UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 40 PODJETNOSTNA KOMPETENCA PRI IZVEDBI INTERDISCIPLINARNEGA SKLOPA »ZAKAJ JAZ?« Katarina Bola Zupančič, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Entrepreneurship Competence in Implementing the Interdisciplinary Set “Why Me?” IZVLEČEK V pričujočem članku vam bomo podrobneje predstavili delo v ITS-u »Zakaj jaz?«, ki je bil na temelju ideje dijakov os- novan, realiziran in dokončan v šolskem letu 2018/2019. Popeljali vas bomo skozi vse faze izvedbe interdisciplinarnega sklopa v gimnazijskem programu z udejanjenjem kompetence podjetnosti. V gimnaziji je to nov predmet, kjer se pre- pletajo znanja več predmetnih področij, s katerimi dijake pripravljamo na življenje – noben problem ni enopredme- ten. Ker se v gimnazijskem programu v takšni razsežnosti srečujemo z uresničevanjem nadstandardnih ciljev prvič, smo vključili tudi mnenja nekaterih dijakov, analize anket in mnenja učiteljev. Ključne besede: interdisciplinarni sklop, podjetnostna kompetenca, kemija, biologija, slovenščina, geografi ja ABSTRACT This article presents in greater detail the work accomplished within the interdisciplinary set “Why Me?”, realised and completed based on the students’ idea in the school year 2018/2019. It describes the journey through all implementa- tion phases of the interdisciplinary set in a secondary school programme by actualising the entrepreneurship com- petence. This is a new secondary school subject which connects a number of areas to prepare students for life – every problem covers multiple subjects. As this is the fi rst time that the realisation of higher-standard goals is introduced in this scope in a secondary school programme, the opinions of some of the students and teachers, along with survey analyses, are also included. Keywords: interdisciplinary set, entrepreneurship competence, chemistry, biology, Slovenian, geography UVOD Pri načrtovanju interdisciplinarnega tematskega slopa, ki smo ga poimenovali Zakaj jaz, smo izhajali iz Izhodiš č pre- nove gimnazijskega programa. Z dijaki smo najprej osno- vali predlog tematskih oz. u čnih sklopov: bolezni, zdravila in poživila. Pretresli smo cilje iz u čnih na črtov biologije, kemije, geografije in slovenš čine, temeljito pregledali po- goje za izvedbo ITS-ov v šoli, pripravili izhodiš ča in na črt ter ga predstavili učiteljskemu zboru. Pridružili smo se projektu Krepitev kompetence podjetnosti in spodbuja- nje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah (PODVIG), ki je omogo čal tudi financiranje izvajanja ITS-a in s tem ve čjo izbirnost v gimnazijskem programu. V okviru omenjenega projekta smo se u čitelji v razli čnih timih tudi izobraževali. Koordinatorica dela je bila vseskozi ista, kar je omogo čalo neprekinjenost in nad- gradnjo dela. Učitelji izvajalci/avtorji so bili: Irena Lavra č, Maruša Stoklasa Dre čnik, Aleksander Medveš in Katarina Bola Zupančič. PRIČAKOVANJA RAZVOJNEGA PROJEKTA PODVIG Glede na okvir projekta PODVIG smo razvijali tudi cilje podjetnosti. Na za četku smo z vključitvijo v razvojni pro- jekt v šoli opravili analizo stanja podjetnostne kompetence in načrtovali razvoj ter si zastavili ustrezne cilje. V samem ITS-u smo načrtno uvajali timsko delo, interdisciplinarno