih ljudi in pa tudi od možnosti samega razvo- ja. V zadnjem času smo veliko razpravljali o gradnji na območju skupnosti v zvezi z razpravo o osnutku urbanističnega programa občine Ptuj. Cez središče krajevne skupnosti namreč poteka zračna li- nija in na podlagi zakona je na tem območju prepovedano graditi nove hiše, čeprav je prav na tem območju najboljša možnost za to. Ce ob tem navržemo še nalogo, da moramo varovati kmetijska zemljišča okrog skupnosti, je umesten zaključek, da bo potrebno znotraj obsega zračne linije poiskati primeren prostor za indi- vidualno gradnjo. Kakršnakoli drjjgačna odločitev bi pomenila poseg v že omenjen prostor, kar pa tudi ne bi bilo najbolje. Občani se tudi sprašujejo, kako je mogoče, da na tem mestu že stoji cela vrsta hiš. Zato smo se odločili, da bi na- ročili program urbanističnega načrta za krajevno skupnost, ki bi naj širše osvetlil to vprašanje. Drugi problem, ki je že več let prisoten v naših razpravah, je nezavarovan železniški prelaz v Dornavi. Pri tem ne želim obujati nesrečnega dogodka izpred več let. Zaradi težjih pogojev vožnje, zlasti v zimskem in spomla- • danskem času; odločno zahteva- mo, da se ta problem reši v najkrajšem času; saj si ne moremo dovoliti, da bi ponovno prišlo do hujše nesreče. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi odločili, da bo jutrišnji dan še boljši. Da bomo izglasovali ,,da" na nedeljski odločitvi in tako prispevali, da bomo krajevne probleme, ki so življenski, tudi hitreje rešili," je zaključil Anton Velikonja. mg Naše vodilo je napeljali vodovcHl v vsako gospodinjstvo fo4o: OM Izvolili novo vodstvo v četrtek I. februarja so se v osnovni šoli Destmik Zbrali predsed- niki VO (vaških odborov), teh, je v KS Destmik 17 ter delegati DPO in društev, na prvi seji novo izvoljenih delegatov KK SZDL Destmik. Predsednik KK SZDL Destmik je poročal o predvolilni aktivnosti krajevne konference in vaških odborov, ki so organizirali sestanke po vaseh in razpravljali o delu KK SZDL in o delu VO. Ugotovljeno je bilo, da so nekateri VO delali precej dobro in da so problematiko svoje vasi dobro reševali. V tistih v^seh, kjer je bilo delo VO manj aktivno pa bo potrebno več angažiranosti vodstev VO in pomoči od KK SZDL Destmik. Na sestankih v vseh vaseh so razpravljali o evidentiranih kandidatih, ki so bili predlagani za predsednike, sekretarje in blagajnike VO. Na teh sestankih so izvolili nova vodstva VO, delegati teh pa sestavljajo KK SZDL Destmik. Delegati KK SZDL so izvohli lO KK SZDL, ki ga sestavljajo delegati vseh DPO in dmštev v kraju. Za predsednika KK SZDL je bil izvoljen Branko Sirec, za sekretarja Marjan Zelenik in za blagajnika Radenko Cerovič. Izvolili so tudi delegata za OK SZDL, potrdili vodstvo OK SZDL in evidentirali možne kandidate za organe OK SZDL Ptuj. Razprava je nakazah nekaj ugotovitev in problemov, zlasti: — problematike po vaseh je precej in samo tisti VO, ki so aktivni te proble- me uspešno in hitro rešujejo; —pri planiranju KS Destmik je potrebna večja aktivnost VO, saj so predlogi, ki pridejo iz vseh vasi dobra usmeritev komisiji, ki plan pripra- vlja; — v delo VO pritegniti mladino, da ne bo samo opazovalec dogodkov v svoji vasi; — KK SZDL Destmik mora še naprej delati koordinirano z organi KS. Mf DVAKRAT POLNA DVORANA Vse od takrat, ko je bilo leta 1934 v Juršincih ustanovljeno društvo kmetskih fantov in deklet in ko so ti 10. junija 1934 pripravili prvo tekmo koscev in 15. julija prvo tekmo žanjic, ni bilo v .luršincih tako masovno obiskanih prireditev kot v soboto 17. in v nedeljo 18. februarja. Čeprav gre za dve povsem različni stvari, je bila obakrat juršinska prosvetna dvorana nabito polna. V soboto zvečer so se na juršinskem prosvetnem odru med kulisami predstavili do- mači igralci pod vodstvom režiserja, tov. Fekonia iz Ptuia. S trideianko ..Razvaline življenja" so občinstvo navdušili. . V nedeljo 18. februarja pa je bil zbor vo- lilcev, ko so občani spet do zadnjega kotička napolnili prosvetno dvorano. Predstavniki KS so občanom polagali obračun svojega dela za lansko leto, obenem pa so se z njimi pogovorili o programu dela za letošnje leto in tudi za naprej. Razprava je bila zelo živahna, pohvalna pa tudi kritična. Tudi tu je viden napredek. Pred leti se je še dogajalo, da so poedinci priha- jali na zbore malo vinjeni in so tam motili trezen potek razprave. Na zboru v nedeljo pa so bili vsi popolnoma trezni in kar je še zlasti pomembno, vsi so vneto sodelovali, odgovorno razpravljali in dajali konstruktivne predloge. Pri obračunu dela so občani tudi z aplavzein izrekli pohvalo dosedanjemu predsedniku skupščine Simonu Toplaku, predsedniku sveta KS Janku Matjašiču in Jožetu Novaku, predsednik u KK SZDL, pohvalili pa so tudi tajnico KS Angelco Žmauc in Petra Roškarja, sekretarja KK SZDL in še druge. Pozdravili, so tudi novo sestavo samoupravnih organov krajevne skupnosti, saj je v njih polovica mla- dih in Dolovica stareiših in izkušenih. Tako je zagotovljena kontinuiteta. Janko Mlakar, predstavnik obč. konference SZDL je v svojem govoru Dosebei poudaril po- membnost medsebojnega sodelovanja vseh družbenih dejavnikov na vasi, če hočemo resnično sodelovati. Pri tem je treba dati ob stran tudi vsak družinski ali osebni spor. Prav. tako pomembno je, da enakopravno obravna- vamo vse kraje v krajevni skupnosti, saj mora skupnost kot celota napredovati. V skladu s tem so na zboru tudi enotno spre- jeli predlog, da bi naj v prihodnjih letih soli-- darnostno razdelili razpoložljiva sredstva za razvoj obrobnih naselij, zlasti: Rotman, Kuka- va, Gradišak, Dragovič in obrobni del naselja Zagorci. To še zlasti velja za gramoziranje nji- hovih blatnih cest. Franček Holc j j NI Z' !i HO Ni^ao :>imis3A mav^a se KV>1±S 0UJ31 utp OOOT n>|S3UZ UI3UIB§ABd A jUlfnj A auajSOdBZ 3DUBZ3ABZ bz — autufo^iod auBjBidzi po o/j 3 tfudois od 'iuo>iJBpop iuiusaisjea z 9U!ufo)iod po BfjiA af t^j 'ouiufo>(od ofauifajd '3dubz3abz bz — •B){ABp n){J!qpo od A0>iA3dsud ui AO>lABp ojauipo BZ BŽBIpOd 3f t?! '3AOUSO pO O/J, p ifudOJS Od 'BinsaUIOpBU Buiojtzo A3JU0JS iiiuiBnjjjapju! ijb tjsouABfap a^isjBpodsoS aSnjp ut njqo BfUBflABJdO BSaufOJSOUIBS po Jjapoi^op OfBUtl t>l '3DUBZ3ABZ BZ — •B)(poqop bS35{Sjisbib:1 eŠaAOU BSaupi 0/0 g tfudojs od 'USOUABfap 3)(Sfl}3UI)l po >I9pOqOp OfBUIt 1)1 '3DUBZ3ABZ BZ — •B^ipoi^op BŠ3Uq9SO opu pO Z tfudojs od 'BIUSaUIOpBU BtUOJtZO 'BfjSUrZBJ BSaUAOiap Zt 3)lpoqop 9Uq3SO OfBUlI t?) '93UBZ9ABZ BZ — :Brup91SBU af B)lA9dSUdOUIBS E89UA9fBJ>( BAOUSO Uj BUtJlA ■p •t786l BDiBUI TE OP.6/.61 ^UJdB 'I po oqop bz BfBAn 9S >|9A9dsudomBS iUA9fBj>i A0UB5q0 BJoqz id9i>is s npBi>|S a gojBu qi>|SuiBiSojd gfuBfBAZt bz — BfpjUIO b33>(SUOJ919) afUBJpUBUtJOS — A9J5njp ut fiOBZtUBgjo q!U9q?njp 'fpBZ|UB8jo qiu5U!iodou9qznjp opp bz — 01I3§BZ OUpOJBU ut OJtJJBZ OUIIAID 'OqUJBjqO 0>(Spnfl bz 9U]9jdO BA^qBU — SM A JS9D 9fUBJ!JlBJSB — qpA0gZ3I^ UI lABUJOa A fBlSOd q!>(SJOJBUtJOJSUBJJ — 5§![BfBjsod q!Usnqo}AB — lABUJOa A njJtlBdO^IOd BU 9Z9A 9>|§!|jm BfupBjSzt — BABUJOa SN nf50Uiq0 BU BfpjUIO BS9UpOAOpOA BS9UJBpun>19S — :A0]>|9rq0 q|gnjp ui qiuiBuniuo>j qifup9ISBU 9fUEjpUBU!J0S BZ afnStdZBJ 9S >[9A9dSUdOlUBS !UA9fBJ34 T ■ftpsBu 9fuBf9jn ouiBuniuo>| BZ qiA9up q!UAO[9p A J9} AOj>i9fqo qiu9qznjp qignjp ut qiuiBuntiiO)j afupBiSzt BiuBjSojd gfuBJpuBuijos bz nfjBU9p a B){A9dSUdOlUBS BS9UA9fBJ>{ 0qp9An BZ tUnpU9J9J9J 9!;ldZBJ 9S 'l.')AOSz9lAJ UI OABUJOa 9f|9SBU B§9SqO I^J 'BABUJOg tJSOUdnjJS 3UA9fBJ>| 9f50Uiq0 BZ .J- •BABUJoa iisoudn>|S 3u\3fBJ>| nf50uiq0 bu \oi^j3rqo ijirinjp uj mu -|Bunuio>i ofupBjSzi BZ S86I—1861 3rqopqo bz BuiBjSojd Bsoujojafupsjs 0861 "! 6L6\ 3rqopqo bz BuiBJSojd B^aujojafupajs afuBJKiuBUjjos BZ B^jAsdsijdouiBS BSauASfBJ^t oqpaAn bz Buinpuajdpj nsidzBJ o d a IM s Bi3f3Jds 6Z.61 BfjBnjq9j 'H if^s iSnjp ifOAS eu babujoo usoudnijs suAgfBJ^i BU!35dn>is 9f babujog usoudn>is 9UA9fBJ>j BjnjBis bu3I3 •a iiL/i "15 'SHS Jsn JupB-in) n>jA3dsudouiBS o euo^ibz bu913 :z '{u/iZ •J5 'S^S jsii lupEJfi) nuinpu3j3j3j o buo>]bz bus]? -g iŽBipod bn ■LZ ■J 1 'HfV>I OAi lS0UAt?f3p OUJS90 Ut ouiBuniuo>i t?z i)soudn>|s Ol >[!Up9Sp3Jd •EUJ U0]3D A as g RS3fut?p3S0p 0|ip3S3a » zoiujo isouAt^fap ou)S30 UI ouiBunuio)! bz nsoudn>|s ausajsjui 3UAt?jdnoujBS ojqop a 6eZt7-8eO-Zt'8-Olt'2S A0UB?q0 po i^ipoMud — iZZp-m-ZP^-0lPZ9 BAjsjBpodsoSau po !>ipoqijd — 81č:t7-8eO-3t'8-OlWS BAisjBpodsoS poi)|poqud - :?oiuJO R10U9 'fnid — "Mas un?Bj iupoq9jd ru as Kd of3fnzB)|Bu 'AO)fpoqop qiuq3so nun?Bjqo qo oujasatu oftrft^Apo as namzBJods tuaj od BAis^aJS« :o)(Bi isEjS ouiiABjd as ua]? -g "8Z.61 oisj Ez ?oiuJO 3ti!?qo nfjoLuq.o bu aqBJ audn)(s ABjdBu ui AOj5iafqo q|U|BunLUO>( afuBfiABuqo ui afuBAa?jpzA BZ Aajspajs nftn?Aa?rupz o ntunzBJods nuiauAtJjdnouiBS)] Bs^iauv Ruai? $ )(3ABjdod ifupaisBu uiafBp ojbz 'nuai? ABj(BdBUBuaf|AoioSn tuo5(iujiAzi z lABfjauiud AB]iq af (6/,/t7l-3 "!§ f^ld UT ?01UJ0 u!?qo >i[U}saA lupBJfi) 8Ž.6i bŽ ?ouuo nf?oujqb bu aqBj audnjfs ABjdBu ui Aoj)(afqo qiuiBunujo)| 3fuBfjABuqo ut afuBAa?jpzA BZ AajspaJS nfuBAa?rupz o niunzBJOds nuiauAt^jdnouiBS jj nsjjauv \ •J -J BfU0>llI3y\ 9UOJL BABUJOa psoudn^js 9UA9fBJ)l 9U!3jdn)js )i!up3sp9Jd 6/./16 :'A3JS ■6Z.6I 'Z -etKABUJOG •fnifi ui jotujo u!3qo n>jiuis3A ui3upBJn a iAEfqo 9S d3i>is bj. •91 BABUJOG SN IAOJOSBZ BUinpU3J9J3J Oqp9AZ! bz BAjspajs BABUJoa SM iUiJSdnjjs ui A0UB3q0 njoqz bu Bjojod oui9i jbj)iu3 fUBUlfBU qBA}tA0l08n o I>| 'EAEUJOa SN BJOZpBU B83U9qznjp UI 310J}U0>1 •UABJdnOUlBS J0qp0 IJJA Bd3I>lS b391 BfUBfBAZI USOUIIABJd o JOZpEN •SI ' ' ' •BABUJOG tjsoudn^^s 9UA3fBJ){ !Upjdn>{S A3lipj]0d A UI AOUB3qO nJOqZ OABUABJqO a IZ0|p3Jd 3S t>l 'Un3BjqO IABISSS 3S B}lA3dS!JdOUJBS B33UA9fBJ>| A3)Sp3JS !qBJOdn o •t^l •■)19A3dS!JdOUlBS iUA.ifBJ>i u;^p;)An iiq 3f 3J31e>( bz 'AOtuBjSojd oqp9Azi bz orBfiqBJodn bajs P9.IS rUEjqZ .-»s Bp 'EfjBAOSpO UI BABUJOG USOUdn^S 3UA3fBJ>l 3U!3§dn>(S >AS U:\K»A08p0 3f BlASdSIjdOlUBS B89UA9fBJ>l A3JSp3JS 3fUBJ!qZ B^ •ei •nunjBJ OJiz ui3uq9S0d bu ofBJ!qz 9S UI PUqUi;UUBU OSOJIS os B>JA9dSIjdOlUBS Ba9UA9fBJ^ BAlSpgjS BUJBU3a •31 •BABlUOa lisoudn^is 3UA3fBJ)t UnjBJ OJI? BU IJE SM !UfBSBiq BU f3q3SOd 0:.> 0>JBSA EZ )j3A9dSUdOlUES IUA9fBJ)( OfBJEld 'mifni A npp UJ9USE3BZ u IS 'lUE3qO nBA93Eld OfBJOtU bŠ I)| '>19A9dS!JdOUIBS IUA9fEJ>I •BjqUJ3D3p "(f op 3f9UZOdfBU OJS] i^JESA Iliuiodvi !JSOUZ3AqO OfBJOUI |>l|U]jqO UI IDlEfBAZlOjd I>jSf!J3UJ^ •u!uf0)(0d UI |us9iuopBU 'E)ipoqop E39uq9so nipEidzi Ui;'>|BSA ifUBAOJBABZ BS9)|SpiIEAUI o^isuiufo^jod USOUdn>|S U| piBfBpopp q;isB;' 'ij!;oudn>fs auAopp J3j Epp BS3U9?njpz gfpBziuBŠjo 93njp HI iufi;(u! M »iBfnApo u; 9iBABun2Bjqo opoq >i9A9dS!JdoiUBS iUA3fBJ>{ •II •BABUJOG USOUdn>lS 9UA9fEJ){ BUp5dn>|S 9U]f9jdS BUmpU9J9J3J ir/i u : o BAEUJoa !isoudn>is 3UA9fEJ>i 9f!S!iuo>i aumoA Bipojod ripod u nfjElI9p a B>|A9dSlJdOUIBS B89UA3fBJ)l !qp3An o d91))S •BABUJoa nsoudn)is »u, iCp I t!flSItUO>| EUI!|0A lAOJoSn EfUEAOSBiS piZI UI ipOA >13dOJSOd •ou!35dn>(s a AOtB33pp nfuBfiijod ui qBAJ!|OA i Buo>jr q3 )jop oCBfiqBJodn oupsiuis 9S nfuBAOsBiS o >^^doJSod bz •01 ' BABUJOG !:.SOUdn)lS 3UA9fBJ>| O^UldUlEl^ s 9U9fj9A0 os 9D!UA0SB|8 9SA •(BfUUJS 9U E)(A3dSUdOUIES BS9UA9fBJ)J >q![: lAn z 3s 33 '!jdJ>|qo Bd ,,ijojd" 'B>iA9dsiJdoiuBS B39UA9fEJ>i oqp3An EflllJlS 3S 33 .,EZ" !?OJ>|qO Bp '0>1EJ 03IUA0SB18 lUjOdZI D31EAOSEIO) •BABUJOa !JSOUdn>(S 3UA3fEJ)I ' iAopp UI 9fuBf3jn BZ A0j)(3fq0 qt3njp ui q!UiEunuiO)i ofupBj3zi bz t'861 )/.('! MI131 A B ,EUJO(J nSOUdn>iS 3UA3fEJ>( ElUEjSOJd BS9U3OJ9fup9JS urji-u tuljos B - nfjBuap a B>iA9dsudoiUBS B39UA3rBJ)| oqp3An M 'id" ..VZ" fnsVI o 6/,6I BDJBIU -gl 3up 'lUnpU3J3J3J EZ v :) 1 N A o s V 'l o BABUJOG JSOudn>(s EUAafBj;)^ :oi!p9S9q gfupaisBu 3f idiuaoseiS bn 'od iii\( ' ' :■ oufBi UI oup3JSod3U !UB3qo oiuafnsBi^ nuinpu3J3j3J bn ■8 PA08Z31^ rfi3'. ni '1|ii;aosbi8 bz pAoSzai^ nuiop iu3>isi!sb3 ui babujog BfpsEU ; m ;)qi p.7 eaeujoo B3932 BfUBJj •jp 1105 iuaouso a nis3ui uisuibaoseiS ' "i T '9 po 6Z.6I B3JBIU "81 9up 'ofppsu a oq uinpu3J9j9y 'L tji;, ti;>pn i]8ouj istu aoSojzbj qiu93iABJdo zi BfuBAOSBiS 3S ije 'vif a b>(oj •kiMjrfOA nfu i?nis eu ijE luifnj a npp iu9usb3EZ bu os Ep '0U3fiA0j09n 'f 9J91B)f vr 'lUBfBJ^ nsu OfBA91$Odn 3U 9S BfUBAOSBiS npjZI Ud •BfUBAOSEjS op ODjABjd OfBUlI I)] 'AOUEfEJ)| ?Ui;i »A i^fjS OfUBZ 3f 33 'EJ3f3jdS 9f munpU9J9J3J BU A3J1301PO •BABUJOa |lSOUdn>|S >u. ifEJ>| nr3oiuqo eu Bd ofiAi? ')(!U3iU! iujiioa lujojds a luBsidA osiu 'iuB )qo iu9isodBz Uj BABUJOG !Jsoudn>|s 3UA3fBj)j )jiu3uji miiiOA mjoids lU SldA os ! ' 'lUE3qo OfBUlI mUnpU9J3J3J bu BfUEAOSB[3 op ODIABJJ •9 •BABUJOG usoudn)js 3UA9rBJ^ nf3ouiqo bu 335iiBAiq9jd f UJBIS ifBlUI I^^l '!UB3qO os )l9A3dS!JdOlUES !UA3fBJ)l BZ pUBZ3AEZ •s •f9q3SOd JIA >(BSA Bi ^9A3dSUdOUIBS !UA9fBJ){ OfafnSEld 'l)130J A qiuap3ABU 'aojia 33A ijE q3Ap zi 3)ipoqop ofBuii 'idubzsabz — •joquBj^ B>15B?J1 ')JSU i>isjoquBj\ sfjafpod OU31JBJ8 ous!dosB3 B)fsix 'i/i 8j} n^^-iS TnJd [Itipajn ?.-ip9s "ifvj VDIilVN >l!up9jn luJOAoSpo Joqpo !)i§iup9jn aMfaja BAOJjBfugOA 'fnjd )jiup3i-0!pBy poABZ fpjBfBpzi •ou3Bidz3jq of9uif9Jd E>[!up;»x !>(!U30JBN -BfJBUip 3 9f BpOAZt B83UZ3lUBS0d BU93 •>|9JJ}33 A OJ UI '0U33S3UI JBJ>lBAp BUlOlIABJd BfBqZl fnjj UI JOUlJO U!2q0 5JIUJS9A lUpBJfl TEDNIK - 1. marec 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Podaljšana Kajuhova razstava Kot smo na kratko že napisali se je l judska in študijska knjižnica v Ptuju vključila v praznovanje letošnjega slovenskega kulturnega praznika s postavitvijo knjižne razstave partizanskega pesnika Karla Destovnika — Kajuha, ki je padel pod sovražnimi streli 22. februraja pred 35 leti na legen- darnem pohodu kot vodja kul- turne skupine XIV. divizije. Razstavljenih je 74 eksponatov, nied njimi različne izdaje Kajuhovih pesmi, tudi medvojne, nadalje izbrana dela in številni članki, ki nam pripovedujejo o življenju in boju tega našega največjega partizanskega pesnika.Prvotno je bilo načr- tovano, da bo Kajuhova razstava odprta do konca mesecafebruarja, vendar je .sedaj podaljšana do 7. marca, in vabijo vse tiste, ki je še niso videli, da jo obiščejo. Tudi delavce knjižnice je močno pretresla smrt tovariša Edvarda Kardelja, zato so se v vitrine na razstavnem prostoru preselila njegova dela ter zapisi o njem in njegovem življenju. Zaadi tega je bila začasno Kajuhova razstava zaprta in jo sedaj za en teden podaljšujejo. Poleg tega so v teh dneh pripra- vili še akcijo o kolektivnih obiskih knjižnice in o svoji nameri obve- stili vse osnovne šole, ki so se v velikem številu odzvale. Učitelji so si s svojimi učenci ogledali delovne prostore kolektiva knjižnice in se tako na neposredni način seznanili z delom v njej, razpoložljivim knjižnim fondom in drugo dejav- nostjo tesno povezano s knjižnico in knjižičarstvom. mS LJUDSKI PEVCL GODCI IN PLESALCI NA PTUJSKEM ODRU Vsem. ki nam je nri srcu staro ljudsko petje, igranje in ples, je živo ostalo v spominu lanskoletno prvo srečanje pevcev, godfcev in plesalcev, ki ga je^ripravilo folklorno društvo Ptuj v organizaciji folklorne skupine Anton Strafela v Markovcih. L,etos so se organizatorji odločili, da bodo prireditev, ki je sodila v letošnji program slovesnostiob jubileju ptujskega m markovškega folklornega društva ter pustnih prireditev, prenesli na oder glcdali.šca in to poustvarjanje bt)gatega ljudskega izročila pred- stavili tudi ptujskemu občinstvu. Da je nila odločitev pravilna priča že podatek o izredno velikem obisku, pa tudi nastopajoči so se s svojo predstavitvijo raznih ljudskih in delovnih običajev ter spremljajočo pesmijo in glasbo dobro odrezali. Na^cej so nastopile žanjice iz Cirkovc, za ijjimi ljudska godca iz Brstja, lukarice iz Zt)bovec, folklorna skupina Anton Strafela iz Mar- kovec, tamburaši iz Vidma, bratje in sestre Bezjak iz Vurberga, berači iz Vidma, pevke iz Stojnc ter kosci iz Markovec in folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc. Ob koncu prireditve pa so se vsi nastopajoči predstavili še s pesmijo »Prav lušnoje res na deželi...« in si obljubili, da bodo še najprej prispevali in po svojih močeh ohranjali bogato glasbeno in plesno izročilo naših prednikov čemur pa ravno to vsakoletno srečanje daje velik poudarek in vspodbudo. mš O pomenu ohranjanja izvirnih do- mačih pesmi, |>lasbe in plesa — je na petkovi prireditvi spregovoril predsednik folklornega društva Ptuj Jože Strafela. Foto: Kosi VEČINA AKTIVNIH ČLANOV MLAJŠIH OD 25 LET Zadnjih nekaj let opažamo, da število ljubiteljev ali amterskih delavcev na področju kulture iz dneva v dan narašča. Pri tem pa je močno prisotno tudi posodabljanje te dejavnosti in viden kvaliteten napredek kar je brez dvoma zasluga številnih priz.a- devanj za pridobivanje dobrih strokovnih sodelavcev in ne nazadnje tudi razumevanja celotne družbene skupnosti, ki tej dejavnosti namenja več denarja. Kljub vsemu, da ere tehnišni in družbeni razvoj vpo- spešenem koraku naprej, zanimanje za ljubiteljsko kulturno delo narašča in naš človek čuti potrebo po taki vrsti angažiranosti, ki ga po napornem delu sprošča in notranje bogati. Tako kot v zunanjih krajevnih skupnostih smo lahko tudi v samem Ptuju ponosni na obsežnost takega dela in na njegovo kvalitetno raven. Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptui ie trenutno vključenih 32 društev, sekcij in kulturnih skupin, dele pa se odvija v skupno 100 različnih sekcijah. Raz- veseljivo je tudi dejstvo, dana kulturno dejavnost ne pozabljajo v organizacijah združenega dela v katerih jo sami pospešujejo z ustanavljanjem svojih skupin ali pa odvajajo sredstva za gostujoče umetnike in ansamble. Tako imamo poleg prosvetnih društev v krajevnih skupnostih organizjrane kulturne skupine še v ptujski bolnišnici, v Perutnini, pri Komunalnem podjetju, v TGA Kidričevo in TOZD Labod — Delta Ptuj. Poleg tistih, ki so na tem področju dejavnosti že pravi veterani se v delo vključuje vse več mladih kar spodbija nekoč tako aktualne razprave o tem,da bo amatersko kulturno delo povsem zamrlo, da ea bo izrinila televizija, skratka, da mu nagel tehnični napredek ne daje več realne osnove za delo in razvoj. Večina aktivnega članstva v društvih je mlajših do 25 let. Ta velik korak beležimo predvsem PO ustanovitvi • samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo. V občinskem merilu je med željami in zahtevami po sredstvih za amatersko kulturno dejavnost, ki jih združuje kulturna skupnost, razporejuje pa zveza kulturnih organizacij, bilo doslej vedno precejšnje razumevanje; rezultat tega je množičnost in na osnovi tega tudi močno izstopajoča kvaliteta s katero se lahko pohvalijo zlasti pevski zbori. mš Kulturno prosvetno delo sloni predvsem na mladih ,,Kulturno prosvetna dejavnost v Podlehniku ima dobre prostor- ske pgoje," nam je pred nedavnim dejal predsednik društva Maks Feguš in ob tem predstavil dejav- nost štirih sekcij — pevske, dram- ske, knjižnice in folklorne skupine. Ljubitelji zborovskega petja so se zbrali pred dvema letoma in najprej ustanovili oktet ter ga nato razširili v mešani pevski zbor v katerem danes poje 26 pevk in pcvcev in se je širši javnosti že predstavil pod vodstvom Rudija Mohorka. V domači krajevni skupnosti skorajda ni prireditve ali proslave na kateri ne bi nastopali, uspešni pa so bili tudi na občinski reviji odraslih pevskih zborov v Ptuju. Za dramsko" sekcijo pravijo, da deluje vsa povojna leta, čeprav je bilo vmes tudi nekaj daljših prekinitev. Tako so se v zadnjem obdobju predstavili z dvema igra- ma, letos pa je ponovno dejavnost nekoliko zamrla, ker imajo težave z režiserjem. V dramsko sekcijo so vključeni predvsem mladi dela voljni občani le strokovno vodstvo in mentorstvo jim je potrebno pa bi lahko veliko več naredili kot so. Knjižnica deluje v Podlehniku v okviru tamkajšnje osnovne šole in med obiskovalci beleži predvsem mlajše bralce, to je šolsko mladi- no. Odprta je dvakrat tedensko in bilo bi prav, da po razpoložljivih knjigah nekoliko več segajo tudi starejši bralci, zlasti v zimskem času, ko ostane nekaj prostih trenutkov tudi za branje. V knji- žnici je na voljo okrog 1600 knjig. Člani folklorne skupine manifestirajo svojo dejavnost zlasti ob vsakoletnem kurentova- nju in karnevalu, ko se predstavijo v Ptuju z orači. Ob pustu pa gredo tudi po domačem kraju, da tako nekako ohranjajo ta stara izročila in navade. Materijalni pogoji za delo podlehniške kulture so razmeroma slabi in z raznimi dotacijami kri- jejo le najnujnejše stroške za delo pevskega zbora. Za sredstva, ki jih pri svojem delu potrebuje dramska sekcija v glavnem skrbijo sami. Kot pravijo bi potrebovali pred- vsem denar za opremo foklorne skupine, ker bi morali obnoviti predvsem oblačila za svoje orače. Obnovili bi radi tudi klubsko sObo, težave so z ogrevanjem... Tudi svoj redni letni občni zbor bodo v Podlehniku člani prosve- tnega društva posvetili v glavnem vprašanju, kako poživeti in pospe- šiti kulturno dejavnost v kraju. Oživeli bi radi kmečko godbo na pihala, ker imajo v kraju veliko mladih, ki obiskujejo glasbeno šolo. V Podlehniku in okoliških krajih se občani v dokajšnji meri zanimajo za razne kulturne prire- ditve in temu je primeren tudi obi- sk dramskih predstav, raznih pro- slav in podobno. Pohvalno pa go- vorijo predvsem o mladih, ki so na kulturnem področju zelo delavni in prisotni v vseh sekcijah. Tako sta na primer v p)evskem zboru samo dva člana starejša, drugo pa vse mladi. Podobno je drugod, razen pri folklori, ki jo ohranjajo še samo starejši. mš Maks Feguš — predsednik PD Podlehnik Foto: R Več za turistično izobraževanje, turistično informacijo in ureditev okolja Pri turističnem društvu Ptuj uspešno dela šet komisij: za izobraževalno dejavnost, za turistične spominke, za splošno turistično propagando, za organizacijo prireditev, za ureditev okolja in komisija za rekreacjo. V preteklem letu so komisije uspešno delovale na vseh področjih, pri tem pa navezovale stike s sorodnimi dejavniki na posameznih področjih. Ob razpravi na minuli seji, so se dogovarjali tudi za okvirne oblike dela za prihod- nje.Posebno pozornost bodo namenili turi- stičnemu izobraževanju, izboljšanju turistične informacije in ureditvi okolja. Tudi letos bo društvo organiziralo seminarje za turistične delavce oziroma stremelo za izboljšanje vodniške službe. Poleg tega bodo okrepili stike z vsemi agencijami, s katerimi društvo tesno so- deluje že več ča.sa. Precej več kot minula leta se je naredilo pri ponudbi turističnih spominkov; zadali pa so si tudi nalogo postavitve smero- kazov, tabel in drugih oznak, ki bodo izboljšale turistično orientacijo. Delo v turist biroju vidno izboljšujejo iz leta v leto; vendar Ptujčani še premalo vedo o ponudbi izdelkov in potovanj po domovini in v tujino. Predvidevajo tudi, da bo že v kratkem v biroju mogoče kupiti tudi jatove avioriske karte z.a potovanja. Potrebno bo povečati prodajo monografije Ptuja, saj le-ta že nekaj časa stagnira. Ob koncu seje so potrdili še zaključni račun društva za preteklo leto in okvirni program dela, finančno ovrednoten za letos. Načrt predvideva skupne prihodke v višini 575 tisoč dinarjev in prav toliko dohodkov. mG VIDA ROJIC UPORNE[ SLOVENSKE GORICE (86. nadaljevanje) PISANI SPOMINI FRANCEKA ZORCIČA Franček Zorčič, upravnik zaloge piva v Ptuju, ki je umrl pred več l^ti. je leta 1958 opisal svoje delovanje v Osvobodilni fronti v obširni ■^javi. Bil je Osojnikov bratranec. Osojnik se je pri Frančeku, ki je stanoval v Trstenjakovi ulici v Ptuju (med okupacijo Riegstrasse) — ^ečkrat zglasil. Zorčičeva hiša je stala na kraju sedanjega poslopja Službe družbenega knjigovodstva in projektivnega biroja. Pri Zorčiču je bilo že leta 1943 skladišče potrebščin za partizane. Vemo že, da so se tu shajali aktivisti: Marko Strelec-Grom, ekonom v Koroščevem mlinu na Bregu, Jože Rašl-Panto, železniški uradnik, nameščenec Leopold Ko.šenina in drugi. Leta 1944 se je oporišče OF pri ^rčiču v prvi poloviCi a 1944 močno razživelo. Pogosto prihajanje in odhajanje ljudi k Zore: = z zavoji, bi lahko postalo Nemcem sumljivo, ^J je bilo na vidnem kraju sredi mesta. Zato so morali skladišče prenesti "•■"gam. O tem in še o d ^em je napisal Franček takole: ^ ..Zbiralno bazo si / od mene prenesli avgusta 1944 k Janezu •Korošcu (peku) na Bn . Pri meni pa so se še shajali obveščevalci za Obveščevalno točko L nter na Pohorju. Preko mojega svaka Jakoba ^=izelja smo bili pove/ . iudi z okrožnim odborom OF Revirji. Pri meni 1 - birala poročila eščevalcev, ki so jih kurirji redno odnašali na Mohorje. p Nekoč leta 194^ aš obveščevalec Jože Rašl-Panto izsledil na ■"agerskem veliko Zi. irožja v vagonih, kar so Nemci skrili v bližnji Takoj smo o ter vestili obveščevalno točko na Pohorju. Priložili ■ ° tudi skico z zaziia j, kje je orožje skrito. Z našo skico pa niso bili ® Pohorju zadovolj: Morali smo izdelati novo in vanjo vrisati ^niembne stavbe na t igerskem in obrambna oporišča sovražnika. Po /^^Jemu drugega načrta so Pragersko zavezniki bombardirali. S tem je jl^.tp Ptuj prispevalo s svojimi obveščevalci k pomembnejši zavezniški ^'Ji izven domačega ptujskega območja. Že j® prišel na sled našemu sodelovanju v začetku decembra, kli K ■ "^^srnbra pa so Nemci prijeli Marka Strelca-Groma, ki pa se je J^D trpinčenju dobro držal in ni izdal svojih sodelavcev. Izdaja je prišla ^^uge strani. Kako se je to dogodilo? Pri t . obveščevalna skupina bi se morala sestati na javki v Zlatoličju "^^rirki Nežiki Golobovi — 5. decembra 1944. Ker sem invalid in se p^rti mogel tja peljati s kolesom kot so to storili drugi, sem ostal doma. pa so se Jože Rašl-Panto, Polde KoŠenina in Franc Kostanjevec- Ust^'^ '^ Markovec. Ko se je vračal Kostanjevec z javke, so ga blizu doma "^Ui v Dani7pnp nrpohlc^fni c«rannv.-= I/hali sn se mu za nartizane. Kostanjevec jim je nasedel in celo zaupal, da je kurir za zvezo s Pohorjem. Gestapovci so ga, ko so to izvedeli, takoj aretirali, njegov dom pa temeljito preiskali in našli razpoznavne lističe s posebnim pe^tom. Ze 6. decembra zjutraj so gestapovci aretirali Košenino, Nežiko Golobovo, Ivana Korošca in mene. Iskali so tudi Jožeta Rašla-Panta na domu, a jim je pobegnil skozi okno na dvoriščno stran. Pri vseh so gestapovci preiskali stanovanje. Zasliševali so nas na sedežu gestapa. Ko so hoteli izvleči iz Nežike, kaj je delala v OF, sem čakal v sosednji sobi. Slišal sem, kako jo pretepajo in ko so odprli vrata, sem zagledal bikovke v njihovih rokah. Nežika je molčala . Pozneje so zasliševali še mene in me celo soočili z Nežiko, a oba sva trdila, da se ne poznava. Ker me moji sodelavci niso izdali in zaradi invalidnosti so me izpustili. Ce bi me izdal Grom, ki se je po dvakrat tedensko oglašal pri meni, bi moral tudi jaz v taborišče. Isto velja za Golobovo in Košenino. S Kostanjevcem pa nisem bil osebno povezan. Mislim pa, da je zaradi strašnih muk, ki jih je prestajal, povedal za naša imena, saj je zame vedel, da delam, čeprav ni bil z menoj povezan. Menim tudi, da so me izpustili, da bi opazovali našo hišo in morda pri tem odkrili še kakšnega aktivista OF. Res so pozneje prišli trikrat ponoči v našo hišo pogledat, če kdo pri nas prenočuje. Našli pa niso nobenega. Grom, Kostanjevec, Košenina in Nežika so morali v taborišče. Svobodo pa sta učakala le Nežika in Košenina, ki sta se vrnila po končani vojni domov hudo oslabljena." DELEGATI POOF Da bi pospešila osvobodilni boj v severovzhodni Sloveniji, sta poslala Pokrajinski odbor OF, in Pokrajinski komite KPS za Štajersko na koncu maja 1944 v ta predel svoje odposlance. Kot navaja poročilo Pokrajinskega komiteja Centralnemu komiteju KPS, jih je odšlo na pot 30. maja 1944 trinajst. Med njimi so bili: ŠTEFKA (Cvetka Praprotnik), VOJKO (Ivan Nemec), župnik LAMPRET, DVOJMOC, VIDA in META. Imena drugih niso navedena pač pa je omenjeno, da so deset odposlancev spremljali trije partizani. V začetku junija so delegati prispeli na Ptujsko polje v Muretince, kjer so imeli posvetovanje z aktivisti ptujskega okrožja. Z njimi so obravnavali politične probleme v okrožju, spodbudili k ustanovitvi okrožnega odbora OF in okrožnega komiteja KPS ter kurirske postaje za povezavo ptujskega okrožja z ljutomerskim okrožjem in s tem tudi zvezo POOF IN PK KP za Štajersko z ljutomerskim okrožjem, Prekmurjem in Medžimurjem. Kurirska postaja naj bi imela svoj sedrf pri Veliki Nedelji. Blizu Velike Nedelje so se delegati POOF sestali z aktivisti ljutomerskega okrožja Ivajnščičem, Hojsem in še nekim aktivistom. Tudi z njimi so obravnavali politične probleme na njihovem območju. Ljutomerčani so poročali o dokaj močni organizaciji OF v njihovem predelu do aprila 1944, ko je več spopadov s sovražnikom terjalo smrtne žrtve in je okupator zaprl več ljudi ter ustrelil v Cezanjevcih 25 talcev. Po teh dogc>dkih je osvobodilni boj močno prizadet. Na sestanku z ljutomerskimi aktivisti so delegati POOF poverili Ivajnščiču dolžnost sekretarja ljutomerskega okrožja, kar je ostal dc septembra 1944, ko so uresničili odlok o ustanovitvi velikega slovenskoROii.kega okrožja, "^edaj gaje zamenjala Aiena. Po odloi . Jeligatov i: ptujskega okroija ie i,;nalu zaživela kuririi.a postaja ]4, u^taro ■'ierii. ^o naroc;;- delegatov. Svoje p)Ostojanke jc imela na Ptujsv:=: ^ :n v b'ižnji. sic- cnsKOgoriSkir vaseh. Nadaljevanje rnnodnjiv Ljudmila ŠtucI-Vera, r. 1924 v Ormožu, med vojno uradnica v Ptuju in sode- lavka OF. Leta 1944 je šla med partizane — terence. Po nesreči je bila hudo obstreljena in je 4. oktobra 1944 umrla v Sebetincih pri Francu Mešku. Franček 2^rčil (1912—1969), znani Ptuj- čan, brat.