zastavljanje in uresničevanje ciljev, razvijali smo veš čine na višjih taksonomskih stopnjah, povezovali šolo z okoljem, izdelovali avtenti čne naloge (t.j. izhajajo če iz življenjskih situacij). S skupnim načrtovanjem smo skušali dvigniti kakovost in privla čnost ITS-a, s čimer smo pritegnili in motivirali dijake. UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 41 VIZIJA RAZVOJA PODJETNOSTNE KOMPETENCE V GESŠ TRBOVLJE Naš namen in kon čni cilj po končanju projekta ni samo zgoraj omenjeni ITS Zakaj jaz, ampak da več u čiteljev (kritična masa) na črtuje uvajanje podjetnosti v redne šol- ske aktivnosti. Pri tem nam je lahko v pomo č vodnik En- treComp (2019). Z na črtnim nadgrajevanjem aktivnosti na vseh področjih bomo napredovali ne samo u čitelji, ampak tudi dijaki (načrtovanje, slednje ciljem, evalviranje itd.). S takšnim načrtno usmerjenim delom v uvajanje in izvajanje kompetence podjetnosti bi radi »okužili« tudi druge sode- lavce. Med cilji kompeten čnega kroga podjetnosti sledimo zlasti: - prevzemanju iniciative, - idejam in priložnostim/vrednotenje idej, - delu z drugimi in u čenju z izkušnjami, - na črtovanju in vodenju. Kljub izbranim kompetencam vklju čujemo tudi preostale, jih nadgrajujemo in tako dosegamo višje taksonomske stopnje. IZZIVI Že pred samim za četkom izvajanja interdisciplinarnega sklopa smo predvideli, da se bomo soo čali z izzivi. Eden izmed ve čjih je bil, kako ocenjevati. Ocenjevali smo for- mativno: dijaki so izpolnjevali mape dosežkov, gradivo oddajali, imeli tudi možnost popravkov. Izvajalci smo se po posameznih sklopih o napredku posameznikov in aktivno- stih skupine obveš čali ter s tem ohranjali kontinuiteto. Izziv je bil tudi organizacijski, in sicer kako umestiti ure v urnik. Kasneje smo ugotovili, da smo z usklajevanjem, aktivnim poslušanjem, razli čnimi idejami prebrodili te pomisleke in jih začeli uspešno reševati. NAČRTOVANJE ITS-A ZAKAJ JAZ? Načrtovanja izvedbe ITS-a smo se lotili z zunanjo pomo čjo Mete Kamšek (ravnateljice Gimnazija Ko čevje, v pokoju), s pomočjo katere smo uporabili model vzvratnega načrto- vanja. Seznanitev z novo strategijo je kar sama narekovala delo. Po izbiri teme, naboru izbirnih ciljev, odlo čitvi, kaj bi bile avtenti čna naloga in zaklju čne izvedbene aktivnosti, smo si zastavili skupni cilj: raziskati vplive na zdravstveno stanje prebivalcev z razli čnih zornih kotov na primeru različnih ciljnih populacij. Predvideli smo, da si bo dijak zastavil naslednje vprašanje: Kako s pomo čjo literature in drugih virov pri posamezni ciljni populaciji predvidim in prepoznam vpliv razli čnih dejavnikov na zdravstveno stanje posameznika? Delo pri ITS je potekalo v dveh sklopih. V prvem sklopu smo dijake najprej opolnomočili s teoretičnimi spoznanji, vsebino smo obdelali z ve č različnih zornih kotov, nato pa so se organizirali po predlaganih tematikah v skupine in začeli s preučevanjem svoje teme. Vzporedno smo jih u či- telji podpirali in se po potrebi vključevali v delo. Pri skupnih sre čanjih smo se držali posebnega vrstnega reda dajanja povratnih informacij; vedno so bili dijaki prvi, ki so podajali medvrstniške povratne informacije, sledili sta debata in povratna informacija u čiteljev. Precej naših dijakov je mladih raziskovalcev z izkušnjami, kar pomeni, da so vestno, kriti čno in tudi z nasveti sošolcem v skupini opravili svoje delo. IZVEDBA ITS-A Ogledu filma Lorenzovo olje ( Čustvena drama staršev, te- melječa na resni čni zgodbi o družini, kjer njihov sin zboli za neozdravljivo in skrivnostno možgansko boleznijo. Starši se rešujejo otroka z iskanjem zdravila za njegovo VSEBINE - SLOVENŠČINE VSEBINE - KEMIJE VSEBINE - GEOGRAFIJE VSEBINE VSEBINE - BIOLOGIJE FILM EKSKURZIJE DRUGO SODELOVANJE Z ZUNANJIMI PREDAVATELJI UČITELJI STARŠI pptx/prezi ... FILMČKI / VIDEOPOSNETKI prospekt izročki TEORETIČNE / VSEBNSKE OSNOVE PREDSTAVITEV CILJNI PUBLIKI TEHNIČNA NAVODILA ZA IZVEDBO AVTENTIČNE NALOGE PRIPRAVA GRADIVA  Slika 1: Shema poteka izvedbe UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 42 bolezen. Bistvo ni le v stiski staršev, ampak v raziskovanju literature, vztrajnosti, upanju … ) in debati je sledil uvodni, teoretični del, v katerem smo razpravljali o vzrokih za po- javljanje bolezni. Dotaknili smo se dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje, najbolj pa jih je presenetil vpliv našega ravnanja na razvoj bolezni. Drugi, širši zorni kot smo pri- dobili s povabilom posameznikov iz zunanjih institucij. Nekatere smo tudi obiskali (npr. biobanko za odvzem ma- tičnih celic), ogledali smo si razstavo Telo in še nekatere druge. Prvo težje delo je bilo v za četku januarja, ko smo za čeli skupaj z dijaki oblikovati zapise o dosežkih dijakov, ki jih bodo dijaki dobili ob konferenci. Tako so ob prvi ocenjeval- ni konferenci vsi prejeli formativi zapis o doseženih veš- činah, ciljih in napotkih za delo v prihodnje. Ob formativ- nem zapisu smo zabeležili tudi števil čno oceno; dijaki pa so imeli možnost pridobiti dodatno povratno informacijo in utemeljitev ocene. V nadaljevanju smo se usmerili k izbiri posebnih tematik posameznih skupin: kožne bolezni, psihi čne motnje, kon- tracepcija in srčno-žilne bolezni. Dijaki so predlagali svoje interese, oblikovali smo time, ki so za čeli z delom. Glede na izbrane vsebine se nam je ciljno ob činstvo, ki ga bomo predstavili v zaklju čku naloge, ponujalo kar samo od sebe. Tematika avtenti čnih nalog je bila preventivno naravna- na, zato smo se odlo čili, da naloge predstavimo v okviru obveznih izbirnih vsebin s tematiko Zdravstvena vzgoja dijakom drugega letnika. Med raziskovanjem literature in virov smo jih seznanjali z navodili o delih avtenti čne na- loge, vseskozi smo jih opominjali na časovnico itd. Proti koncu izdelave naloge smo se posvetili tudi temu, kako, s katerimi pripomo čki itd. predstaviti naloge posamezni ciljni skupini. Pred predstavitvami nalog v okviru zdravstvene vzgoje so imeli še generalke, kjer so si medvrstniško izmenjavali povratne informacije, sledili so zadnji popravki in nastop. Na oddano nalogo so dobili tudi celostno povratno infor- macijo. Dijakinje, ki so raziskovale sr čno-žilna obolenja so predsta- vitev načina dela in svoje nalogo podale tudi u čiteljem šole. S tem smo jim prikazali druga čno možnost timskega sodelovanja, predmetno nadgradnjo. Menimo, da smo med izvajanjem takšnega dela osebnostno rasli in napredovali. ZAKLJUČEK AKTIVNOSTI Sledil je zaključni dogodek: predstavitev dela in ugoto- vitve skupin. Predstavitve dijakov so bile