^nec Franca Osojnika. V njihovi hiši, danes je na tistem mesiu nova zgradba SDK podruž- nica Ptuj. je bilo že leta 1943 skladišče za borce NOV. Člani okrožn^a odbora OF Ljutomer in njihovi spi^- Ijevalci ob prihodu v ptujsko okrožje junija 1944 (Samo, Daniel Hojs, kurir Drago, zadaj z brzostrelko Rastko) 8 - NASI DOPISNIKI 1. marec 1979 - XEDNIK Deset let uspešnega dela gasilskega društva Destmik v mesecu januarju 1979 so člani GD Destmik praznovali 10 let uspešnega delovanja. Čeprav je 10 let kratka doba, je GD Destmik v tem času veliko naredilo. Pred desetimi leti si je takratni novo izvoljeni odbor zadal veliko in odgovorno nalogo — zgraditi gasilski dom, nabaviti operativno opremo, pridobiti še nove člane in jih usposobiti, da bodo lahko v primeru požara ali druge elementarne nesreče sposobni opraviti svojo osnovno nalogo. Z ogromnim številom opravljenih prostovoljnih delovnih dni in finančno pomočjo vseh krajanov, so zastavljene cilje počasi začeli uresničevati. Zgrajen je bil gasilski dom, nabavljena motorna brizgalka z vsemi potrebnimi operativnimi elementi, usposobljeno je bilo dovolj članov, ki danes delujejo v of)erativi, stalno pa je bila prisotna skrb za vzgojo novih članov, posebno mladincev in pionirjev gasilcev. Člani GD Destmik so sodelovali tudi na raznih tekmovanjih od centrskih do občinskih, kjer so dosegali dobre rezultate. Društvo je uspešno sodelovalo pri vajah CZ doma in tudi v povezavi z drugimi društvi v drugih krajih, predvsem pri skupnih akcijah. Kordinirano pa deluje z vsemi DPO in društvi v kraju. Člani društva so vključeni v KK SZDL, njihovo aktivno delovanje pa je čutiti v vseh organih krajevne samouprave. Na svojem 10 občnem zboru so pregledali dosedanje delo, ga kritično ocenili in si zadali nove naloge, predvsem pri dokončanju doma, pri nabavi gasilske opreme, pri pridobivanju novih članov, zlasti mladine. Člani GD Destmik so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika društva je bil izvoljen Janez Irgl. Najzaslužnejšim članom so bile podeljene diplome in priznanja za njihovo 10 letno delovanje, ki jih je podelila OGZ Ptuj in KS Destmik. Mf Pismo mami v tujino Bliža se 8. marec. dan. ki je tudi tvoj praznik in praznik vseh žena. Žal mi je. ker ti ne morem osebno čestitati in ti podariti šopka prvih spomladanskih rož. kakor sem to delala že kot otrok. Res je bilo darilo skromno, preskromno, a ti si ga bila vesela, saj si vedela, da so bile te rože dokaz moje ljubezni. Tega sedaj ne morem storiti, čeprav bi se rada kot nekoč skrila v tvojem naročju in bila vama pired vsemi, zato ti pišem in v to pismo bom skušala stmiti vse svoje želje in voščila, ki so ti namenjena za ta praznik. Ti pa vsaj za trenutek odloži skrb in delo ter prisluhni mojim besedam, ki so polne hvaležnosti. Mama hvala, najlepša hvala ti za vse, kar si mi dala. za vse tvojo požrtvovahiost in prizadevanje, da bi me vzgojila za pošteno dekle. Ne znam izraziti svojih čustev z besedami, ki so velikokrat lažne, a imam te resnično rada. Občudujem te, mama, ker si neizmerno dobra, vse hudo znaš spremeniti v dobro. Kljub težkemu delu si nasmejana in vse napore z lahkoto prenašaš. In sedaj, ko boš v krogu svojih prijateljev praznovala 8. marec naj ti to pismo pomeni isto kot. da sem jaz med njimi. Iskreno ti čestitam in želim, da bi ga še mnoga leta praznovala in bila končno med nami vsemi. NADA KRAJNC O. Š.FRANC, O. 5. a. Pust ni več za vse veselih ust ,,Pustno rajanje po vsej Sloveniji največje v Ptuju, kjer je kurent doma." Prijetno se je slišalo iz radia in televizije, še lepše se je bralo po časopisih in revijah, kjer so obveščali ljudi o pustni zabavi in karnevalih. Kakšno je bilo doživetje na sobotni večer pustne zabave? Za prenekaterega, ki si je morda dva ali tri mesece pripravljal obleko za pustno rajanje, odštel zanjo kar precej denarja, pros- tega časa zapravil, se je moral razočaran vrniti domov. Najprej se ustavimo v Narodnem domu. Vstopnice za maske, piše na veliko z rdečimi črkami. Vsako leto je bil maskam prost vstop, zato s seboj nisem imela denarja, prosila sem odgovornega, če si lahko samo ogledam po dvorani. Dovolil mi je. Bil je žalosten pogled. Znancev skoraj nič. Odšli smo proti Roziki. Natakar, ki je stal pri vratih je ljudem, ki niso bili maskirani dopove- doval, da je danes rezervirano samo za goste, le za maske je vstop prost. Tudi tu ni bilo nič bolje. Le dva znana obraza. Gremo naprej. Ustavimo se pred zaprtimi vrati hotela. Veliko mask in le malo običajno oblečenih ljudi. Na vratih je pisalo: ZA MASKE POSEBNE VSTOPNICE. Vpraševah smo se, kje se dobijo. Prihajajo maske, vratarju kažejo rdeče vstopnice: ,,petnajst nas je", glasno pove prva maska. Ta šteje samo do pet. Ostali počasi . . vstopajo drug za drugim noter, eden od nas, ki je zunaj prav gotovo že dolgo čakal na podobno priliko se hoče preriniti med njimi noter, pa ga tista maska, ki je zaklicala, da jih je petnajst, šlo jih je pa gotovo več, izda: ,,Ta ni naš." Vratar ga netovariško odrine iz vrste. ,,Dajte nam potem posebne vstopnice", se oglašajo maske okrog mene, ,,kje se dobijo?" — ,,Ni jih več" hladno odgovori vratar. Takrat se oglasim, ,,pa nas spustite brez njih, da f)Ogledamo kako se zabavajo ostali." Ni poslušal, vrata je zaklenil še preden sem utegnila končati stavek. Se vedno so maske okrog mene vpile: ,,Mi za te posebne vstopnice nič nismo vedeli." Ostali smo molčali bili smo skoraj šokirani. Torej tudi pustno rajanje, ki je bilo doslej vedno odprto javnosti, se sedaj zapira v zaključen krog. Zabavaš se lahko le če imaš znance, tudi denar ti ne koristi, čeprav jim ga ponujaš. Prešeren je rekel: ..Toliko veljaS, ko'lk d'narja imaš?" Danes pa si lahko rekli: ,,Tolik o veljaš, koliko znancev imaš." Pri Belem križu je bilo zaprto, na vratih je pisalo: ZARADI GLASBE ZAPRTO. Skozi odprta okna se je slišala glasba in veseli vrisk morda samo gostov iz drugih krajev Jugoslavije. Zdaj se pa zabavaj Ptujčan, ki si znan po tem, da se znaš zabavati, da znaš ljudi raz- veseljevati, da znaš najbolje pustovati. Za letošnje rajanje veselega pusta so se vrata zaprla, sam ne veš zakaj. Morda bo drugo leto bolje? EZ PUSTNO RAJANJE Z BUMERANGI V petek in soboto so v prostorih kluba mladih v Ptuju zabavali mlade Ptujč.ane člani ansambla Bumerang iz Kopra. Ko so v petek prišli so bili tarča radovednih po- gledov obiskovalcev kluba mladih v Ptuju. To pa zato. ker so imeli v primerjavi za dmgimi ansambli veliko več glasbene opreme in ne- kaj česar drugi ansambli nimajo: preprostost in razumevanje do vseh. Nekaj časa je trajalo preden so razmestili svojo glasbeno opremo na odru in kasneje smo se z njimi sproščeno pogovorili, od časa njihovega nastanka pa vse do danes. Skupina Bumerang je bila ustanovljena leta 1971 kot trio in je v takšni zasedbi igrala vse do leta 1976. Današnja zasedba pa je na- stala februarja lani. Ansambel Bumerang sestavljajo: Goran Tavčar — kitara. Boris Tenčič — kitara, flavta, vokal Jadran Orgin — Bas kitara. Dario Vatovec — bobni. Sergio Kozina vokal, tol- kala in Zlatko Klun vokal tolkala in je hkrati tudi vodja ansambla. Zlatko je z Goranom Tavčarjem sodeloval že dalj časa. Dogovorila sta se, da bosta razširila ansam- bel. Goran je v Trstu poznal nekaj glasbenikov in tako je nastala mednarodna zasedba. Nastopali so že na številnih plesih in zaba- vah. Sodelovali pa so tudi na koncertih v Slovenskem Primorju, Istri, v Novem Sadu in še drugod. Uglasbili so slovensko mladinsko himno za deseti kongres ZSMS. Himna nosi naslov. Naša mladost. V mesecu oktobru pa so v Torinu (Italija) posneli material za LP, ki bo izšla pri PGP RTV Beograd. Naslovi posameznih pesmi ne po- vedo ničesar, vendar pa bomo raje poslušali ploščo oz. pesmi. Člani ansambla Bumerang so vsi prijetni fantje pripravljeni z vsakimi izmenjati nekaj prijatel- jskih besed. V prejšnji številki Tednika smo brali, da se mladim težko ustreže za trideset din, pa bi dodali tole. Mladi so plačali za vstopnico 40 dinarjev in se jim ni zdelo preveč, kajti vedeli so, da prihaja kvaliteten ansambel in da se bodo lahko prijetno zabavali ob dobri glasbi. Mladi Ptujčani so bili z glasbo ansambla Bumerang iz- redno zadovoljni, prav tako pa so bili člani ansambla zadovoljni z občinstvom in z vzdušenjem v klubu mladih. Želja mladih Ftuj- čanov je, da jim Bumerangi še večkrat obiščejo,saj so vedno do- brodošli. Sekcija za obveščanje in propagando v klubu mladih Ptuj Člani ansambla ISiiineran^ med nastopom v Ptuju Foto: D. Klajnšek 21. febmarja 1979. je bilo na Rogli občinsko prvenstvo v vele- slalomu za pionirke, pionirje, mladinke in mladince. Vreme je bilo čudovito. Lepšega si za prvo tovrstno tekmovanje v povojni zgodovini Ptuja ne bi mogli zamišljati. Smučarska sekcija pri Klubu mladih in SŠD — gimnazija Duša- na Kvedra so tekmovanje dobro izvedli. Edina slabost je bila pro- ga, ki je za vse kategorije nastajajočih bila ista. Bila je zelo lahka, dolga 400 m in je imela 20 vratic. Sodelovalo je prek 100 tekmovalcev iz sedmih osnovnih in štiri srednjih šol. Tekmovanje je pokazalo, da je v ptujski občini velik interes za smu- čanje in se za mladi perspektivni kader ni potrebno bati. Upajmo samo, da prizadevni organizacijski odbor ne bo zaspal na lovorikah in bo tekmovanje postalo tradiciona- lno. Upajmo tudi, da ne bo pro- blem najti pokrovitelja, saj so stroški organizacije tukajšnega tekmovanja sorazmerno zelo nizki. REZULTATI: Pionirke: 1. Darko Sajber 40,75; 2. Nataša Knuplež 42,17; 3. Jasna Radulavič 42,20 itd. Pionirji: 1. Zoran Kranjc 36,90; 2. Ivo Verdenjak 37,94; 3. Mitja Kosi 38,48; 4. Matjaž Svetelšek 38,70; 5. Boris Kavčič 39,22 itd. Mladinke: 1. Nevenka Gerl 41,31; 2. Mojca Demšar 41,60; 3. Nevena Šajber 42,11 itd. Mladinci: 1. Nenad Krstič 36,03; 2. Matjaž Pen 36,16; 3. Miran Reberc 36,92; 4. Iztok Majcenovič 37,55; 5. Branimir Komel 37,63; itd. Prehodni pokal pri pionirjih je osvojila ekipa 0§ Franc Osojnik, v sestavi Darka Šajber, Jasna Radulovič, Zoran Krajnc, Igor Verdenjak in Mitja Kosi. Pri mladincih pa je prehodni pokal osvojila ekipa gimnazije Dušana Kvedra v sestavi Nevenka Gerl, Lidija Letonja, Matjaž Pen, Branimir Komel in Damijan Sumajlenko. Zmagovalci v vsaki kategoriji so prejeli praktična darila, prvi trije medalije in prvih deset diplome v vsaki kategoriji. Besedilo in posnetki: Bojan Rade Priprave, smuči je treba tudi pravilno namazati Po napornem tekmovanju se prileže počitek Proga je bila lepa, vendar za mladince premalo zahtevna Zmagovalci pri pioniijih (z leve) Vedenjak, Krajnc in Kosi »Abrahamov" gasilski občni zbor v soboto 17. febmarja zvečer je bila nova prosvetna dvorana v gasilskem domu v Gaberniku polno zasedena. Bil je jubilejni 50. občni zbor, lahko bi rekli ,,Abrahamov" zbor gasilskega društva Gabernik. Med številnimi udeleženci je bilo tudi nekaj takih, ki so sodelovali že pri ustanovitvi društva, leta 1929, vse več pa tistih gasilcev in gasilk, ki pri dmštvu delajo že 40, 30, 20 in 10 let, seveda pa ni manjkalo mladine — številnega gasilskega naraščaja. Poleg tega ima društvo precejšnjo število podpornih članov, ki so tudi prišli na občni zbor. Med vabljenimi gosti je bil Janko Znidarič, predsednik občinske gasilske zveze, delegati gasilskih društev iz Gorišnice in Grabšinski breg, predsednik skupščine KS Juršinci, predsednik KK SZDL, predstav- nik turističnega društva Gomila in številni drugi gostje. Ob 50-letnem jubileju je imel slavnostni govor Jože MATJAŠlC, ki je najstarejši stalni gasilec in obenem ustanovni član iz leta , 1929. Z minuto molka so na zboru počastili spomin Edvarda Kardelja in tudi vse tiste gasilce, člane društva, ki so umrli. Nato je govornik obudil spomine na 50-letno delo društva. Po poročilih in izčrpni razpravi je občni zbor sprejel še svoj program dela društva za leto 1979. Med nalogami, začrtanimi v programu je tudi dvodnevno slavje, ki bo sredi letošnjega leta ob gasilskem domu v Gaberniku v počastitev 50. obletnice delovanja društva. Tu bi se naj srečala vsa gasilska društva z območja ptujske občine. Ker iz kronike izhaja, da se je ob dolini potoka Krka, ki izvira pod vrhom Gomile, že pred 700 leti pojavila vas Gabernik in naselje Oblaki, bi bilo prav, da bi gasilsko slavje združili tudi s 700-letnico obstoja tega kraja. Hred koncem zbora je imel posebno spodbuden govor Janko Znidarič, pred.sednik občinske zveze, ki je čestital tudi vsem tistim, ki so dobili diplome z zlatimi in srebrnimi gasilskimi značkami. Po končanem občnem zbom pa so člani ansambla ,,Prijatelji", ki so tudi člani ga- silskega društva, nastopili še s svojim programom. Franček Holc TEDNIK — 1. marec 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Zmaga in poraz Košarkarji Drave so v preteklem lednu odigrali dve srečanji. V če- trtek so se v Ptuju pomerili s Šentjurjem. Bilo je to zaostalo sre- čanje. Gostje se niso mogli enako- vredno upirati domačinom. Drava je v poprečni igri zmagala z 99:70, polčas 52:^1. To sta prvi točki za ptujčane v vzhodni skupini repu- bliške lige. V soboto pa je v Ptuju gostovala ekipa Konusa iz Slovenskih Konjic. Gotje so bili boljši in zmagali s 84:76, polčas 47:45. Koše za doma- čine so dosegli: Bedrač 24, Dobri- jevič 16, Beranič 14, Šerona in Fili- pič po 4 in Marčič 2. Drava je z dvema točkama tre- nutno na sedmem mestu. V priho- dnjem kolu gostuje v Ptuju ekipa Pomurja iz Murske Sobote. I. k. Sedma zaporedna zmaga Igralci NTK Petovia, ki nastopa- jo v tej sezoni v B skupini republi- ške lige, so zabeležili že sedmo zaporedno zmago in prepričljivo vodijo na lestvici. V gosteh so po ogorčenem boju premagali Žalec s 5:4. Izkazal se je Šomen s tremi zmagami, po eno pa sta prispevala Vedlin in Samojlenko, slednji odlo- čilno točko dvoboja. V naslednjih srečanjih Ptujčani gostujejo. Naj- prej se bodo pomerili z drugouvr- ščeno Obalo in nato z zadnjeuvr- ščeno Notranjsko. Lestvica po sedmem kolu: 1. Ptuj 14, 2. Obala 10, 3. Kočevje 10, 4. Žalec 8, 5. Kamnik—Domžale 4, 6. Dolenjska 2, 7. Notranjska brez točk. 1. k. Iz skupščine skupnosti otroškega varstva Minuli ponedeljek so se slabo uro po skupščini kulturne skupno:4i zbrali v Narodnem domu še delegati za skupščino skupnosti otroškega varstva, da bi v uvodnih točkah prav tako spregovorili o nekaterih pomembnih vprašanjih delovanja in linanciranja dejavm)sti v tej samoupravni intere.sni skupnosti. Delegati iz rCJA»Boris Kidrič« Kidričevo so na primer spraševali zakaj jim otroško varstvo ne vrne presežka zbranih sredstev za lansko leto, čeprav je bilo ob sprejemanju dopolnila k samoupravnemu sporazumu za leti 1979 m 1980 jasno zapisano, da vsa sredstva, ki so zbrana nad dogovorjenim zne- skom poračunamo v letošnji prispevni stopnji in jih na tak način vrnemo delavcem. V zvezi z letošnjim linanciranjem je bilo na seji rečeno, da so sredstva preecej višja kot prejšnje leto in je nekatere delegate zanimalo zakaj je temu tako. Vsa ta vprašanja ponovno dokazujejo, da se vse premalo vključujemo v razpravo, ko je za to čas in ko smo za sprejemanje ovrednotenih programov tudi odgovorni m se o njihovi realizaciji dejansko odločamo. Tako pa že sprejete in potrjene zadeve razglabljamo na seji in po eni strani ugotavljamo, da bi radi čimveč vrtcev s strokoviK) usposobljenimi ljudi, po drugi pa, da bi za to dejavnost morali dajati manj. Otroško varstvo je brez dvoma specifična samoupravna interesna skupnost, ki z vsako novo investicijo tudi širi svojo dejavnost kar pomeni, da je zanjo potrebno tudi vsako leto več denarja. O teh in podobnih vpraša- njih so delegati dobili odgovore ze na .seji, nekate- rim pa bodo posredovani tudi pismeno. Vrsto predlogov je bilo tudi v zvezi z letošnjim praznovanjem mednarodnega leta otroka. Delega- cije .so menile, daje potrebno v program nekatera strokovna predavanja za mlade matere in se kon- kretneje dogovorili o tem, kako bomo našim otro- kom v celoti poskrbeli za brezskrbno in srečno otroštvo. Sklenjeno je bilo, da je v programu po- trebno upoštevati tudi ta stališča. Med delegatskimi vprašanji smo na ponedeljkovi seji skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj zasledili tudi — kako je poskrbljeno za varnost otrok v vrtcu, predvsem popoldan, ko ni več pri.sot- na vzgojiteljica, pa o strokovnih pedagošlcih in drugih sodelavcih, ki jih vzgojnovarstveni zavod še nima — vse do plačevanja varstva ob sobotah in podobno. USPEHI PTUJČANA STANKA ŠEGUU V lanskem letu 10 medalj za kolekcijo pevcev Stanko Šegula, sicer član mari- borskega društva za varstvo in vzgojo ptic dosega v zadnjem času s svojimi kanarčki — pevci vse večje uspehe v državnem in sve- tovnem merilu. Predlani je na državnem omitološkem prvenstvu v Splitu dosegel s svojo kolekcijo štirih pevcev odlično drugo mesto, na lanskem državnem prvenstvu v Mariboru pa je svoj uspeh še iz- boljšal, saj je osvojil prepričljivo irvo mesto med posamezniki in s colekcijo. Vsi ti uspehi so pogojili njegov nastop na letošnjem svetovnem omitološkem prvenstvu, ki se je odvijalo od 27. januarja do 4. februarja v nizozemskem mestu Breda. Na prvenstvu svetovnega merila so bile razstavljene 204 kolekcije pevcev, gojiteljev iz 20 držav vsega sveta. Sicer je bilo pričakovati dobro uvrstitev Stan- ka Šegula, vsi pa so bili presene- čeni, daje s svojo kolekcijo dosegel 21 do 23. mesto. Uspeh je toliko večji, ker je razlika v točkah med prvimi tremi uvrščenimi in med njim majhna. Prvouvrščeni Belgi- jec je na primer dosegel 360 točk. naš Stanko Segula pa 322. kar je dokaz več. daje njegova uvrstitev v svetovno elito nadvse upravičl- jiva. Drugouvrščeni Jugoslovan na letošnjem svetovnem prvenstvu je bil Lojze Ješovnik. kije pristal na 62. mestu. Sicer pa je očitno, da bi lahko na prste prešteli tiste ju- goslovanske ljubitelje in gojitelje ptic, ki sploh imajo možnost ude- ležbe na