samozavestne, suverene, na vsa zastavljena vprašanja so odgovarjali pra- vilno, jasno in razumljivo. Mentorji smo bili zadovoljni. Ob zaključku dela vedno opravimo tudi refleksijo. Uporabili smo anketo, s katero smo pridobili koristne informacije o načinu dela in predlogih dijakov. Pika na i je bilo zaklju čno vrednotenje dela, ko smo men- torji vsem dijakom, poleg zaklju čne številčne ocene, pode- lili še mnenje o njihovem napredku. Naj kot zanimivost omenimo še, da so po kon čanem prvem konferenčnem obdobju dijaki dobili opisno oceno, pri čemer so bili u čitelji dokaj strogi. Povratne informacije so bile zelo konkretne, zato se je v času druge konference pogosto pojavilo vprašanje dijakov, ali so svoje delo, svojo površnost itd. že izboljšali, ali napredujejo. S tem je bilo vseskozi čutiti njihov interes in željo po napredovanju, kar je prispevalo k dobri izvedbi interdisciplinarnega sklopa. POVEZAVA S PODJETNOSTNO KOMPETENCO Kot sklepno dejanje predstavitve izvedbe ITS-a Zakaj jaz? podajamo še konkretno udejanjanje razli čnih podjetno- stnih kompetenc iz okvira EntreComp. Kljub temu da so v interdisciplinarnem sklopu sodelovala kar štiri predmetna področja (biologija, kemija, geografija in slovenš čina), smo jih uspešno povezovali in postopno napredovali z za četne ravni proti ravni samostojnosti, odgovornosti, morda v po- sameznih primerih celo do mojstrstva (EntreComp, 2019). Delo v okviru ITS-a je bilo skozi vse faze na črtovano kot pridobivanje in nadgrajevanje veš čine podjetnosti. Zaob- jeli smo vsa podro čja in skoraj ni kompetence, s katero se ne bi srečali vsaj na ravni samostojnosti. Pri nekaterih kompetencah smo delovanje dvignili na raven odgovornosti, dijaki so npr. preučili in razumeli so okoliš čine ter ustvarili priložnosti za prehod k dejanjem. Pridobivali so razli čne ideje, s katerimi so svoj projekt pripeljali do kon čnega cilja, presojali so razli čne zamisli in na temelju argumentov odlo čili o primerni izvedbi, npr. predstavitve. Z medvrstniškim podajanjem povratnih informacij so vrednotili zamisli, jih popravljali, nadgraje- vali in tako napredovali. Samozavedanje in samoučinko- vitost so tudi sami doživljali kot nekaj dobrega, da so se Akne, večni sovražnik mladostniške lepote AVTENTIČNA NALOGA PRI PREDMETU INTERDISCIPLINARNI TEMATSKI SKLOP Če še nimate zmšjanih žil, jih bote pa še mel ENA TABLETKA NA DAN ODŽENE NOSEČNOST STRAN Avtentična naloga pri ITS Duševne motnje: zdravljenje in preventiva Avtentična naloga  Slika 2: Naslovnice štirih nalog, ki so nastale med potekom ITS-a »Zakaj jaz?« UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 43 držali zastavljenih rokov (vemo, da posamezniki delajo kampanjsko in se slabo oz. težko prilagajajo skupini), da je skupinska motivacija pripomogla k večji u činkovitosti in spodbudila tudi v časih manj motivirane posameznike. Tudi vmesna poro čanja in soo čenja z vsemi deležniki so kot zunanji motivator poskrbela za »treba bo narediti!