mednarodnih tekmovan- jih. V drugih državah je to Ijubi- teljstvo bolj razširjeno, večji po- vdarek mu dajejo, pri nas pa je vse odvisno od posameznikov in nji- hovega entuziazma. Stanko Šegula je samo v lan- skem letu dosegel s svojo kolekcijo pevcev 10 raznih medalij, od tega pet zlatih. Letos je svojo kvaliteto potrdil na svetovnem prvenstvu. Pričakovati je, da bo prihodnje leto na svetovnem omitološkem prvenstvu v Olomucu v Češkoslo- vaški dosegel še boljšo uvrsistev. saj ima za to dovolj dobro zago- tovilo: trdno voljo in odločne ptice. Zaželimo mu čim več uspehov. M. Ozmec Stanko Šegula z bero medalij iz prehodnega državnega pokala in s svojo kolekcijo štirih najboljših pevcev. Foto: M. Ozmec Pionirsko košarkarsko ligaško tekmovanje rezultati 3. kola — starejši pionirji Franc Osojnik — Majšperk 59:40 Podlehnik — Tone Znidarič 35:68 rezultat 3. kola — starejše pionirke Franc Osojnik — Majšperk 20:0 Podlehnik — Tnne Žnidarir 78-79 REZULTATI 2. kola — mlajši pionirji Franc Osojnik — Tone Znidarič 23:29 Ivan Spolenjak — Cirkovc»8:19 Podlehnik — Dornava 14:12 REZULTATI 2. kola — mlajše pionirke Franc Osojnik — Tone Žnidarič 4:21 Ivan Spolenjak — CirkovcCO: 16 Podlehnik — Majšperk 22:11 MG Občni zbor strelske družine Turnišče Prejšnjo soboto zvečer so se v domu občanov Tumišče zbrali tumiški strelci od najmlajših do listih veteranov, ki se zaradi let ne potegujejo več za zvenečimi naslovi. Pregledali so opravljeno delo, opozorili na pomanjkljivo- ki so še prisotne in pripravili delovni načrt za letos. Strelska družina Tumišče je ustanovljena 24. febmarja ^53. Sedaj vključuje 78 članov, p tega kar tretjino mladih. Vsa obstoja so dosegali vidne "^Pehe, zato je tudi zajetna ^'Irina polna pokalov, za diplome druga priznanja pa niti prosto- ra ni več. tra^*^^' v minulem letu so potrdili lej^ijo. Udeležili so se vseh ojj^vanj, ki iih je organizirala •^ska strelska zveza. Manjkali niso niti na republiških niti na državnih tekmovanjih. Da so dobro vadili in zavzeto tekmovali potrjuje podatek, da so dosegli na občinskih prvenstvih ekipno 13 prvih mest, 5 dmgih in 2 tretji mesti; posamezno pa 15 prvih, 11 drugih, 7 tretjih mest; na republi- ški prvenstvih ekipno 1 prvo in 1 drugo mesto, posamezno pa so se uvrstili članici Zdenka Matjašič z M K puško na 1. mesto, z ZP pa na 2. mesto; mladinka Mira Skok na I. mesto, z zračno puško. Ti uspehi pa tumiških strelcev niso uspavali. Zavedajoč se po- membnosti v pripravah na SLO so nenehno skrbeli za podmladek. Organizirali so strelsko sekcijo na osnovni šoli Ivan Spolenjak. Imajo še skupino strelcev na leteče cilje (glinaste golobe). Tudi za sodnike, kijih doslej niso imeli so poskrbeli. Sedaj imajo dva občinska sodnika enega pa celo republiškega. Med delom pa so se ubadali še z mnogimi težavami. Največ pre- glavic jim delajo pičla sredstva, ki jih dobijo od občinske strelske zveze. Zaradi pomanjkanja sred- stev ne morejo nabaviti dobrega orožja. O specialnem orožju lahko le sanjajo. Zavojo slabe opremljenosti pa jim je odšlo že precej mladih perspektivnih strel- cev. Večina jih je ušla k strelski dmžini »Jože Lacko«. Težave so še v tem, da družina nima vadite- lja. Mlade vadijo le starejši izkušenistrelci,kipazaradi lastnih priprav največkrat mladim ne nudijo dovolj pomeni. Na državnem prvenstvu je Zdenka Matjašič osvojila 4. me- sto. Navedene nevšečnosti so po- stale izhodišče za pripravo letošn- jega delovnega načrta. To leto bodo organizirali seminarje za vaditelje strelcev. Predvsem raču- najo na podporo starejših članov, tistih, ki ne tekmujejo več imajo pa mnogo strelskega znanja in izku.šenj. Nenehno bodo skrbeli za podmladek, ki ga bodo vadili izkušeni vaditelji. Poskušali bodo pridobiti tudi več sredstev, da •bodo lahko nabavili nekaj novega dobrega orožja. S tem m starim pa bodo mlajši in starejši redno vadili, da bodo dosegali še boljše uspehe. Rekli .so: »Strelci^smo in nič nas ne sme presenetiti.« Sodelovali bodo še z organi krajevne skupnosti Tumišče, ZVRS in dmgimi sorodnimi organizacijami. Ker opažajo, da nekateri člani upravnega odbora niso bili aktiv- ni, so tokrat izvolili precej novih. Za novega predsednika strelske dmžine Tumišče pa so z bumim ploskanjem izvolili ponovno do- sedanjega Štefana Skoka. Po končanem občnem zbom so z lastno udeležbo organizirali še dmžabni večer, na katerega so povebili tudi vse goste. L. C. ®^neni zboru še družabno srečanje na načelu samofinanciranja Foto: L. Cainko Nova vitrina je polna pokalov Foto: L. Cajnko Šesto mesto za mladinke Na Ravnah je bilo republiško prvenstvo v namiznem tenisu za mladin- ke. Nastopilo je osem ekip, med njimi tudi NTK Petovia. Ptujčanke so premagale le Soboto s 6:3 ter igrale neodločeno z Obalo 5:5. To jim je na koncu prineslo samo šesto mesto. Zmagala je ljubljanska Olimpija pred Ilirijo in Fužinarjem. \. k. Drava-Steklar 1:5 v povratnem prijateljskem nogometnem srečanju sta se na igrišču Aluminija v Kidričevem pomerili ekipi selekcije ptujske Drave in Steklarja Rogaške Slatine. Po veliko boljši igri so zasluženo slavili gostje iz Rogaške Slatine. Ptujčani so začeli dokaj obetavno, saj so hitro povedli z zadetkom Emeršiča, ki je s precejšnje razdalje premagal gostujočega vratarja. Gostje so rezultat nekaj minut kasneje izenačili, nato pa tudi povedli z dvema zadetkoma nevarnega srednjega napadalca Jutriše. Kot, da je ta zadetek negativno deloval na nogometaše Drave in gostje so igro povsem ,,prevzeli" v svoje roke. Po napaki obrambe je gostujoči igralec Sevšek doseeel še tretii zadetek. Tudi drugi polčas je bil v znaku rahle terenske iniciative Drave, vendar pa kaj več od tega niso uspeli doseči. Gostje so z enostavno igro v polju, z dvojnimi podajami povsem nadigrali Ptujčane in dosegli tudi četrti zadetek za goste. Nekaj minut kasneje pa še peti zadetek za goste. Zmaga gostov je povsem zaslužena. Res je da igralci Drave veliko trenirajo in bi morali pokazati le nekoHko več, kajti dobršen del priprav je za njimi in vidni bi morali postajati rezultati trdega dela. Nasprotno pa so gostje v obeh prijateljskih srečanjih dokazaU, da so trenutno boljši nasprotnik, čeprav igrajo v nižji skupini. Drava je nast(^ila v tej postavi: Simonič, Matič, Dajnko, Verdenik (Hofman), Strelec, Zgeč, Vrabl, Ceh, Emeršič, Hvaleč, Ogrizek, (Skok). Danilo Klajnšek UVODNI TEKMI Nogometaši Aluminija iz Kidričevega se vneto pripravljajo na tekmovalno sezono v medobčinski nogometni ligi in za tekmovanje za Titov pokal. Odigrali bodo veliko prijateljskih srečanj. Prvi nasprotnik bo ekipa Steklarja iz Rogaške Slatine, ki je v četrtek zanesljivo premagala ekipo ptujske selekcije, ki nastopa v republiški nogometni ligi. Ta tekma bo danes 1. marca, že v soboto tretjega marca pa bodo gostili nogo- metaše iz Knitenfelda. Za to moštvo uspešno nastopata nekdanja igralca Maribora Drago Grbavac in Jože KarmeLEkipa se bori za vstop v drugo ligo Avstrije. Obetajo se nam torej dve zanimivi nogometni tekmi. Danilo Klajnšek Vrste se širijo, pa tudi težave Plavalni klub Toplice Ptuj je bil ustanovljen 30. septembra 1977. Skupina privržencev plavanja je zavzeto pričela z delom in pripravila osnovo za nadaljne delo. V letu ustanovitve je skupni delavski svet Kme- tijskega kombinata sprejel sklep, s katerim je delovna organizacija prevzela pokroviteljstvo nad klubom. V začetku dela so največ pozornosti namenili vključevanju mladih v svoje vrste. Ze po štirinajstih dnevih dela so imeli 24 plavalcev, ki so pričeli z redno vadbo. Danes je v klubu 73 plavalcev, ki so na marsikaterem tekmovanju v naši republiki dokazali, da se z zavzeto vadbo kljub slabim pogojem lahko dosežejo dobri rezulta- ti. Od dneva ustanovitve do danes sta v klubu prisotna dva problema. Gre za neustrezno temperaturo vode v bazenih Ptujskih toplic (pretopla) in pomanjkanje finančnih sredstev. Odvisnost delavcev TOZD Ptujske toplice od dohodka je tako močno prisotna, da objektivno ni pričakovati prilagoditve temperature vode željam in potrebam kluba. Zato je program plavanja v klubu popolnoma drugačen kot v ostalih plavalnih kolektivih. i Skratka, prilagojen je topli vodi. To pa pomeni dvig kvalitete le do določene stopnje, pri kateri zdravje plavalcev še ni ogroženo. Zdravje otrok pa v klubu postavljajo na prvo mesto in nobene pomembnejše odločitve ne sprejmejo brez soglasja staršev. Oblika dela prek sveta staršev je v klubu ustaljena oblika in ob pomanjkanju finančnih sredstev starši plavalcev veliko prispevajo tako pri prevozih na tekmovanja kot pri nabavi opreme. Ta oblika dela je prispevek k preobrazbi klubov kot tudi njihovemu podružbljanju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so se odločili za pripravo in izvedbo večjega tekmovanja, seveda ob pomoči delovnih organizacij. I. in 2. aprila preteklega leta so zelo uspešno izvedli državno prvenstvo v pla- vanju za starejše pionirje in pionirke ter za to prejeli pohvalo Plavalne zveze Jugoslavije. Ob pomoči PZ Slovenije so si tako pridobili tudi potrebne organizacijske izkušnje. Kljub slabšim pogojem za vadbo so se udeležili veliko tekmovanj tako na občinski, medobčinski in republiški ravni ter dosegh vidne uvrstitve, ki so vzpodbuda za nadaljnje delo. Boljše rezultate pa bodo zaradi prej omenjenih težav s toplo vodo težko dosegli. Zato bo potreben dogovor s Ptujskimi toplicami zlasti ob prehodu na zunanjo vadbo. Največ zaslug za kvaliteten dvig imajo vseka- kor vaditelji, sedaj trenerji plavanja Jože Breznik, Peter Gaspari, Hinko Tovornik in Rene Glavnik. Na letni konferenci, ko so ocenjevali delo v preteklem obdobju, so se dogovorili, da bodo z začrtanim delom nadaljevali, torej vključevali vedno več mladih, s plavalno šolo naučili plavalnih veščin čimveč sedai^ih neplavalcev se udeleževali tekmovanj, skrbeli za materialno osnovo in zagotovitev ustreznih pogojev za vadbo (ob nadaljni izgradnji Ptujskih toplic), vzgajali plavalce kot športnike in člane naše samoupravne dmžbe in z delom opravičevali obstoj in poslanstvo kluba, saj je plavanje med najbolj koristnimi športnimi panogami. Na konferenci so najuspešnejšim plavalcem, ki so se udeležili zimskega plavalnega mnogoboja, podelili značke PZS. Prejeli so jih Iris Zupane, Dušan Lunder in Breda Vidovič. Ob tem pa velja omeniti najboljše plavalce ki so dosegli limite za nastop na republiških tekmovanjih. To so Gregor Kravos, Saša Osterman, Dorka Sajber in Samo Glavnik. 1. kotar 10 - ZA RAZVEDRILO 1. marec 1979 — TEDNIK HUMOR Po končani maškaradi je pristal na hladnem .. Glej, kaj sem si kupila, da bom imela za dan žena! Kdor zaradi jezika trpi, naj se od naju uči in zgovorno molči! Snemamo zato, da formalno zadovoljimo zahtevam lokalnih faktorjev... ABETONE = zimskošport- no središče v italijanskih Dolomitih EPP = avstrijski režiser in gledališki ravnatelj (Leon, 1905-1969) IVANOV = drama Antona Čehova o razočaranem in- telektualcu KAR EV = makedonski re- volucionar, organizator vstaje v kruševskem okraju leta 1903, ki je padel v boju s Turki v Rajčancih, kjer, stoji njegov spomenik (Ni- kola, 1877-1905) MOTOVUN = mestece na južni strani Mirnske doline v srednji Istri pri Vižinadi OLIVIN = olivno zelen mi- neral, pogost v magmat- skih kamninah P!CA = starejša italijanska filmska igralka REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Sarmat, tisk, kvartopirka, Beetho- ven, ar, AL, talar, Elam, sporedi, Ramona, Rab, teg, grezilo, Asanova, laket, Ka- linin, VA, Rome, Aram, Gast, Tlas, Bach, kolutek, Ana, trabakula, Bajin, re- novacija, reje, Isola, Kser, Uvac. TEDNIK — 1, marec 1979 OGLASI IN OBJAVE - 11 Osrednja prireditev 7. marca v vseh sredinah v ptujski občini pospešeno pripravljajo praznova- nja mednarodnega dneva žensk. Slovesnosti bodo v delovnih orga- nizacijah, krajevnih skupnostih, zavodih in ustanovah ter drugod. Letos bo namesto osrednje občin- ske proslave enodneven izlet, ki ga skupaj z občinsko konferenco so- cialistične zveze organizira svet za spremljanje družbeno-ekonomske- ga in političnega položaja žensk pri občinski konferenci. Izlet bo 7. marca, ko se bodo udeleženke izleta zbrale ob 9. uri dopoldan pred delavskim domom Franca Krambergerja. Najprej bodo odšle v mlekarno, nato pa se bodo z avtobusom odpeljale v Majšperk, kjer si bodo prav tako ogledale delovni proces vTVI. Med obiskom se bodo zadržale v kraj- šem pogovoru z delavkami, nato pa se skupno udeležile proslave, ki bo v prostorih dvorane v tovarni. MG S SKUPŠČINE ZVEZE LOVSKIH DRU2lN PTUJ Kdaj sprejetje družbenih dogovorov o lovskogojitvenih območjih? v soboto, 24. februarja so se sestali delegati skupščine Zveze lovskih družin Ptuj, ki vključuje v svoje vrste 2.1 lovskih družin iz območja ptujske in ormoške občine. V obsežnem dnevnem redu so dali povdarek predlogom družbenih dogovorov za Haloško, Dravsko in Slovenjegoriško lovsko- gojitveno območje ter programu dela za tekoče leto. Pri obravnavi predlogov družbenih dogovorov je bilo postavljeno vprašanje, zakaj so ti lahko bili sprejeti pri vseh 35 skupščinah KS, zakaj .so jih lahko sprejeli delegati zbora združenega dela in zbora KS, delegati družbenopolitičnega zbora pa predlogov družbenih dogovor niso sprejeli. Znano je, da je Zveza lovskih družin že pretekli mesec organizirala javno razpravo v vseh KS, aktivi ZKS pri zvezi in pri lovskih družinah pa so bili z.adolženi za tolmačenje vseh treh dogovorov, če bi bilo potrebno. Dej,stvo je, da sami družbeni dogovori o lovsko- gojitvenih območjih ne urejajo vseh podrobnosti, to bodo opredelili šele s samoupravnimi 'sporazumi in pet-letnimi gospodarskimi načrti med samimi podpisniki. To pa so v glavnem vsi, ki se nahajajo na določenih področjih. Od krajevnih skupnosti, OZD s področja kmetijstva, gozdnogospodarskih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti z gozdarstva, kmetijstva in varstva okolja do štabov za teritorialno obrambo in lovskih zvez ter družin. Seveda je vsebina družbenih dogovorov v glavnem enotna za celotno Slovenijo, opredeljuje pa jo zakon o varstva, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Posebnosti so samo v gojitvenih območjih, kažejo pa se v različnosti divjadi na določenih območjih ali revirjih. Povdarek pa je dan predvsem po načelu: NIHČE SE NE MORE RAZVIJATI NA RACUN DRUGEGA! To se pravi ne kmetijstvo na račun gozdarstva, ne gozdarstvo na račun lovstva in obratno. Vsi udeleženci v določenem prostoru se morajo dogovoriti o enotnosti in uravnovešenju. Seveda pa gre zaenkrat le za družbene dogovore, vse bo natančneje opredeljeno v samoupravnih sporazu- mih. V naši ustavi je divjad opredeljena kot naravno bogastvo, zato je pri vseh posegih v prostor nujno potrebno omogočiti smotrnost. Divjad 7.ahteva svoj prostor in določene pogoje za obstoj in razvoj vrste. V programu dela za letošnje leto pa so delegati skupščine Zveze lovskih družin dali povdarek predvsem samoupravljanju in utrjevanju dele- gatskega sistema, ter aktivnemu delovanju v okviru vseh desetih komisij: komisije za gojitev in varstvo divjadi, za finance in gospodarjenje, za izo- braževanje, za kinologijo, za lovski turizem, za statutarno pravna vprašanja, komisija za SLO in družbeno samozaščito in komisija za strelstvo. V.se komisije za družbeno samozaščito pri lovskih društvih se bodo aktivno vključile v akcijo ,, nič nas ne sme presenetiti". Komisija za strelstvo pa ima glavno nalogo, da skupaj z ostalimi strelci in prizadetimi čim prej uredi uporabno dovoljenje za edino olimpijsko streli.šče v Hajdošah. — OM SLOVENSKA BISTRICA Povsod pustno razpoloženje Tako kot povsod drugod je bilo v predpustnih dneh veselo tudi v bi- striški občini. Kot prejšnja leta so bili tudi letos glavni nosilci pustnih šeg in navad mladi in najmlajši, pa tudi starejši se neradi odrečejo pustnemu raja- nju. Ce bi bilo v Slov. Bistrici še enkrat več gostinskih lokalov, bi bili v teh dneh gotovo vsi polni. Prijetno pustno presenečenje so Bistričanom pripravili koranti iz Ptuj- skega polja, ki so v petek popoldne obiskali Slov. Bistrico in s svojim ple- som ter pesmijo zvoncev pritegnili splošno pozornost. Posebno veseli so jih bih najmlajši, saj so se jim skoraj prilepili na kožuhe. Le robčkov so koranti zbrali bolj malo, ker brhke Bistričanke tega običaja ne poznajo. Najbolj pustna je bila prav gotovo sobota, ko so se vrstile po gostin- skih lokalih pravcate parade najrazličnejših mask. Lepo je bilo tudi tistim, ki so pustno soboto preživeli na prireditvi v domu kulture. Najmlajši pa so si prav gotovo najbolj zapomnili prav pustni torek, ko so se v šolah in vrtcih pripravili na maškerado in v popoldanskem času obšli mestne ulice in okoliška naselja. V tej maškaradi je sodelovalo gotovo čez 2 tisoč mladih Bistričanov. V. Horvat Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v tednu od 19. do 26. februarja posredovali v štirih prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev ni bilo, štiri osebe so bile lažje, dve pa težje poškodovane. Glavni vzroki ne- sreč so bili tokrat neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča, izsiljevanje prednosti in neprevidnost. Materialne škode na vozilih jeza okoli 100.000 din. IZSILJEVALA PREDNOST V torek, 20. februarja ob 8.10 je prišlo do prometne nesreče na ma- gistralni cesti v Ptuju. Voznik ose- bnega avtomobila Alojz Strafela iz Maribora je peljal iz smeri Ormo- ške proti Hajdini. V križišču z ma- gistralno cesto na Trgu svobode je pred njegovo vozilo nenadoma pri- peljala voznica osebnega avtomo- bila Vesna Brodnjak iz Gorišnice. Prišlo je do silovitega trčenja, pri čemer je Brodnjakova dobila lažje poškodbe. Na vozilu je za okoli 65.000 din materialne škode. OTROK POD AVTOMOBIL Isti dan, v torek 20. februarja ob 13.05 se je zgodila prometna ne- sreča v Stojncih na regionalni cesti. Voznik tovornega avtomobila Ja- nez Bezjak iz Markovec je peljal iz smeri Borla proti Ptuju. V Stojncih je nepričakovano prečkal vozišče otrok H. M. iz Stojnc. Kljub zavi- ranju je prišlo do trčenja pri čemer je otrok dobil lažje poškodbe. Pri vozniku je bila ugotovljena prisot- nost alkohola. NEPREVIDNO PREHITEVAL V petek 23. februarja ob 18.30 se je zgodila prometna nesreča v Zg. Hajdini izven naselja na regionalni cesti. Voznik tovornega avtomobila kranjske registracije Rudolf Ažbe je pričel prehitevati osebni avtomo- bil, ki ga je vozil Anton Cestnik iz Zg. Hajdine. V tistem trenutku je iz smeri Kidričevega pripeljal voznik osebnega avtomobila Stanislav Smirmaul iz Slivnice. Prišlo je do trčenja v katerem sta bila poškodo- vana voznik Smirmaul huje, nje- gova žena Julijana pa lažje. Mate- rialne škode je za okoli 30.000 din. ZAPEL.IAL V JAREK V nedeljo 25. februarja ob 04 je prišlo do prometne nesreče izven naselja v Markovcih. Voznik ose- bnega avtomobila Peter Bezjak iz Gajevc je vozil iz Markovec proti Bukovcem. Zaradi neprimerne hi- trosti in verjetno zaradi vinjenosti je zapeljal izven cestišča v jarek ter se pri tem lažje poškodoval. „Pt'STNE CVETKE" Ze skoraj v navadi je, da so po- samezniki za pustne dni bolj veseli in razposajeni, včasih skoraj pre- več. Tako je prišlo v nedeljo 25. fe- bruarja v gasilskem domu v Lovrencu do pretepa, ki so ga pov- zročili fantje iz Ptuja, Medvede, Sesterž in Majšperka. Takšno pu- stovanje je za marsikoga dobilo grenak priokus. — OM PREVROČ „HL DICEK" V ponedeljek, 26. februarja oko- li 12. ure je skupina mask v Lacko- vi ulici v Ptuju začela zmerjati mi- ličnika, češ, da je uličar in lopov. Po hrabrosti je najbolj izstopal mladenič oblečen v ,,hudiča". Ko ga je miličnik hotel legitimirati se je uprl in nanj dvignil celo vile. Mi- ličniku je kmalu za tem prispela po- moč, nakar je ,,hudiček" enostav- no popihal kar se da hitro. Po kraj- ši akciji so ga zasledili in prijeli. Ko so ga miličniki peljali na Postajo milice v Ptuju je skupina kurentov iz Spuhlje hotela preprečiti uradno dejanje. Sele na postaji milice je miličnikom uspelo pomiriti razigra- ne maske in ugotoviti identiteto. Kmalu so ugotovili, da je bil oble- čen, v ,,hudiča" Dušan Pukšič iz Zabovec 28. Zaradi storjenega de- janja pod vplivom alkohola in zaradi bojazni, da bo s kršitvijo na- daljeval so ga pridržah, ostale ku- rente pa so z resnim opozorilom pustili domov. -PM IN KAKO JE BILO V NEDELJO NA KARNEVALU? Na postaji milice v Ptuju so nam podali krajšo oceno prometnih in varnostnih razmer na dan kurento- vanja in karnevala v nedeljo 25. februarja. Ugotovljeno je bilo, da reditelj- ska služba sploh ni opravila svoje naloge tako, kot bi jo morala. Ce v čelu povorke ne bi bilo pokačev, povorka sploh ne bi imela prehoda. Se zmeraj je bilo preveč križanj voznikov, kar je po nepotrebnem zahtevalo večjo gnečo na cestah. Vozniki iz mariborske smeri so par- kirali na ormoški strani, vozniki z ormoške pa na mariborski strani, torej so reditelji napačno odrejali parkiranje. Sicer pa hujših izgredov ta dan ni bilo. Miličniki pa so ugo- tovili, da je še zmeraj premajhna skrb za varnost svojega in tujega premoženja. Vehko voznikov je v svojih avtomobilih ,,razstavljalo" razne vredne predmete in s tem ,,vabilo" labilne osebe, da storijo kaznivo dejanje. Na srečo pa tatvin ni bilo veliko. — PM vreme do nedelje. 11, marca 1979 Prvi krajec bo v ponedeljek. 5. marca. Napoved: Do 4. marca bo spremenljivo in mrzlo, sicer oblačno, vendar pretežno lepo. Po sedanjih izgledih se bo letos zima zavlekla tja do konca marca. Zaradi lega bodo v marcu kmetijska dela v glavnem počivala. Opravili jih bodo lahko le listi, ki bodo izkoristili vsako uro lepega vremena. Tako se bo pomlad začela pozno, poletje pa se nam obeta bolj hladno, jesen bo zgodnja, lepa pa predvsem proti koncu. Alojz Cestnik Predsednik SO Ptuj dr. Cveto Doplihar je .skupaj s predstav- niki družbenopolitičnih organizacij ptujske občine preteklo sredo pripravil sprejem za mojstra fotografije in letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada Stojana Kerblerja.Po sprejemu je stekel sproščen razgovor o umetniški poti domačina,ki je s svojo čmo-belo poezijo izrednih kvalitet in vrednot dosegel sloves po vsem .svetu. Fotovest: M. Ozmec Veselo pustno rajanje za najmlajše v ponedeljek, 26. februarja se je v športni dvorani Mladika v Ptuju zbrala množica najmlajših občanov — cicibanov. Mamice in očetje so ve- selih obrazov opazovali svoje malčke. Mnogi so bili razigrani in srečni, nekateri tudi prestrašeni. Pravo vzdušje sta ,,naredila" klovna. Povabila sta tiste manj pogumne maske na ples, razigrano skakala med njimi, delila bombone in jih spravljala v smeh. Bilo je pravo, nepozabno pustno raja- nje, svoj delež so prispevali tudi muzikantje, ki bi se lahko tudi malce ma- skirali! N. D. ,,Ringa-ringa raja, kurent pa nagaja . . ." je odmevalo po dvorani. Foto: OM RODILE SO: Marija Hergula. Školibrova 8. Ormož — Sandija; Ivanka Cvetko, Zabovci 70 — deklico; Ana Križan, Gabemik 52 — Romana; Marija Krajnčič. ,Spuhlja29 — dečka; Ana Drevenšek. Zg. Les- kovec 20 — deklico; Olga Pučko, Hvaletinci 19 — deklico; Angela K rajne. Mezgovci 3 — Klemena; Marija Hrga. Kukava 23 — Petro; Pavla Janežič. Šalovci 48 — Na- tašo; Nada Trop. Na Tratah 2 — deklico; Danila Jurša. Gregorči- čev dr. 44. Murska Sobota — Ro- berta; Cecilija Rajh, Školibrova II. Ormož — Jožeta; Dragica Modič. Orehova vas 42/b — Ju- reta; Anica Matjašič, Gregorčičev dr. 13 — deklico; Sonja Planjšek, Murkova 5 — deklico; Anica Škorjanec. Loperšice 3 — dečka; Mira Anderlič. Cjibina 61. Ljuto- mer — Leona; Zofija Potočnik, Ziherlova ploščad 14 — Miha; Vesna Primožič. Volkmerjeva 5 — deklico: Kristina Horvat, Mure- tinci 33 — dečka; Ida Kacjan, Breg 31 - deklico. POROKE: .Marjan Šlamberger. Zg. Hajdi- na 106 in Marjanca Sagadin. Šlo- venjavas 16; Milan Hari. Krašči56 in Ida Plajnšek. Lc)vrenc na Dr. polju 98: Vinccnc Vidmajer. Za- bovci 76 in Katarina Princi. Za- bovci 76; Milan Kolarič. Krčevina pri Vurberku 102 in Vera Bračko, Krčevina pri Vurberku 44; Stanko Drevenšek. Gorca 47 in Ivanka Ruhitelj, Benedikt 37; _ Vilko Rampre. Babna gora 15. Šrrmjje pri Jelšah in Terezija Zajšek, Že- tale 73; Drago Purg. Skrblje 4 in ■Ana Prevolj.šek. Nadole 43; .Anton Vindiš. Berinjak I in Jadranka Amuš._ Maribor. Celjska 9; Sta- nislav Šalamun. Sitež4 in Ida Vuk. Žetale 5; Milan Kelc. Gruškovec 80 in Terezija Petrovič. Gorenjski vrh I; Karel Frangež. Brunšvik 51 in Jožefa Frank, Starošince 46; Janez Hojnik. Hlaponci 20 in Da- nica Trstenjak. Šalovci 29; Franc Pristovnik. Leskovec7 in Štefanija Babulč. Šikole 71. UMRLI SO: Julijana Trstenjak. Grave 4. Ormož. roj. 1895, umrla 19. febr. 1979; Danica Cimprič. Gregorči- čev dr. 2. roj. 1946. umrla 19. febr. 1979; Konrad Mohorič, Potrčeva 22, roj. 1899. umrl 20. febr. 1979; Katarina Kamenšek. Zg. Pristava 53. roj. 1920. umrla 19. febr. 1979: Elizabeta Pisanec. Gruškovec 106. roj. 1895. umrla 21. febr. 1979. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštn' predal 99. Ureja uredniški kolegij- ki ga sestavljajo vsi novinarji z^' voda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Uredništvo in uprava Radio-Ted- nik telefon (062) 771-079 i^^ 771226. Celoletna naročni^ znaša 200 dinarjev, za tujino 30® dinarjev. Žiro račun SDK Pt^l 52400 603-31023. Tiska ČGP Ma- riborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov i'"' storitev v prometu spada TEDNU^ rned proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prome- ta proizvodov. JAKOB EMERŠIC OtroSka duSa Moja duša je brezmejen svei in redko kdo sedaj i- njo zablodi včasih pa hodili t odi angeli neha in zemlje. Včasih tu so se godile zgodbe davne, zgodbe lepe, včasih so od lu se vile kolone dolge čud neznanih. In sem prihajala so polja in lu so travniki dehteli in tu so prostor vsi imeli v-ve* otroška duša je sprejela. S sveta je v^e najboljše vzela največje zgodbe so se tu godile največje bitke so se tu dobile brez ognja, meča in krvi. .\ajlepše sanje so od tu prišle in potovale so v svetov/a in obredla vsa vodovja neskočnih oceanov domišljije. Sedaj ostala so svetovja sama, sama, zapuščena sedaj zaspala so vodovja in nič več zvok prekrasen ne pozvanja. \'ič več pesmi davne, pesmi stare ne hitijo čez ravnine pesmi mrtve, pesmi trde zdaj bolijo me i' ušesih. Travniki in polja in gozdovi pajčolan sivine si odeli vode, hribe in doline v molku so odvzeli. JAKOB EMERŠiC Prva pesem prve vode voda teče voda teče voda teče teče voda voda voda voda teče teče teče tok tok tok ovinek tam travnik križišče semafori travnik šum .šumenja šum prva zvezda zvezda ena kamen padajoč pljusk zlom stvari šum hrumenje škornjev ribič iskanje stvari iskanje tam doli nekje obala hrum luči razbijanje žarkov voda ena voda dve voda tri voda štiri voda pet smrt voda šest življenje umiranje ribja gostija trupla teko vodo vodo vodo komisija teče komisija teče komisija teče teče komisija komisija komisija komisija teče teče teče statut statut statut apokalipsa benetke vode kemikalije zrak vojne zakon zaščita narava ribe narava narava narava zastoj poplava poplave poplava poplava poplave suša poplave poplava suše suše poplave poplave križišče semafor šumenje šum teče teče teče šum šuma šum kamna šum pljuska pljusk trupla mimo ovinka mimo ovinka mimo ovinka beton ovinek semafori ovinek luči ovinek mesto ovinek smrt papir plava po papir plava po igranje po igranje po teče teče teče teče teče teče teče teče teče devetkrat devetkrat devetkrat teče teče teče za devetimi gorami za devetimi gorami za devetimi teče teče teče teče teče teče teče teče teče voda J.AKOB EMERŠIČ Druga pesem prve vode ali lepo je v naM deželi Lepo je v naši deželi kjer rožice rumene cveto lepo je živeti med nami srečni so vsi ljudje lepo je ostati med nami srečneje ni na svetu nikjer in kmetje so srečni tako saj na deželi je sreča doma in otroci se vsi vesele veselo vsi pri nas žive saj je naša slovenska dežela pravi zemeljski raj ne strašimo tujčeve pete mi se nikdar nikdar prelepa je naša dežela prelepa je kranjska dežela prelepa je soška dolina slapovi po njej mi poj o prelepa je naša Dolenjska kjer rožca pri rožci stoji prelepa ti Štajerska zemlja in hribčki prijazno pojo prelepo prelepe nam pesmi prelepi fantje pojo mi ljubimo svojo deželo ne damo nikomur jo zdaj tujina ti mačeha kruta se vrnil v rodni bom kraj in ljubil bom svojo deželo in ljubil bom naše ljudi in hiško leseno si zgradil in srečen bom žive dni spodaj pa voda šumi spodaj potoki hite srečen bom žive dni spodaj pa voda šumi šumi šumi... FOTOGRAFIJA MESECA Člani Fotokino kluba DPD Svoboda ne mirujejo tudi v času dopustov in počitnic,, saj so tudi v avgustu izbirali Fotografijo meseca. Za najboljšo je bila izbrana fotogra- fija Miša Koltaka: Navzgor. FKK V Indiji JAKOB EMERŠIC Prišli smo tako radovedni tako željni tako polni tako naveličani prišli smo študirajoč stare vodiče stare pergamente in nosili lopate motike krampe in zaboje Ste nam prišli delat cest so spraševali ste nam prinesli dež na naša presušena polja boste zaprli lakoto nam boste odprli pot v nirvano in svete krave so z vso zvišenostjo zrle na naša tekanja na naša prerekanja na naše vsakodnevne skrbi mi pa smo iskali zakladov in z vso gorečnostjo strmeli v nedrje zemlje v deviške prsi Himalaje v oči sinjih morij v usta zadnjih pragozdov ne smo se tolažili ne smo jih varali išemo zaklade duha iščemo zaklade duha. JAKOB EMERŠIČ Pokopane pesmi Na dnu štiridesetih dni na dnu štiridesetih dni puščav na vrhu štiridesetih voda na valovih štiridesetih obupov sredi živali sredi zverjadi sredi skušnjav sredi daljav negotovosti smo pluli In vsako noč je naraščalo v nas in vsako uro smo pozabljali pot in zvezde so menjavale položaje in sanje so se skrivale izza voda a mi smo pluli a mi smo pluli Nekoč se usedejo vode so nas tolažili nekoč se povrnemo iz puščav smo brali nekoč nas hudič ta stara kača zapusti so nam šepetali ko smo hlastanju pluli ko smo i' hlastanju pluli ko smo t' hlastanju pluli — le da nismo znali izmeriti naših dni le da nismo odkrili naših ur le da nam niso pogledali v srce le da nam niso ponudili roke le da nas niso srečali /ris Ji: KI C Pride čas ko postaneš — kar boš... pride čas ko sc izkažeš — kako je... pride, več nekaterim prej nekaterim kasneje Ne hoj se lega časa ki je tu... v trenutku v urah i' dolgih dneh v letih — in ostane! /ris JERIČ Deževen dan in ni te nu>kr(>ta v meni ne bo te jočem skupaj z oblaki nikoli več takšen hlad je v meni ledena gora... roke so koščeni kipi prsti so hladni kamni ne spim več na toplem nikoli več nikoli več... te ne bo! Iris JERIČ Jutro \oč je prespana zjutraj se sončni žarki razlivajo nad toplo poljano rahla zgodnja sapa osvežuje dih nežen satenast veter mrši lase Prekrasno jutro! Ti si ga rodila noč... ti si dala največje lepote dni... kako bi mogel človek plavati v mirt vem« svetu kako bi mogel ko čas hiti in se niti za trenutek ne ustavi... Kar je ustvarjeno — brez človeka! Iris JERIČ Odhod Kmalu bo konec trpljenja že jutri svoje življenje nenadoma cenim zaprem vrata za seboj... drugo nadstropje... dvigalo... vse zaprem in se niti ne ozrem... Tako! /ris JERIČ Utrujena utrujena sem od teh laži ki lažejo utrujena sem od te nore želje da te pošljem k hudiču da. utrujenosti se navadiš samote ne želim spati — brez sanj... želim spati — brez sanj... Tisoča skupinska razstava Mojster fotografije Stojan Kerbler je pred dnevi spel dosegel velik uspeh. V zahodnem Berlinu vsake tri leta priredijo razstavo evropskih fotografov. Po- goj je. da avtor pošlje kolekcijo desetih fotografij, ki jo žirija v celoti prejme ali zavrne. Letos je za razs- tavo konkuriralo 280 fotografov, izbrali pa so samo 32 kolekcij. Edini Jugoslovan med izbranimi mojstri črnobele fotografije je letošnji nagrajenec Prešer- novega sklada Stojan Kerbler. Razstava v zahod- nem Berlinu je Kerblerjeva tisoča skupipska razs- tava! Trgatev (posnetek Stojan Kerbler) Punčka (posnetek Martin Ozmec) 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 30. avgust 1979- Mamljivi, svetlozeleni traktor Ustavil se je ob vratih v poševni igri sončnih žarkov. V žuljavi roki ie stiskal reklamni Ustič, kar sem lahko razbral iz ogromnih, vpadljivo pobarvanih črk. Osupnil sem. Bil je eden tistih kupcev, ki spravljajo prodajalce v obup in zaradi katerih bi hotel včasih zažgati trgovino, da se jih znebim. Iskal sem po njegovem obrazu znani porogljiv nasmešek. Vedel sem, da je kmet — samotar, da je mnogo potoval po svetu in govori tri jezike — v svojem pa se komajda pravilno pdopiSe. Popravil si je srajco za hlače, zategnil vrvico, ki mu je služila namesto pasu in mi molče ponudil listič: ..Cenjeni kmetovalci! Kupujte naše traktorie. Imajo neuničljiv motor. Življenje poljedelca olajšajo za polovico! Ameriška licenca ... R-osiini siroj, sejaim stroj in 30 litrov bencina poklanjamo kot darilo prvemu kupcu..." ..Kupujete traktor?" ..Da, sam sem in poginil mi Je moj Johnny (vse svoje živali je klical s tujimi imeni). Žival je vedno podvržena takšnim čustvom, kot jih gojijo gospodarji do njih. Moj Johnny je vedno uspešno galopiral prek življenjskih težav! In bil je malce čudaški, vendar je imel zlato konjsko srce..." ..Ali bi hoteli stopiti z menoj v skladišče?" Prikimal ie in nadaljeval: ..Ko sem bil v Teksasu med kavboji, sem zvedel, da žival čuti vsako spremembo na svojem gospodarju. Odkar sem sklenil, da se oženim, je postal neznansko ljubosumen. Topotal je po staji, raz- bijal. rezgetal v luno. brcal — in kadar sem prišel pozno domov, meje dregal pod rebra..." Medtem sva prispela do skladišča. Odprl sem vrata in kmet-samotar je razvezal culo. ki jo je nosil s seboj. ..Tu je naš Fergusson. Ponos Trgovine. Tip—top. za to vam jamčim. Teče kot nebeške statve." (Mislil sem. da moram zaradi uspešnejše trgovine s kmeti govoriti c veri.) Vstal je. topil tik do mene in dejal: ..Človek bi pričakoval od vas, trgovcev, da bi verovali v kakovost svojega blaga ne ua v ..." (Useknil se ie.). Nato se je splazil pod trebuh listno—zelenega lepotca ter si brundal neko popevko. Sklonil sem se nadenj in svareče dejal: ..Vi nam ne zaupate'.'" ..Ali bi se vsedli na onile zaboj?" je odvrnil in si zavihal rokave. Nato je razmotal garnituro ključev in zdelo se mi je, kot da sem ameriški zločinec Chessman na električnem stolu. ,,Ali znate šofirati?" ..Malo že!" ..Zavore so pri cestnih prevozih in težkih- tovorih najvažnejše. Poglejte tole!" In pod nos mi je pomolil spojko, ki je vezala obroče levega kolesa. Spojki je manjkala glava. ..Ste že bili kdaj v smrtni nevarnosti?" ..Ne še nikoli. Nekoč..." ..Tole pogjejte!" V zamaščenih rokah se mu je zasvetil zobčenik. Kateremu so manjkali štirje zobje. ..Gotovo je kakšen hudičev amater preizkušal vozilo po prihodu iz tovarne!" Ni me poslušal. Premetaval se je pod traktor- jem kot velik, mišičast som, segal v trebuh našega najlepšega vozila ter vlačil na dan kos za kosom. Sedel sem na zaboju kot lutka, neznansko bedast in ponižujoče smešen. Nisem ga mogel vreči ven, pa tudi zagroziti mu nisem upal. Decec je kar nekoč za šalo izpraznil gostilno, v kateri je bilo osem krepkih mož. Trdil je, da ne more v miru večerjati...Pomislil sem že, da bi poklical policijo, pa je prilezel izpod razvalin našega ponosa, zgrnil nalom- Ijene. zvite in napačno vlite dele na star časopis, spravil orodje v svojo culico, zazehal in dejal: ..No!? Počakal bom na drugo serijo. Menda fride prihodnji mesec. Tako mi je pisal brat. i dela v tovarni traktorjev. Kdo ve. če ni prav tega on sam .sestavil..." — Namuznil se je. Razdiralno delo je ponovil še pri dveh traktor- jih. ..Želite še kaj?" sem zajecljal. ..Hotel bi kupit ključavnico za svoj svinjak!" ..Izvolite za menoj." ..Ključavnico tipa Hungary — na premično številčnico, nerjavečo, iz vidia jekla. Poznate to vrsto jekla?" ..Ne — se pravi..." .,Da, nobena tovarna na svetu ne izdeluje žag. s katerimi bi bilo mogoče prežagati to jeklo!" Prinesel sem mu ključavnico: drobcene za potovalke. polkrožne m oglate. Take. ki se odpirajo z votlimi in take, ki se odpirajo z dvoreznimi ključi. S polic sem mu privlekel ladijske blagajniške, skladiščne, straniščne, hišne, vežne, avtomobilske in tankovske ključavnice. Železne, medeninaste ter kombini- rane. On pa je neprizadeto stal ob tem okovju s prižgano pipo. mežikal in brundal. Neprestano SI je popravljal srajco za hlače ter se čebljal za ušesi. Menda iz zadrege. ..Ko sem bil štiridesetega v Moskvi, so tam- kaj izdelali takšno ključavnico, da se je odpirala samo s pomočjo infra—žarkov. Takšne imate?" Globoko sem zajel sapo. stisnil zobe. ter odkimal. ..Delal sem v Kiievu v tovarni ključavnic in sam direktor mi je hotel zaupati mesto tehničnega vodje..." Nenadoma se ^e ustavil sredi besedičenja, segel globoko v svojo culo in privlekel na^ dan neznasko kladivo. ..Tole bom vzel!" In že je zamahnil po neuničljivih skladiščnih vratih. Z enim udarcem je izbil našo najdragocenejšo ključavnico kot gosje pero. ..Moje odkritje s potovanja po Nemčiji." Zameglilo se mi je pred očmi. ..Koliko stane ta biserček?" Molčal sem kot okamenele ribe davnih stole- tij. On pa si je popravil hlače, v preperelih žepihje odkril dva zamaščena tisočaka in ju pri- bil na pult. Brundajoč čez današnje razmere je odkrevsal. Cez petnajst minut sem si opomogel. Nato sem tri dni ležal doma v obkladkih in motovilil okoli sebe, da bi pregnal Fergussone vseh barv. Če je pod soncem še kakšna vražja iznajdba, ki jo kdo mrzi bolj kot jaz traktorje zelene, bleščeče barve, naj mi nemudoma piše. Prepu- stim mu mesto poslovodje m najlepšo saldokonistko v tem mestu, kjer kmetje never- jetno strokovnjaško poznajo ključavnice. Vodenika (posnetek Ivo dani) Moč in noč drevoreda (posnetek Alfred Bradač) DANICA RAUŠL Ljubezen Dvoje tvojih lepih oči zjutraj od ljubezni iari. Storila bi vse, da tvoje črne oči s poljubi pokrila bi. A ko si daleč vstran, ko nisem s tabo, tvoje lepe oči v drugo dekle so uprte. Sončen dan pomladi, ljubezen najina bleščeča, kot metulj cvetlice ljubiš ti moje nežno lice. Pisal vedno si ljubeča pisma, poljubljal vedno me strastno. Veliko sem ti hotela dati, a prehitro minula nama je mladost. Skrivnik Ovinek Drave seje srebrikal, saj je luna korakala čezenj kot tisoče bodečih než in se poigravala z vršički valov. Jata zapoznelih čapelj je zapotegnjeno kriknila — toliko srebra, kije vsak hip drugačno od sebe samega m se prelamlja in pretvarja v nočnem burkaštvu, niso bile vajene. Strah lim je pognal med peruti. Mi, bosopeti taborniki tega otoka, smo videli v razlivanju nagme po površini čarovnijo, ki smo jo prilagajali spoznanjem iz pravljic. Strahovi so poplesovali na njej. rusalke so razpuščale dolge lase prek rokava, povodni možje so imeli svoje gradove in so vabili na nemi banket vse ribe. Le pošumevanje je vzgibavalo naše žile. le sluh je bil na preži, ostali čuti so pijani legli ko korito reke kot v starodavno zibko in nas navdajali z občutkom ne- skončne varnosti in skrivnostnosti. Zagledal sem dekle, ki sem ga hotel videti, zleknjeno čez meseče- vo strugo, veliko za ves veletok; griva ji je pahljala od obeh bregovih, njeno telo je bilo deroči glavni tok. Njene roke so pomigetavale sem čez. k nam in osupel sem ze hotel dopovedovati Karleku pa Viliju. pa Janezu jn Naceku. kaj da vidim, kako me drži za goltanec in me ne spusti. Cisto potihoma je prišlo vame in nočni kriki so prijali podobi ziohotene podzvoke. Izteignil sem roko, da bi jim pokazal mojo veliko sanjo, tako veliko, da je segala od ovinka do ovinka in ni dopuščala več nobene druge podobe, v svoj svedrasti veletok, v svoje telo, ki se je zvijalo, vrtinčilo in preobračalo s tisoči kubiki tekočin voda je posrkala vse zelene grebene tega dneva. Pa mi je zastala roka. na pol poti do besede je omahnila in se povesila k sebi. Mojo vilo je preletela velika senca, nekaj seje prikoba- lilo nadnjo. temno je bilo in podobno dolgemu zleknjenemu pantru, ki z mehkimi šapami divja prek neba. In čaKal sem. da mi vso to srebre- nje vrne prvotno podobo, komaj sem začel z očmi česati te dekličine pramene, razsute ob moje bregu, zabresti sem mislil mednje, se jih dotakniti. Taki smo: kar je lepo in živi izven nas, in je svoje nikomur pripadanje, hočemo spravit vase. zapreti v svoje muzeje, v tihe kotičke samo zase te hočem, in-čimbolj smo otroci, tem več taksnih polaščanj si slikamo vase in tem večim vzgibom služimo. Tudi oni trije so hoteli nekaj ukrasti iz gladine, gledal sem v njihove zamaknjene oči in videl, da so tudi te potemnele kot so moje. ko je črni panter, z milijoni kubikov deževnice v svojem trebuhu, zdirjal prek naše skupne srebrnine. Ko so nam oči ušle iz risa. so se kotalile po bičevnatem grmovju, po obrisih bregov, ki so metali semkaj razbojniške grožnje in nam pretili, da izluščijo iz svoje tihotne sredice neznanske nočne krike. Prav zato smo prihajali, da smo lovili v radarje svojih čistih zvedavih zaslonov vse. kar je gostovalo na dlani poletnih večerov in nas je potem v sanjah gledalo. že spoznano, opredeljeno in razvozlano, in nas tega ni bilo več strah. Prav zato smo prihajali, da bi v krivenčevinah. v ostrozobcih. v počeninah. v razpokah, režah, duplih, rovih in podkopih tipali za si;' neznanega in širili svoje svetove, ki jih je dom in šola siroma- ki.. ..a jjonavljanje enakih formul. Prav zato smo prih^ali. ker smo vedeli, da se ob nenavadnem času vozika po tej strugi SKRIVNIK. II, Nihče ni prav vedel, kakšno bitje je to. Vozniki, ki so z brodom vozili prek Drave tovore sena. so ga opisovali skozi trudne in zgarane zenice. Ugledali so ga včasih ob bokih razdihanih konj, na gugajočem se splavu. Rekali so, da se izogiba ljudi, ker so mu že mnogo hudega storili. Rad da ima živali pa otroke, iz naplavin si je zbil svojevrstno brunarico sredi veletoka, tudi njivico ima tam in velikanskega psa—ovčarja, ki volčje tuli in se plazi ponoči okrog hiše spuščen, da si se lovci ne upajo s svojimi dresiranimi lepotci, nrti, dobermani in ptičarji, na doseg njegove puške. Včasih oa zamolklo poči nekje v osrčju gozda, nihče ne ve prav, kje. In spet je srna ali srnjak manj v lovišču in spet lovski čuvaj zakolne in zabenti in zarobanti ves ra^ar- jen. Sumi. kdo je bil. dokazov nima nobenih, tja pa si ne upa. Kot daje okrog Skrivnikove koče začrtan ris. ki ga ni dobro prestopiti. Gunžarova Neža je rada oprla roke v boke, spodrecala kikljo visoko in sikala. da so se kar iskre delale okrog nje: »Nevesto so mu ukradli, nevesto! Vojska gaje prinesla v naše kraje in nekje pri Dorna- vi se jim je izmuznil. Nemcem. Toti raufari so ga plavifi s seboj; kot vihra so prišli, kot vihra so šli; ta Poljaček pa je ostal med našimi sončnicami in krompirišči. Tisto poletje nam je pomagal pri košnji in trgatvi, nekm besecf se je nalezel našega jezika, dosti pa ga nismo razumeli. Z iCliciko sta se srečala pri Kuharovem Petru, oči je imel kot spominčice... plave, plaaaave. kot milo nebo za angelce prištimano... še mene, staro babo. so oči zaskelele. če sem ga pogledala naravnost vanje... Kar zvrtelo seje deklini, da ni mogla več ne jesti ne spati, in je hod^ila ponoči fK) ogonih. da smo jo kom^ nazaj v kamrico spravljali... Jaaa... kar obsedlo jo je... še dela je opravljala, kot da bi se ji sanjalo, in «i»i»ene besede nismo spravili iz nje. Oče pa so zdivjali in so hoteli zazgati kočo, pa vse napoditi na tuje. »Že od zibeli je naši Miciki namenjen Kuharov Južek, mlin ima, domačijo, dva para konj. Tota grinta pa se je nritepla s tujega, sam bogve, kdo mu je oče in kie je njegovo gnezdo. Se po naše ne ve dobro jutro reči, kje da bi znal moliti in kaj veljati med možmi na vasi. Takemu je ne dam! Hodi Micika, hodi, pridi oliže, pa mi reči, da mi na stara leta ne boš te sramote nakopala, da mi boš liickega h koči pripe- ljala, takega, ki se ga uši držijo in nima nič drugega kot stare nemške cape na sebi! Takega siromakca ja ne boš vzela Mhicika!« Micika pa je zanlipnila, še pogledala ga ni, svojega očeta, samo cepetnilo je revse. dvignilo roke nad glavo in odvihralo na polje. Komaj smo jo našli med sončnicami; visoke so bile in zrele, to leto se je bogato kazalo, ja... niti doma ni hotela več spati. Na skrivaj sta se sestajala, v Brmežovem seniku sta imela svojo shajališče; postlala sta si z mehko krmico, revčeka! Potem so se ga fantje naluckali pri Bombeku in eden med njimi seje spomnil, če bi sli malo pogledat, kaj delata eolobček pa golobička. Malo jezni so bih, jim je ta pritepenec najlepšo deklino speljal, jaaa, vaško lepotico, da tak rečem... PrihuliH so se glih, ko je bila Micika v devetih nebesih on pajo ie izpovedoval, hostijo sta lomila in čisto naga sta bila, kot jih je ljubi Dogec ustvaril... Pecki so obema naložili svoje, njemu več, njej pa manj. Bilje tak direr.Jaj, da so naša babica mislili, da gre divja jaga, da se je sam Lucifer s svojimi pajdaši spravil točo delat na nasa polja, hudo bi bilo, pšenica vsa v klasju, pa so le tistega siromakeca navujdrihali in prebu- skali. da smo mu dva tedna jesti nosile, me, babe, ki lahko brez skrbi pred fantovsko jezo hodimo na take kraje... Ko seje izlizal, ga dolgo nismo videli, pravili pa so, da noče oditi iz naših krajev, da ga je ljubezen napol preklala KOt brest na koncu naše njive, da ga tista silna moč, ki mu je zavladal, priklepa na naše ravnice. Siromakec pa niti drobtin več ne dobi od Micike, kaj šele hlebec, tisti, ki ga dva počasi, do starosti režeta, počasi in preud^arno, da ostane skorja za zaclnjo uro. Včasih mu kaj naročijo, da postori na polju, za plačilo pa mu pustijo kos mesa ali mleko m tako. Podnevi nikoli ne prihaja, ponoči naredi in se zateka na svoj otok...<( IIL Tako smo ga čakali, gusaiji brez ladje, v trstičju. Skrtne dno barkače ob grušč. Temna, vitka ladja se popelje mimo nas. Dregnemo se in pritajimo. Samotna postava sedi sključena na zadnjem delu in zasaja drog z vajenimi kretnjami med kamenje, da zahrsta zamolko in splasi ribe iz poldremeža. Zdaj vidimo, kam zavija, na katerem koncu premaguje brzice (tam, prav tam, kjer nam je štorovje, ki kuka tik nad gladino, ze dva kaiaka polomilo)!. Komaj smo dočakali drugi dan. Naše žile so bile nabite s skrivno- stnim. zašcemela so nas stopala, perutnice bi potrebovali za naša obkroženja, čaplje bi morali biti, da bi se z višav spustili nad njegovo kočo in pokukali v njegovo življenje. Vse smo skrbno pripravili. Kajake smo na kljunih okomotali s krpami, oborožili smo se s skavtsko opremo in zavlekli naša ribja plovila s tokom med gosto rogozo, nasproti njegove^ otoka. Ves dan smo se kopali v strugi, ki nas je nosila skoraj do brzic in se z zadnjimi močmi reševali nazaj sem, v mirne vode, da nas ne bi nabodfo, razparalo in pogotnilo kot je že mnoge nepremišljene kopalce na tem kraju. Dan hukne v svoj zenit. Kopalci se obotavljivo vračajo v školjo mesta in naš čas je prišel. Prihulimo se do naših kajakov in jih vse štiri previdno splavimo po mulju v strugo. Zaveslamo z vajenimi zamahi in se v sunkovitem poigravanju z vrtinci in goltniki in sičniki in šumniki in klokotavci otepamo groze, ki nas lahko posesa v globino. Karlek prvi preseka močno vrv veletoka, tistega jedra, ki se ob njem vse suklja, plane s svojim kajakom kot izstreljena puščica v mimo vzboklino, ki jo kopičijo podtalci. na njenem hrbtišču za trenutek obmiruje, in že zaseka, ptiček kraljiček, tja čez. Pristane, zmagoslavno zaloputari z veslom po zraku in nam pomaha, naj mu se pridružimo. Sledim mu in drevenenje me iz ohromelosti meče v boi, kije vsak hip drugačen od vsega, kar že poznam. Opliuskne me val velikan, z boka me udari, da se zamajem. zasučem na levo, z vso močjo zalopa- Lam. da me ne odnese niže, za hip premagam tok in pridobim izgublje- ni meter. dva. Nato se sploščim ob gladini m presekam zelene grebene Krav tam, kjer ni ostalo za usekamno (voda, voda, brezsledna voda!) arleka nobene sledi. Mehkobno dregnem v zarezo, ki jo je izdolbe! na plitvini njegov kajak. Drugi zmagovalec. Vili nekaj kolobari. Njega butne velikan pravokotno v bok in ga cxlsune nekaj metrov s tokom. Krčevito si prizadeva, da bi se vrnil, toda nora. nora voda ga plavi s seboj in za ovinkom na obžalujoče pomaha z veslom. Izobčen je in niže doli si bo lizal rane, ranljiv in občutljiv kot je. Pepček opravi mojstrsko, šine tako vešče, da naju preseneti že po nekaj sekundah in polkrik se mu izvije iz mišičastega telesa, poraslega z drugim puhom. Zdaj smo na SKRIVNIKOVEM OTOKU! Krčevite kepe skrivenčene groze se odmotavajo v mehkem svišču, ki nam liže podplate. Preskočimo nekaj ribnikov s stoječo, vročo mlaku- žarijo. da zaspane žabe lenobno kreketnejo, zmotene v večdnevnem miru. Razgrnem trstičje in rc^ozo in jo zagledam, malce dvignjena nad otočno jezerce se dviga SKRIVNIKOVA koča. Beračeve hlače nimajo toliko zaplat! Vse. kar je Drava kdaj nanosila, je vgrajeno in pribito v to sračje gnezdo. Tu so table PLESKARSTV..., ZIDA"R ... OBERLiC, ... ONfUNAL. E. kažipot ZAGREB — PTUJ ... 