«. Smernica ne obupajte je velikokrat dosegla visoko raven. Z vidika virov je bilo najprej treba pripraviti njihov nabor, sledili so pregled in izbor klju čnih virov ter skrbno načrto- vanje časa, u činkovito prepri čevanje in uporaba razli čnih medijev. Pri slednjem se je izkazala tudi veš čina dela z IKT. Zadnje podro čje se je za čelo uresničevati z načrtovanjem avtenti čne naloge, s postavljanjem ciljev, timskim delom, z aktivnim poslušanjem, medsebojnim u čenjem in u čenjem iz izkušenj. Med drugimi podro čji je bilo finančno tisto, ki je bilo najmanj prisotno. Seveda bi z druga če postavljenimi cilji lahko bilo tudi to druga če ... Menimo, da vedno ni mogo če niti ni treba vsega finančno ovrednotiti. Znotraj podro čja zamisli in priložnosti so dijaki posto- pno odkrivali priložnosti, naprej z usmerjanjem, kasneje sami z oblikovanjem nalog, vseskozi so bili ustvarjalni, prevzemali so pobudo (zamisli in priložnosti), s čimer so odkrivali lastne potenciale, želje, se usmerili k preu čeva- nju njim zanimivih tem. Njihova naloga je bila tematiko raziskati, jo predebatirati z vrstniki, predlagati izboljšave itd. Pri predstavitvah avtenti čnih nalog mlajšim so izhajali iz vprašanja, kako jim na čim bolj plasti čen način prikazati izbrano temo, kako jih čim bolj na eni strani natan čno, ra- zumljivo, zanimivo podu čiti o njihovih izsledkih, na drugi pa strokovno (npr. pri kontracepciji so bila dekleta mnenja, da jim verodostojno prikažejo pasti in prednosti posame- znih oblik kontracepcije). S posnetimi videi, medsebojno komunikacijo, druga čnim pristopom so nedvomno posegle po najvišjih taksonomskih ravneh.  Preglednica 1: Kriteriji uspešnosti avtenti čne naloge (kon čno ovrednotenje dela dijakov) Nezadovoljivo Sprejemljivo – pozitivno Odlično Usvojenost operativnih ciljev - ocenjevanje po posameznih učnih sklopih Pri nobenem učnem sklopu dijak ni dobil pozitivne povratne informacije. Pri vsaj enem sklopu dijak opravi večino zadolžitev in za njih dobi pozitivno povratno informacijo. Pri vsaj dveh vsebinskih sklopih dijak odlično opravi vse zadolžitve. Veščine Dijak sicer pozna posredovane veščine (pisanja, komuniciranja, sodelovanja, podjetnosti, organizacije, IKT, anketiranja itd.), ne zna pa jih prenesti v prakso. Dijak pozna posredovane veščine, s pomočjo učitelja jih prenese v prakso, vendar pomanjkljivo. Dijak smiselno prenaša posredovane veščine v prakso; pri tem je inovativen – smiselno vnaša tudi druge veščine; ne omeji se na en vsebinski sklop. Sodelovanje Dijak se ne prepozna kot del tima in ne prispevka k rezultatom dela v timu. Dijak je pasiven del tima; opravi zadolžitve, za katere se v timu dogovorijo. Dijak timsko sodeluje s skupino; je njen aktivni član; prevzame pobudo pri reševanju problemov. Avtentična naloga Izdelek je skromen: vsebinsko je zelo omejen (obsega največ dve vsebinski področji). Izdelek ustreza dogovorjenim kriterijem, vendar je tako vsebinsko kot veščinsko skromen; posega na vsaj dve vsebinski področji. Izdelek ustreza najvišjim merilom; posega na več vsebinskih področij, ki jih vešče prepleta med seboj in s tem pokaže vzročno-posledično odvisnost, součinkovanje itd. Pravočasnost opravljenega dela Naloga ni bila opravljena pravočasno oz. v dogovorjenih terminih. Naloga je opravljena pravočasno, vendar s posredovanjem učitelja. Naloga je bila opravljena pravočasno; dijaki so naloge opravljali samoiniciativno; pri delu so bili natančni, točni, dosledni. ANKETA O IZKUŠNJAH Z ITS-OM Ob delu z dijaki smo ugotavljali, da se znanje in veš čine oz. spretnosti razlikujejo med dijaki