4 km, (poprej je bilo 124). pa znaki za enosmerno cesto, ki skrivajo surovo vdelane podboje vrat. Zravnamo se in noge nam klecnejo v nemi otrplosti: strahotno velika črna mrcina se zakadi od sračjega gnezda sem in sami ne vemo, kdaj ga ucvremo. kar nas nosijo ljube, srnjačke noge. Pa but, but, butnemo v kajake; vroča pasja sapa mi je meča zajedla, nekaj toplega mi pripolzi navzdol in ne morem zbrati moči. da bi mrcino odtrgal. Popusti sama in zgrabi še Karlija. Ta pa k veslu, mrcina za veslo, in se pulita in revskanje ostaja za mano ... Karlek ne more drugače v kajak, kot da ga okobal zajaha. vesel se drži črnuhgrozuh in spusti ga šele. ko ga zagrnejo nevarni valovi. Nekaj kilometrov niže nas zgrožene in presunjene pričaka Vili. ki se spremeni v ranocelnika. Reesk moja nova srajca, m trije z belimi zastavami okiteni bojevniki cepetajo jezno iz boja. Vili so meče privoščljivo v pesek in dela salte kot Tarzanova opica Čita in vsa potlačena kajakaška spretnost mu štrli iz privošljivih oči. Mi trije se kujamo v zadnje kotičke bojevitosti in komaj, komaj kroti- mo maščevalne pesti, ki nam vise ob telesih kot odvečni otroci, ki so onemeli ob govorici pasjih čekanov. • In tiha zavist huškne preko deških misli ob takem psu, ki je kot varen objem, v katerega se lahko skrivajo potepuhi, tatovje in gospo- darji. pa nemočni in skrivnostni. Zaželimo si, da bi imel vsak od nas ob sebi nekoga, ki bi ga slepo čuval pred pastmi in vlomilci, pred atenta- torji in morilci, zakaj zeleni grebeni sveta so divje skuštrani in skrivajo neštete nevarnosti, pred katerimi si ne moreš vedno zalizati rane kot za pasjim ugrizom. VI- Najprej je zabobnelo po sušilnici sena. koder smo imeli dečki svoj »generalni stab« s tako močjo, da so pokale opeke in prečke na strehi. Nato je lilo. lilo. kot daje nekdo tam na nebu odprl vse lopute in nas hočejiotopiti kot miške v moki. Reka seje srebrikala že sem čez travnike in komaj je minil naliv, že smo si iz starih bencinskih sodov in plohov in desak zvezali splav in se napotili z njim ob bregu, navzdpl, do Skrivnikovega otoka. Splav je bil gromozansko velik in lahko bi naložili nanj vse, kar je premogol nesojeni Micikin ženin. Zaskrbljeno smo klicali tja čez. na otok, tekali smo po obali in mahali, poskusili smo prižgati ogenj, toda nič ni hotelo goreti. Reka je valila svoja neznanska vodovja in tam, na obzorju za- bincljala s parklji navzgor crknjena krava z bogve katerega pašnika. Drevesa so se postavljala pokonci in se zapikavala na dnu Icot goljati. zakrilila in omahnila nazaj v žolto neizmernost. Drveli smo h gasilskemu domu in prosili za pomoč. Kazali smo na otok. ki ga je le malo gledalo iz vode in moledovali za Skrivnika. Nihče nas ni hotei sllišati. Bali so se milijonov kubikov vode, ki so vladali te dni. da smo bili le zbegane mravljice, ki morajo paziti na svoje hiše in štale in živino. Tri dni pozneje smo si že upali do Marka, kjer so navadno našli vse naplavljence. Hišo je nabutalo ob breg. Med kupom desak sem našel tudi tablo z napisom PLESKARSTV ... in ... OMUNAL E, tako da smo zanesljivo vedeli, daje to Skrivnikova koča. Njegove ladje in njega samega pa ni nihče več videl. Lahko daje ob poplavi sedel s svojim psom v oark^o in se prepustil toku. ki gaje neseljja do Osjeka. pa v Donavo, pa v Črno morje, morda, kdo ve7 Tisto poletje smo radi poležavali na Skrivnikovem otoku in ugibali, kam vali vso to vodovje ta naša reka, kije kot naša druga mati. samo da nas uči mnogo drznejših in nevarnejših reči kot prava. TEDNIK - avgusti^ LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 16. nadaljevanje ■>S tem je dokazano, da voda izvira tako naglo, da izčrpanje tristo litrov ni nič vplivalo na višino gladine, ki je ostala ista. Svoje delo sem v redu in pošteno opravil,« se je postavi! sitidencar. Zopet so sedli k mali zakuski,jo dobro zalili in gospodar je odštel zaslužek po pogodbi, s pribit kom za posamezne metre globine, kakor je bilo dogovorjeno. Za zadnja dva pa še dvojno ceno povrhu. »Studenec res ni poceni. Je pa gotovo najbolj- ši na tem grebenu goric. Za vas je vreden več, kakor pa ste plačali zanj. Bo dolgotrajen, bo nudil najboljšo vodo in nikdar ne bo presahnil,« je siudenčar zaključil in se poslovil. Njegove obljube in napovedi so se izpolnile. Studenec še dandanašnji čas služi .svojemu namenu, le prenovljen je z električno napravo za avtomat- sko črpanje.... Vsi so bili zadovoljni, najbolj pa mlada gospodinja Terezija. Zidanje potrebuje velike količine vode. Kjer pa je treba vodo dovažati napreduje zidanje zelo poča.si. Je težko in tudi dražje. Končali so pripravljalna zemeljska dela, razvozili odvečno zemljo, ki so jo navlekli iz studenca in nakopali iz kleti, z njo so zasipali pregloboke vdorine nad klancem, da so bila pobočja lepše poravnana. Nekaj kamenja nalomljenega iz skal, in peska iz studenca pa so uporabili pri zidanju. Za zdenčarjem je prišel opekar s svojimi delavci. Nakopali so velike kupe ilovice, jo pomešali z vodo, dobro zdrobili in pregnetli. Ko je bila primerne čvrstine, so jo po modelih razrezali v zidake in jih zbočki polagali na dolge deske, da sta jih zrak in sonce osušila in utrdila. Ko se je opeka dovoljno osušila na deskah, so jo položili na ravna tla na gumnu. Med zidaki so pustili dovolj prostora za prepih. Opeko so presuševali nekaj tednov, da je bila dovolj trdna za zlaganje v kopo. Osušene opeke je opekar po načrtu zložil v izkopano izdolbino v pobočju klanca. Posebno skrbno je obložil kurilne kanale in dimne izpuhe. Sprednjo steno, ki je bila obrnjena v klanec in vrhnjo plast, so na debelo zamazali z ilovnato malto in na vrh še nasipali prsti, da bi čim bolje zavrli izgubo toplote. Ko je opekar na vrhu kope zataknil smrekov vršiček, je to pomenilo, da je delo končano. Gospodinja je prinesla obvezni priboljšek in podkurili so opelnico v obeh kurilnih rovih. Kurili so neprenehoma noč in dan. Plamen v rovih je prijetno prasketal in dišalo je po zgoreli smrekovim'. Že prvi večer se je zbralo mlado in staro na Potokarjevem klancu, ki^ se je na mah spremenil v skromno zabavišče. Prišel je nepovabljeni harmonikar Vogrinčev Štefek in nategnil stare pokrpane mehe. Če- prav utrujeni in revni, so se viničarji zavrteli v domačem plesu. Brez okr^čil so se ob polni luni vrteli pozno v noč. Človek je po naravi skromen in v sproščenih trenutkih zadovoljen tudi s skopimi drobtinicami, dokler mu pretira- na civilizacija ne pokvari skromnosti želja... Ko je čez nekaj dni plamen v rovih počasi ugašal in je legal prvi mrak na zemljo, so postavili pred opečnico z dobrotami pogrnjeno mizo. Odsev razbeljenih peči je obžarjal izmu- čene obraze opekarjev, ki so utrujeni in obe- nem zadovoljni ob kozarčku dobre kapljice zapeli svojo običajno zaključno popevko. Težaki so medtem izkopali globoko jamo z navpično in gladko rezanimi stenami, v katero so nasipali žganega apna. Apnenica je bila precej oddaljena daleč na robu mladoleških gozdov, da se je lažje zalagala s cenejšo kurja- vo. Ena konjska in ena volovska vprega sta imeli cel dan dovolj dela, da so jamo napolnili. Gašenje apna je naporno in nevarno opravi- lo. Že mnogokatera nesreča se je pri tem pripetila. Jamo so zato skrbno prekrili s težki- mi hlodi in deskami, da se ne hi kdo pogreznil v žareči gmoti. Še nekaj voz kamenja, gramoza, peska in cementa, potem pa so prišli zidarji in njihovi strežniki. Najbolj zamudna je bila izgradnja zidne- ga podnožja in kamnitih sten večjih kleti. Za te je potrebno posamezne klade posebej prikroje- vati, da so stene tesnejše in na notranji strani ličnejšega izgleda. Nqjveč kamenja so potrošili nosilni stebri in kletni oboki. V goriškem svetu je ilovnata zemlja, ki je bolj nepropustna za močo, se ne osuši tako hitro in tesni bolj, kakor peščenka. Podnožno zidovje so zato nadzidali za dobrega pol metra nad površino. Vrhnjo plast podnožja so z manjšimi in ploskovitimi odkruški poravnali, po vrhu še i zgladi I i s cementno malto. Ko so se fundamen- ti dovolj osušili, so jih premazali in razpoke zalili z zemljsko smolo. Na vrhu pa so nalepili še plast bitumenske vodotesne lepenke. Obokani kletni strop je bilo treba presučeva- ti mnogo dni. Delo nu-ostalem opečnem zniov- m jc napredovalo hitro. Peščeno apneno malta \(> pripravljali sproti v dveh velikih iz desek zbili h i' zemljo pogreznjenih kadeh. Dva strežnika sta pripravljala malto, dva sta jn ruznašala in zidovi so vidno rasli. Družina je zaradi zidanja mnogo trpela, posebno gospodar, ki je kar naprej, vsako jutro Z'j,odaj brez prestanka i' lepem ali grdem vremenu pešačil v službo in se vračal po isti poli. ki mu je postala že tako dolgočasna, da bi grede zadremal. Zelo bi bil^ potreben doma, marsikatero delo bi z njegovo pomočjo steklo hitreje in bolje, toda denar je bil še bolj nujno potreben. Njegov zaslužek je pokril plačo dveh zidarjev. Janko, kakor hitro bomo spravili hišo pod streho, boš opustil službo. Preveč se mučiš!« Ga je tolažila Terezija, ki je Janka zelo ljubila. Res se je mučil preveč. Ko se je zvečer vrnil, je le mimogrede kaj malega pomalical in že je moral prijeti za domača dela, ki jih nikdar ni zmanjkalo. Mizarji so pripeljali izgotovljene podboje za vrata in okna. Vreme je bilo ugodno in zidarji so kmalu zaključili svoje delo. Tesarji, ki so prišli že nekaj dni prej, so stesali in sestavili strešni stol in kmalu se je razlegla značilna pesem odmevajočih kladev in sekir, ki so nabijale letve na roženice. Strešno opeko so pripeljali iz tovarniške opekarne iz rodnega mesta Potokarjevih in sveže rdeča streha .se je kmalu na novo zarisala zeleno okolje. Zopet so zataknili smrekov vršiček. Sledilo je slavje, ki so ga pozno zvečer zaključili z domačo zabavo in plesom po taktih Štefkove harmonike. Nekoč stasita gospdinja se je težko odrekla plesnemu veselju, a morala je. Bila je za v visokem pričakovanju... Od doma odtrgana Terezija je težko prena- šala hudo domotožje. Saj je bil novi kraj lep in ceh mnogo mikavnejši od rojstnega. Tudi mnogo bolj pester je bil, z mnogo obsežnejšim obzorjem. Kakor daleč je seglo oko, sami lepi hribčki, zasajeni s trto, pod vinogradi bujni gozdički. Toda vsak ptiček je vezan na kraj svojega gnezda. To pa je veljalo posebno .še za dbdravske tržane, ki so bolj sami svoji in gledajo nekam zviška na drugo t ce. Odkar se je Terezija preselila na Rog, je veliko prejokala, posebno v samotnih dneh, ko ni bilo žive duše pri hiši in sta samevali z malo Oiilijo. Janez pa je bil tako daleč v službi. To svojo neute.šeno bol je skrbno skrivala pred njim. N i ga hotela vznemirjati. Končno je bila krivda na obeh straneh enaka in posledica greha ljubka mala Otilija. Mati in prijateljice iz domačega kraja so jo tolažile, češ, čas celi rane. •V/ .se hotela vdati.^ Nikakor se ni mogla vživeti»' novo okolje. Še vedno je mislila na to, kako se bo nekoč zopet preselila nazaj, odko- der so prišli. To so bile njene najbolj vroče želje. Sklenila je nekakšno maščevanje nove- mu kraju: »Če že moram ostati in živeti tukaj, svojih otrok nočem roditi tukaj. Rodila jih bom svojem rojstnem kraju, da v.saj po rojstvu ne bodo tako ponižani, kakor so viničarski otro- ci.« Tako je rada ponavljala obiskovalcem iz svojega rodnega kraja. Spoznala je bedo, morda tudi krivico in ponižanje viničarskega življenja in ga je odklanjala, ne da bi mogla pomagati. To njeno prepričanje je verjetno imelo svoje korenine v nekakšnem stanovskem gledanju in čustvovanju trških boljarjev nasproti viničar- skemu svetu. Ne da bi jih ne marala; nikakor prezirala. A nikakor ni hotela biti enaka z njimi. Taka je pač bila po svoji vzgoji v mlado- sti, dokler je življenje počasi ni skovalo. Turkov oče Matej je sedaj, ko so končali z velikimi deli prihajal nekaj pogosto na obiske. Le za eno vmesno posest odmaknjeno od Potokarjevega je imel še eno manjše posestvo z viničarsko kočico, kije bila prazna. Prihajal je zaradi različnih opravil in težake je vodil sam. Največ dela je bilo v vinogradu, ki ga je zelo skrbno negoval. Za kopanje in škropljenje si je najemal težake, vezanje trt pa je po večini opravil sam in je zato ostajal tudi po več dni v goricah. Spal je v svoji koči, hranil pa se je pri hčerki. Kadar je bil nared za obed ob pravem času, so pokosili skupaj, če pa je zamudil, so mu zanesli v kočo. Če je nameraval še isti dan domov, se je pripeljal s konjičkom, kadar pa je moral ostati več dni, je počasi prikrevsal peš. Bd je že v letih in mučila gaje naduha. Nekega dne se je zarana zjutraj odpravil od doma. Spočiti konjiček je v jutranjem hladu živahno zdirjal skozi Mladolesje proti goricam. Očetu se je mudilo, hotel je postaviti kolje, ki ga je prejšnji dan podrl vihar in nameraval je naložiti manjši sodček vina za domačo klet. Ni še utegnil poravnati polomljenega kolja niti v vrhnji grabici, ko so že prihiteli ponj. Hčerko Terezijo so nepričakovano popadli porodni krči in očetova vprega ji je prislužila, da je lahko izpolnila svoj sklep. Na hitrico se je preoblekla, spravila v kov- ček pripravljeno otroško balico in že sta pogna- la proti rodnemu trgu. Tresenje po slabi cesti je neprijetnosti in krčevite popadke še povečalo. Prispela sta zadnji trenutek. Trška babica je bila takoj pri roki in naravni zaplet se je narav- no razpletel. Rodila se je Potokarica tretje generacije, zdrava krepka deklica. Porodnico z dojenčkom so spravili v zadnjo hiško, kjer je nekoč prebivala kot prevžitkari- ca tedaj že pokojna mati. Vse je poteklo v redu brez nadaljnih zapletov. Prvi je prihitel na obisk očka Janez z velikim šopkom dišečih vrtnic z domačega vrta. Za njim pa številne prijatejice, ki so v svoji sredi zelo pogrešale vedro Terezijo. Zdrava mamica je imela toliko naravne hrane, da se je dojenčku mlekec kar cedil od ust, ko je sesala. Ni bilo potrebno prikuhavati nobenih nadomestkov. Mati je hitro okrevala. Že sedmi dan sta s punčko posedali v ogradi pod lipo. Punčka je dremala. Terezija pa je z odprtimi očmi sanjala sanje mladih brezskrbnih dni, ko je bilo treba samo izpolnjevati materina navodila in potem brezskrbno sesti za mizo. Terezijina čustvova- nja do rodnega kraja so se znova razplamtela. Se trdneje je sklenila, da bo sicer živela v goricah, ker ni mogla drugače, da pa bo ostala to, kar je bila, otrok svojega bogatega trga. Krst so pripravili v domači fari, da bi bil povda- rek pripadnosti rodnemu kraju še močnejši. »Nočemj da bi bili moji otroci rojeni v novem kraju. Živeli bomo tam, ker moramo in ker je tudi tam lepo. Z rodnim krajem pa ostanemo najtesneje povezani, ker so tukaj tekle zibelke naših prednikov!« Je ob krstu svoje prve hčer- ke odločno ponovila Terezija. Takoj po krstu je dedek zopet zapregel svojo kobilico in zapeljal v novi dom namesto ene dve ženski. Začelo se je pravo in lepo družin- sko življenje. Potekali so zadnji dnevi službe v mlinu. O tem sta mnogo razmišljala in razpra- vljala. Bil je to dvorezen nož, odločitev, ki je pomenila tveganje v gospodarski trdnosti. Kajti, na novem domu je res bila zagotovljena le možnost skromnega življenja in še to pri napornem celodnevnem delu. Uspehi pa so bili odvisni še od muhastih vremenskih prilik, kakor je pač v kmetiškem življenju. Odkar je mala Otilija poživljala Potokarjev dom, mama ni imela več toliko časa za šivanje in ročna dela. Celo sprotna vsakodnevna dela so se včasih nakopičila, da sta se večerja ali obed zakasnila. Edino mala Otilija je bila postrežena ob uri. Posebna stiska z delom je nastajala, kadar so bili pri hiši težaki. Najhuje je bilo za časa kopi in škropljenja vinogradov. Tedaj je bilo treba pripravljati malice in streči na vse strani. Frčna Terezija je bila voljna in spretnih rok in je z dobro voljo zmogla včasih tudi prekomerne obremenitve. Kakor lastovka neumorno gradi svoje gnezdo pod tramom, tako skrbno sta služila Janez in Terezija novemu domu. Nekega dne se je k hiši zatekel pes, ki je najbrž zgrešil svojega gospodarja, ali pa je morda pobegnil od doma, kjer niti za pasje življenje ni bilo primerno. So psi, ki so bolj občutljivi in zamerljivi, kakor ljudje. Pes je bil srednje velik, lepe glave in pravilnih ušes. Oči so mu bile temnorjave, kar jfa je ločilo od roparskih svetlookih psov. Na rahlo skodrana svetlorjava dolga dlaka je pričala na žlahtno poreklo irskega setra. S povešenim repom, a z mirnim prosečim pogledom se je ustavil na začetku dvorišča ob oglu hiše. Mama je pravkar spravljala hčerki- co v popoldanskem počitku v senci košate lipe. Sprva se je ustrašila rjave pošasti, a nepo- vabljeni gost je mirno obstal in samo opazoval. Ko ga je ogovorila, se je počtm^Ucs^rah-^e^ korakom prihuljeno približeval, ponovno ob- stal in se dobrikal. Pomahal je z repom in obračal glavo zdaj v levo, zdaj na desno stran in kakor bi poškilil, pogledoval z enim očesom. Na muckin krožniček mu Je natočila malo mleka iz Otilijine dudice, nadrobila kruhove sredice in mu ponudila. S strahom se je počasi umikal in mama je spoznala, da nima zlih namenov in da sam išče pomoči. Položila Je krožnik na tla in se oddaljila, pes se Je previdno približal, ovohaval in slastno posrebal in polizal dobrote. Zleknil se je spokojno, kakor utrujen popot- nik, pod breg v lipovi senci in obrnjen proti dvorišču pri najmanjšem šumu opazoval, kaj se dogaja okrog nJega. Novemu okolju ni zaupal.. Že po nekaj urah je ob vsakem šundru, ki ga Je zaslišal s k lanca, začel renčati, kasneje se Je že poganjal navzdol po vspetini dovozne ceste in oblajeval ljudi, ki so prihajali mimo, kakor da bi že od nekdaj bila njegova naloga čuvati to hišo. To so bili znaki da se je odločil ostati pri hiši in prevzeti čuvajsko službo. Zvečer so mu ponudili hrano, kakor da bi bd njihov. Nič več se ga niso bali. Gospodinja ga je celo pobožala in takoj Je začel Jesti. Ko se Je oče vrnil z dela in je zvedel za novico. Je rekel: »Pes je prišel verjetno od boljše hiše. Je žlaht- nejše vrste in je najbrže pobegnil od doma. Naj ostane pri nas, oskrbovali ga bomo, morda ga pride kdo iskat. Ne morem pa verjeti, da bi bil kje iz bližnje okolice. Pri viničarjih, niti pri kočarjih nimajo takih psov.« Za prvo noč so mu napravili ležišče v od- maknjenem kotu skednja. Dan ga je dal, morda ga bo vzela noč, so si mislili. A celo noč je bilo slišati, kako je tekal okrog vogalov in lajal za vsakim, ki je kolovrati! po klancu mimo hiše. Pes je postajal čedalje bolj domač, pa so menili: »Krstiti ga bo treba, da ga bomo lahko poklicali. V nedeljo sta prišla na obisk starša Dušan in A na in oče Je predlagal: »Po gorsko se pravi čuvaj phyla.x, pa naj bo tako njegovo ime. Spominjal me bo na lepe mlade dni v latinskih šolah in neznanci ga ne bodo znali poklicati.« Vsi po vrsti so ga božali in ogovarja- li s jllaksom. Hitro si je zapomnil nevsakdanje ime in na poziv Je vselej mahajoč z repom pritekel. Čez kak mesec je prišel mimo viničar s sosednjega vrha in je vedel povedati, da Je neko nedeljo videl skupino mestnih ljudi, ki so bili očividno na izletu in z njimi tega psa. Ljudi da ni poznal, niti ni vedel, pri kom so se ustavili. Zvečer so iskali psa po celem grebenu goric doli do doline in ga niso mogli najti. Najbrže da se je pes nekam zatekel, pa ga morda kdo priprl in ga skritega obržal. Pes je zgubil sledi in ostal. Pri novem gospodarju pa mu najbrže ni bilo všeč in porabil je prvo priliko, da je lahko pobegnil. Jeseni, ko so na rani trti zadišale prve sladke jagode, je ista skupina ljudi prišla na obisk v gorice. Zvedeli so o usodi svojega psa. Ljudje so jih napotili k Potokarjevim. Bilje praznik in vsi so bili doma Filaks je gospodarja takoj spoznal. Ovohaval ga je od gležnjev do kolena, vrgel se je na tla gospodarju pod noge in zajo- kal tako milo, kakor znajo samo do smrti zvesti psi. »Kasior, kje si, je bilo skoroda bolj ptjsrčno, kakor če se srečata dva v cerkvi krščena prijatelja... Da, čim bolj spoznavaš človeka, tem raje imaš svojega psa. Je zapisal nekoč znani filozof. Pes je navezal poznanstvo, ki se je kasneje poglobilo v prisrčno prijateljstvo. Gospodar je prinesel mizo in vrtne stole in povabili so Jih, da so malo posedli v lipini senci. Mlada gospodi- nja je ponudila sončne tunkovine z hrenom. Prinesli so tudi starine iz kleti in zalili do dobre volje. Kastor je ves čas ležal ob gospodarjevih nogah, polagal glavo na njegovo nogo, ga pogledoval in se mu muzal. Vidno je bil vzrado- ščen, da je zopet v družbi s svojim nekdanjim dobrotnikom. Ni treba ponovno opevati pasje zvestobe. Neomejna je, trdna Je, požrtvovalna in trajna. Niti je ni treba preiskusiti, čim zavlada. Tudi v najhujši stiski ostane zanesljiva, lahko bi rekli nesebična, ker Je vezana zgolj na instinktivno čustvovanje in je ne kali razum, ki človeka včasih zapelje na stransko pot. Da, čimbolj spoznavaš človeka, tem rajši imaš svojega psa. Neprijetna Je ta resnica, v tolažbo Je le prislo- vična in polovična. Govorili so o mnogočem. Eden med njimi Je bil potomec rodu, ki Je nekoč imel na teh bregeh velike vinograde. Še vedno rad obiskuje kraje, kamor Je v mladih letih zahajal s pokoj- nim stricem. Lastnik psa Je povedal, da doma niso mogli preboleti izgube Kastorja in Je že po nekaj tednih kupil enega čistokrvnega irskega setra. Krstili so ga tudi za Kastorja, vzgajali so ga na isti način, spi v isti utici in počasi tone vse v pozabo. Prihodnjič 17. nadaljevanje 4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 30. avgust 1979- TEIMNTIK STRAH STRAfi! Saj res. kaj jc prazvapra\ strah. Do zdaj se v to nisem jxiglabljala. a meje vendar že bilo strah ... Zazvonilo je in v meni je vztrepetalo srce. Tovarišica je stopila v razred. Vsak njen gib je v meni vzbujal nemir. Odprla je dnevnik in nato rcdovalnico ... Vem. da bom vprašana, saj mi je povedala, ampak jaz. trapa, namesto da bi se učila, sem se igrala z mularijo na dvorišču. Trapa trapasta! kako morem napraviti tako neumnost! Samo igranje, same neumnosti mi gredo po glavi, a učenje obesim na klin. Strahotne misli mi niso in niso dale miru. V glavi so mi mrgolele, vse dokler ... »No. Oktavija. pa nam ti povej,« je rekla tovarišica učiteljica z nekako prepričanim glasom. Moje tresoče besede so bile: '>Ne. ne znam...« »Cisto nič ne znaš?« »Ne.« je bil moj naslednji, komaj slišni dogovor. »To bi se že lahko naučila, to je nezadostno!« Sklep je bil oster, zatrt. A moje misli se niso ustavile, temveč so nadaljevale: Fdino pravično, lenoba lena, trapasta, nemogoča, važna, domiš- ljava! Tisi misliš, da bodo lepe ocene padale z neba! Kazen, in to pravilna kazen! — Zakaj meje vprašala? — Trapa, a misliš, da te bo še vpra.šala: Oktavija. a ne znaš, uboga revica, a se nisi imela časa naučiti? Sram meje, da se sama sebi smilim. Čez nekaj trenutkov je moje misli prekinil zvonec. Planila sem v jck in misH so se mi za trenutek ustavile. »Ne joči. saj nisi ti kriva, če si dobila nezadostno,« je bil tolažilen glas sošolke. Trapa nora. zdaj bo pa še tovarišica kriva moje lenobe! Oktavija Iršič VINSKI VRH Ze petnajst let živim na Vinskem vrhu, ki je postal moj najdražji kraj. Ko sem bila majhna, sem občudovala vinograde in hiSe; vse je bilo najlepše in najbolj prav. Ko pa sem začela hoditi v osnovno šolo, sem večkrat Sla kam na počitnice in sem spoznala druge večje kraje. Večkrat premišljam, kaj bi v našem kraju spremenila, da bi bilo lepše. Primerjam ga z drugimi vasmi in odkrivam pomanjkljivosti. Najprej bi popravili ceste. Po možnosti bi jih asfaltirali. Ob cestah bi postavili pro- metne znake. Hiše, ki jih nihče ne obnavlja in zanje ne skrbi, bi popravili in v njih uredili najrazličnejše gospodarske prostore. Tudi neobdelane zemlje ne bi smelo biti. V središču vasi bi zgradili srednje veliko trgovino, kjer bi vaščani lahko kupovali najnujnejše predmete. Ob nekaterih stavbah bi mo- rali biti koši za smeti. Urediti bi bilo treba vsaj eno igrišče za otroke in mla- dino. To bi bila zunanja podoba naše vasi. Seveda to ne bi bilo vse. Tudi samo življenje bi bilo treba spremeniti. Organizirati bi se morali predvsem mladinci in pionirji. Seveda bi za to potrebovali prostore. Organizirali bi razne akcije, pomagali na kmetijah, čistili okolje. Tudi odrasli bi morali biti drugačni, saj zdaj nas mladih skoraj ne jemljejo resno. Morali bi nam pomagati in sodelovati z nami. & nekaj bi želela v naši vasi: to je vsaj majhna knjižnica, kjer bi si ljudje lahko sposojali najrazličnejšo literaturo in se ob tem izobraževali. Veliko je stvari, ki bi jih spremenila, vendar je to sedaj praktično ne- mogoče. Sonja Trstenjak Pionirji, učenci, mladi literarni in likovni ustvarjalci so držali besedo. Oglasili so se nam in poslali svoje prispevke. V tej številki se predstavljajo učenci osnovne šole narodnega heroja Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu. Prispevke, ki jih obja- vljamo so iz šolskega glasila Klojpolec. Likovne prispevke pa so poslali učenci OŠ Hajdina in OS Martina Koresa Podlehnik. MIKLAVŽ Stanujem \ \asici .Miklavž. Tu imamo trgovino.jasilski dom, ^ rtec in ši^lr-. Pred kratkim smo dobili tuui asfaltirano cesto. učcnci naše šole hi bili zelo veseli, če bi dobili telovadnico. l\i/inii iolo\adimi> namreč \ prostoru, ki bi mu težko rekli iclovadnica. Nahaja se v kleti pod vrtcem. Pravzaprav je to 'lekn adnica /a predšolske otroke. Zato si vsi učenci želimo, da bi dv>bili no\i) ielo\ adnic'-) z nekaj orodji za vaje. \' naši \ asi pa imamo tudi dokaj slabo dvorano. V njej je slabo :M ejeno (.)gra\ anje. zalo je dvorana pozimi mrzla. Tudi odra — no\ i in stari — sla slaba. Manjka tudi primerna razsvetljava. Projšnji leden so vaščani izglasovali samoprispevek za obnovitev dorane. Upajmo, da bodo z deli pričeli v kratkem in J a bomo vaščani poiem raje obiskovali igre, ki bodo prikazane v njoj. Jovila Tramšek VODRANCI Naša vas se imenuje Vodranci. Vas je velika, vendar ima zelo malo prebivalcev. Imam jo rada, čeprav so nekatere stvari slabe ali zelo sla- be. Naj jih nekaj naštejem. V vasi ni veliko otrok. Pa še ti, ki so, so sami dojenčki! Nekaj večjih živi na hribu, toda ti so svet zase. Najstarejši v naši grabi je star 9 let, če ne štejem sebe in brata. Naši ljudje so zares smešni. Na primer, če se vozimo s kolesi po ce- sti, se P ...ica takoj začne dreti, da smo neolikani in sploh obupni otroci, ker se pač peljemo malo hitreje, kot ona s svojim kolovra- tom. Ce se lovimo po gozdu, se sosedi derejo, da bomo pocepetali vse listje in mah, in mene: ,,Pazi, da ne padeš, stri si boš roko!" in tako dalje. Ce spuščamo ladjice po potoku, mame takoj pokličejo svoje male otročičke ... Kdo se pa rad sam igra! Torej, kot vidite, v naši vasi je dobro le, če sediš in se učiš ali pa če delaš nujno delo. Otroci rabimo svoj prostor, kjer se bomo lahko v miru igrali. Potem bo naša vas še lepša in prijetnejša. Vida Munda Moj Brebrovnik Tam na hribčku, v Velikem Brebrovniku moja hišica stoji. Čeprav ni nova, v njo zatekamo se vsi. Vasica ni preveč velika a vendar mi je v njej lepo, starši in sosedje vsi v njej veseli so. Ker vse je že pobelil sneg, sedaj je spet pusto, a še vedno se mi zdi lepo, saj moj domači kraj je to. A leksič Ksenja JASTREBI Moja vas ni majhna. Velik problem, ki nas tare, je odhajanje mladih v mesto. Ostanejo samo stari, ki pa zemlje ne morejo intenzivno obdelovati. Pred nekaj leti je stekla asfaltirana cesta, ki bi kmetom omogočala ugod- nejšo vožnjo. Zdaj je to pravo dirkališče za športne avtomobile in težke motorje. Traktor na cesti je le ovira za te malopridneže. Veliko gospodinjstev nima vodovoda. Tisti, ki pa ga imajo, se prito- žujejo, da je voda tako nesnažna, da jo morajo prekuhavati. Popraviti bi morali kolovoze, da bi ljudje laže prišli do polj. Pojavlja- jo se tudi taki primeri, da gospodar in gospodinja, ki sta v mestu in imata več zemlje, pogosto to dajeta v najem, potem pa zahtevata visoko najemni- no. Veliko zemlje se porabi za gradnjo. Nekateri gradijo celo na črno. Garažo postavijo tako rekoč sredi njive. Problemi so veliki. Seveda jih je še več. Odpravili jih bomo samo tako, če bodo ljudje začeli bolj trezno misliti. Miran Stampar Raje varčujmo Ves ta svet je ponorel, limuzine, super avioni, vse to nepotrebni so kuj oni Vsako leto nafte manj, zraka, vode primanjkuje, svet še komaj dirko to zmaguje. Kaj ko vsak bi varčevati zdaj pričel, namesto z avtom — peš bi v sluibo šel. za pečjo se skromno grel! Kaj ko varčevali bi z nesnago! S tem razveselili najbolj mater bi naravo. Ko vsak in z vsem bo varčeval, bo svet spet čist in človek zdrav! Franc Svegl, 8/a KAJ BI V NASI VASI v naši vasi, ki se imenuje Veliki Brebrovnik, je nekaj večjih in manjših težav, ki se ne dajo sproti reše- vati. Zato so večna vprašanja, ki se postavljajo naše- mu vaščanu na vsakem koraku. Eden od problemov, ki smo ga še pred kratkim reševali, je izgradnja transformatorja. Ljudje so se upirali, kajti ni bilo denarja in ne človeka, ki bi ga kaj več dal. Čeprav so bili sestanki, ki se jih je moj oče vedno udeleževal, je denar še vedno ostal problem. Po nekaj tednih se je začela izgradnja, ki sedaj gre počasi h koncu. Drugi problem je asfaltiranje luknjaste ceste skozi našo vas. Predlagali so, da bi se to uresničilo leta 1980, seveda pa bi bilo potrebno spet veliko denarja. Tako se naša vas iz dneva v dan, iz leta v leto srečuje s težavami. Zvezdana Kos VUZMETINCI Moj domači kraj so Vuzmetinci. Po naši vasi se vije majhen potoček, čezenj vodita dva mostova. Potok je umazan, ker ga nihče ne čisti. Na levem bregu so njive in gozdovi, za njimi so vinogradi, hiše in pašniki. Največja stavba v vasi je trgovina, kjer je slaba izbira. Vaščani si želimo asfaltno cesto in pa tudi tele- fonsko govorihiico. Hiše so precej raztresene po hribih in v dolini. Vaščani delajo na kmetijah in v vinogradih, nekateri pa po tovarnah. V del naše vasi je speljan vodovod. Imamo dve farmi za zrejo piščancev. Pozimi je naša vas najlepša, ker je vsa bela. Irena Petek DOMAČA AAST j« literarna priloga TEDNIKA in jo izdaia zavod za časoptoM lo r«lt*» «l4avnoft Radio-Todna^Ptui, Voiniakova 5, poitni pradai 99. DOMAČO RAST ur^ Mra^nHd odbor. NataSa Bdiak, Viicti>rija1>abi6 in Zdenko Kodrič.