drugega in tretjega letnika. Zavedali smo se, da bosta delo v skupinah in izdelovanje avtenti čnih nalog na dijake razli čno vplivala (seveda tudi na njihovo mnenje), zato smo prvo anketo o izvedbi ITS-a med dijaki pripravili že februarja, na polovici šolskega leta, drugo pa ob koncu. Rezultati se niso bistveno razlikovali. Dijaki so kot dobro prepoznali druga čen način dela, med- predmetno povezanost, medvrstniško podajanje povratnih informacij. Kot slabost pa so ve činoma navajali odvisnost od morebitnih manj motiviranih članov tima. Po prebira- nju odgovorov so se naše ocene skladale z njihovimi. Na vprašanje, kaj so se novega naučili, smo dobili pester nabor veš čin in konkretnih znanj, manjkala ni tudi socialna kom- petenca (izurili so se v na črtovanju timskega dela, zavzeti stališče in ga zagovarjati, urili so se v kriti čnem mišljenju, prebirali različne vire itd.). Zanimalo nas je tudi vprašanje, kako so se naše napovedi razlikovale od pri čakovanega. Tretjina dijakov je bila mne- nja, da ve čjih razhajanj med napovedmi in izvedbo ni bilo. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 44 ANKETA SODELUJOČIH UČITELJEV Tudi sodelujo či učitelji so razmislili o našem delu. Njihova mnenja smo ugotavljali z anketo. Ugotovili smo, da pred- nosti ITS-a vidijo v ve čji samostojnosti dijakov, spretnosti v komunikaciji, medpredmetnem povezovanju, hkrati pa so tudi sami prilagodili na čin svojega dela, saj je bilo ve č timskega sodelovanja, več povratnih informacij – interak- tivnosti med dijaki in u čitelji, pa tudi med u čitelji samimi. Število opravljenih ur, preden so se namenili v razred, je bilo pri tej obliki dela neizmerljivo v primerjavi z “rednim poukom”. Odtehtajo pa dosežki dijakov, spremljanje njiho- vega napredka tako v znanju kot veš činah, kar je nepre- cenljivo. Evalvacija opravljenega dela (ankete, povabila na predsta- vitve itd.) je vsako leto pripravljena tudi za celoten u čitelj- ski zbor. Ne samo z namenom seznanitve z novim na činom dela, izvedbo in zadovoljstvom dijakov, ampak tudi kot spodbuda preostalim kolegom za sodelovanje pri izvajanju ITS-ov. SKLEP Delo v okviru ITS-a po navadi poteka zelo intenzivno, čeprav bi se lahko naklju čnemu opazovalcu tu pa tam zde- lo, da so posamezne aktivnosti “po časne”, vendar ima vsa- ka dolo čen namen in je del celotnega, kon čnega mozaika. Zavedamo se, da je vloženega truda veliko ve č, tako za di- jake kot u čitelje, tematike so bolj poglobljene, za dijake ne obstajajo učbeniki in “snov” na to čno določenih straneh. Gotovo je najve čjega pomena natan čno načrtovanje dela. Velikokrat se zgodi, da u čitelji tekmujemo sami s seboj, da načrtovane aktivnosti izvedemo, naslednjo uro je že druga tema in s tem nadgradnja … V šolskem letu 2020/2021 izvajamo ITS tretje leto. Neve- šči zunanji opazovalec bi lahko sklepal, da je dela gotovo manj, da se zadeve uredijo hitreje. Resnica je verjetno v tem, da se zaradi izkušenj zdaj laže zorganiziramo, da smo že na poti hitrejšega usvajanja tehni čnih veš čin. A vsebine so nove, nova je tema, druga literatura in drugi dijaki, tako da izzivov gotovo ne zmanjka! VIRI IN LITERATURA Polšak, A. (ur.) (2019). EntreComp: Okvir podjetno- stne kompetence. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf.