List ljudstvu v pouk in zabavo. Jahaj« vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izrenavatrljsln dežele t K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katd, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. •— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — ■ Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. 2a iiserate se plačuje od enostopne petštvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — JTe- zaprte reklamacije so poštnine proste. Sem že poravnal naročnino? Cenjenim naročnikom. Današnji številki priložimo položnice, da olajšamo pošiljanje naročnine. Prosimo, da to položnico rabite samo za naročnino „Slov. Gospodarja", ne za kako drugo plačilo. Ob enem prosimo, da naročnino takoj že pred Božičem pošljete, da se nam ob novem letu delo preveč ne nakopiči. Dosedanji naročniki naj zapišejo na srednjem oddelku položnice zgoraj ob robu: „Star" in že mogoče številko naslovnega ovitka, novi naročniki pa naj zapišejo besedo „Nov", da so pošiljanje ne zakasne. Upravništvo „Slov. Gosp". Ljudsko zavarovanje. Med vsemi stanovi našega ljudstva se je prijavile veliko zanimanje za takozvano ljudsko zavarovale in različna vprašanja se stavijo na nas, na koja želijo somišljeniki razjasnil. Zavarovanje, kakor je določeno v vladnem predlogu, se lahko deli v četiri dele in sicer: 1. zavarovanje za bolezen; 2. za nezgod«; 3. za onemoglost; 4. za starost. Naši somišljeniki nas vprašujejo, ali se mora vsak človek za V36 4 vrste posebej zavarovati in tudi posebej plačevati. Evo nekoliko odgovora z ozirom na štajerske razmere! 1. Bolniško zavarovanje. Zavarovati se morajo in posebno bolniško zavarovalnino plačevati: vsi mezdni delavci, kmetijski delavci (posli molki in ženski), gozdarski delavci, dninarji, viničarji, «Marci na domu. Kmetje in obrtniki niso zavezani se zavarovati, pač pa se lahko prostovoljno zavarujejo pri kaki bolniški blagajni, ako jih sprejme. 2. Zavarovanje za nezgode. Zavaro-vmai bodo morali biti samo delavci, ki delajo pri stro-jfc, katere goni kaka motorna sila, in pa gozdni de- lavci, ki delajo za lesotržce. Zavarovanje se mora posebej plačevati in se bo v slučaju dobivala tudi posebna podpora. Prispevke bodo plačevali samo delodajalci, delavci ničesar. 3. Zavarovanje za onemoglost. Onemogel (invaliden) bo veljal tisti, ki vsled starosti, bolezni ali drugih hib stalno ni zmožen, da bi zaslužil tretjino tega, kar bi sicer zaslužil, ako bi bil telesno in duševno zdrav. Zavarovati se bodo morali vsi nesamostojni delavci, možki in ženske, ki imajo mesečno ali letno plačo in kojih prejemki presegajo mesečno 200 K ali na leto 2400 K. Plačevati ne bo treba za to vrsto zavarovanja posebej, ampak samo z eno vrsto prispevkov, ki veljajo za onemoglost in bolezen ob enem. Zavarovalnino za onemoglost bodo dobivali samo nesamostojni. Samostojni, kakor so posestniki, obrtniki ali imetniki drugačnega pridobitnega podjetja (n. pr. gozdarskega obrata) ne bodo dobivali po vladnem zakonskem predlogu nobene zavarovalnine za onemoglost, dokler so samostojni. Samostojni dobijo le preskrbnino za starost s 65 letom. Ce pa samostojen, n. pr. kmet, odda svojo samostojnost, n. pr. kmetijo svojemu sinu, hčeri, potem stopi v vrsto nesamostojnih in ima pravico do zavarovalnine za one-j moglost, če je plačeval kot nesamostojen le 26 tednov j zavarovalnino in vsega skupaj vsaj 200 tednov. 4. Zavarovanje za starost. To zava-j rovanje je istovetno z zavarovanjem za onemoglost, torej ni nobenih novih plačil, toda dobiva se še le s i 65. letom. Zavezani so torej se zavarovati vsi nesa-i mostojni in vsi samostojni, koiih /etni dohodek ne presega 2400 K in vrhutega še pri Samostojnih isti, ki | redno nimajo v delu več nego po dva posla ali po-■ močnika, ki ne spadata k rodbini. Samostojni bodo morali plačevati prispevke k zavarovanju sami. Nesamostojni pa le takrat sami, ako ne stojijo do samostojnih v razmerju služabnika, delavca, (vsled delavske pogodbe stalnega) vajenca ali pa učenca. Zavarovalna dolžnost se začne s 16. letom. S tem smo odgovorili na nekatera vprašanja, ki so se nam stavila. Kdor želi pojasnila, naj se obrne na nas ali pa na Kmečko zvezo. Ob prime/nem času bodemo potem zopet napisali pojasnila Sedaj še predlog ni postava, in za to si ga treba vsestransko ogledati, predlagati poboljSave in olajSave, dokier S« ni prepozno. Branimo mejo! Naši bratje, ki neposredno mejijo na močnejša druge narode, živijo v vedni nevarnosti, da jim aa-sprotnik v šolah potujči deco in jih spodrine po nakupovanju s posestva. Na Štajerskem mejimo Slovenci na Nemce, in šulverein in siidmarka delata zadnja leta z izredno žilavostjo v označeni smeri. Nakupujejo slovenska posestva, naseljujejo na njih nemške protestantovske kmete iz Prusije in uporab-rabljajo vsako priliko za ponemčevanje šol. Za odporno delo bi morali imeti Slovenci dvojno društvo: eno šolsko društvo, ki bi skrbelo za šol« in ljudsko prosveto ob meji, in drugo, ki bi se bavil« z nakupovanjem obmejnih posestev, oziroma s podporo obmejnih slovenskih posestnikov. Zadnje delo je opravljala „Naša straža", ki pa je zaspala; vendar pa prihaja sedaj vesela vest iz Ljubljane, da se bo še to leto zopet oživela in začela delati. Pozdravljena! Za šolo in prosveto je namenjena družba Cirila in Metoda. Toda prosvetnega dela v podrob-nem ta družba ob meji sploh nikdar ni vršila. Kar se tiče skrbi za obmejne šole, se je storilo po razmerju majhnih sredstev, kolikor se je dalo; a v zadnjem času je zavladalo v tej družbi strankarstvo in s tem je bil odpahnjen od delovanja za družbo vsakdo, A. se ne klanja liberalnim načelom in onim, ki hočejo v njej sami in brez kontrole naše stranke absolutno go^ spodariti. Mislili smo, da se bo spremenilo to stanje, ai zaman! Toda ker je nevarnost velika za mejo, ai* smo smeli odlagati. Najmanj se je slovenska javnost dofledaj brigala za podrobno prosvetno delo ob meji in vsled tega si je postavila štajerska Slovenska kr-ščansko-socialna zveza v soglasju z drugimi zvezami in osobito s Slovensko dijaško zvezo nalogo, obdelovati to Se dosedaj popolnoma zanemarjano delo. Z®« četek je storjen in sedaj je nujnost, da se delo krap* ko in smotreno obdeluje. Slovenci! Spominjajte se torej ob vsaki priliki obmejnega zaklada Slovenske krščansko-socialne zveze v Mariboru, da bo započeto delo hitro napro-dovalo in se raztegnilo na celo mejo. Izobraževalna društva naj prirejajo letošnjo zimo predstave, kojik čisti dohodek bo namenjen obmejnemu zakladu. Branimo mejo! PODLISTEK. Kratka zgodovina 47. pešpolka. Pr. Orle*. (Dalje.) V prej navedenih bitkah, posebno pa pri Ku-oioei, se je 47. polk tako odlikoval, da je tačasni kor-m poveljnik baron de Aspre izjavil proti polkovuemu poveljniku, da je bila zmaga povsod največ odvisna of hrabrih vojščakov 47. polka, mimo katerih j« nato dokaz visokega spoštovanja in priznanja jezdil s Mobokom v roki. Komi poveljnik baron de Aspre, ki je po pred-bf" grofa Radeckjja kot iiborni vojskovodja bil odlikovan z dvemi zlatimi kolajnami, je dotičue r pri-■naaje hrabrega moštva lastnoročno pripel na prsi Svema podčastnikoma 47. polka. To opravičeno ori-■aanje nam priča tudi to, da je bilo za posebno hrabra čine ▼ teh bitkah odlikovanih 11 mož s zlatimi. It a velikimi srebrnimi in 50 z majhnimi srebrnimi kolajnami, več jih je bilo tudi od viSjega poveljstva Jano pohvaljenih. I/eta 1848 bil je ustanovljen 4. in leta 1849 pa I. bataljon. * V spomladi leta 1849 bil je 1., 2., 8. in domobranski bataljon tega polka deloma v Milanu, deloma pa ob mejni reki Tičino, razpostavljen kot sprednja straža proti Piemontezom, i. bataljon bil je na Ogrskem, S. pa se je Be le ustanavljal v Mariboru. Dne 12. suSca leta 1849 napovedal je pijemon-toBkl in sardinski kralj Karol Albert nadaljevanj» rojn», in po preteku osmih dni, to je M. suSoo, ka- kor je bilo sklenjeno v prejšnji pogodbi, se je smela zopet nadaljevati bitka. Okrog 12. ure 23. sušca prekoračile so prve avstrijske čete v okraju Pavija reko Tičino. Na čelu bil jim je poveljnik 2. kora fcm. baron de Aspre, temu bil je dodeljen tudi prvi, drugi in domobranski bataljon 47. polka pod poveljstvom polkovnika barona Bianohi; 3. bataljon bil pa je Se vedno razpostavijo* ob reki kot straža. Dne 21. sušca bile so pri Mortari tje doSle sovražne čete popolnoma uničene; dne 22. suSca pa se je polk z drugimi četami bližal krvavi bitki pri mestu Novari. O sovražniku bilo je proglaSeno, da so se glavne čete umaknile proti zahodu Novare in da je bila ▼ mestu razpostavljena samo ena sovražna divizija. Z ozirom na te podatke je 23. sušca zapovedal maršal grof Radecky, da se mora razpostaviti proti Novari samo drugi kor, druge čete pa so imele povelje, zasledovati sovražne sile, ki so se pomikale v ozadja zahodno od Novare. Poročila, da je sovražnik tako razpostavljen, niso bila resnična, kajti vse sovražne iete bile so Se r Novari; nato jo pričel proti tem sam drugi kor krvavo bitko in se kljub tako ogromnema sovražniku hrabro boril do poznega večera, ko je doSIa pomoč in je bil sovražnik popolnoma premagan. 47. polk bil je v tej bitki na levem krilu, ki ga je hotel ugrabiti sovražnik z močno silo. Ko se je pričel sovražnik bližati neki manjši naselbini, ki pa je služila v veliko zaščito levemu krilu 47. polka, so se pričele čete umikati tako ogromnemu sovražniku. Ko to opazi polkovnik baron Bianchi, zbere takoj zadnjo rezervo 47. polka in prične z lastno pogumnostjo in neustraSenostjo navduševati umikajoče se oddelke, pri katerih je bila tudi zastava. S tako navdušenimi I četami vdrl je nato z zastavo na čelu a nepopisno hrabrostjo in hladnokrvnostjo proti sovražniku z | navdušenimi klici: „V boj za eesarjal* Sovražnik pričel se je umikati; kmalu nato dospela je tudi pomoč drugemu koru, ki se je tako vstrajno bojeval proti trikrat ogromnejšemu sovražniku. Presvitli cesar je nato odredil, da se naj ta spomina vreden in zmagonosen dan 23. sušca pri O. polku vsako leto in za vse čase slovesno praznuje. V Gorici, — kjer je ta polk že trinajsto leto, »«-vzemši tretji bataljon v Mariboru in 13. in 15. stol« nijo, ki ste od spomladi tega leta v neposredni bli3fc» ni laške meja v vasi Korraiu, — se proslavlja to praznik na sledeč način: Na predvečer priredi vojaSka godb ar mirozov, zjutraj pa budnico. Ob 9. uri je v cerkvi sv. Ignah cija slovesna sv. maša, katere se udelete vsi službo prosti častniki in moštvo tega polka. Deputacij» k ar« maši odpošljejo tudi drugi častniški zbori od tam aa*» stanjenih čet. Po maSi zbere se moStvo vsake stotnije v So prejSnji dan v to svrho pripravljeni, od moštva a ze« lenjem lepo okrašeni sobi, kjer jim kak častnik, ■»• vadno stotnik dotične stotnije razloži ▼ primera« govoru pomen proslavljanja 23. sušca. Nato sledi pa menaža, ki je na ta dan seved« poboljšana, s tem da sledi Se kaka pečenka, ali pai kakor bodo gotovo Se vsakomur v spominu, ki je tičal kedaj v vojaški suknji, takozvani rižovi krapi, ali pa kakor jih nemški Štajerci kličejo „reiskropfen.* Povem vam Se naj, kako sem se o tem pobolJS-ku izrazil nekoč proti nekemu nadporočuiku, ki nao je na nek praznik povpražal o zadovoljnosti s mena« žo. Malo težko je odgovoriti na tak dan, ker je še vsak nekako prisiljeno zadovoljen; hvaliti pa tudi ri politični ogled. - Slovensko vseučilišče. Na Dunaju je imelo y četrtek dne B. t. m. slovensko dijaštvo skupen shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Prisilili so ga ¡do tega pred vsem dogodki na dunajskem vseučilišču. Italijani so si priborili svoje vseučilišče z revolverji. Nasproti Italijanom je vlada silno postrežljiva, na nas Slovence pa se niti ne spomni. Kot zastopniki Narodne zveze so bili navzoči državni poslanci: dr. Krek, dr. Korošec in dr. Rybar. Na shodu je govoril med drugimi tudi dr. Korošec: „Pozdravljam vse navzoče v imenu slovenskih, srbskih in hrvaških poslancev, ki smo sedaj združeni v eni Narodni zvezi. (Gromovito odobravanje.) Prišel sem v imenu vseh dokumentirat, da smo solidarni z vami. Premalo bi bilo, če bi prišel samo dokumentirat. Od nas morate in imate pravico zahtevati, da vam pomagamo v boju za našo univerzo. Italijani so z revolverji potisnili slovensko univerzo v ospredje. Oni bodo dobili svojo univerzo, ker to zahteva zunanja politika, ravno tako notranja, dasi ravno ne toliko, kakor našo, ampak gospod Tittoni rabi pomoči in baron Aehrenthal mu pomaga. Toda istočasno z italijanskim vseučiliščem so mora rešiti tudi slovensko. In predno ste se vi zbrali tukaj in predno smo slišali vaše želje, jo Narodna zveza že sklepala o tej stvari. Sklenili smo: Med italijansko in slovensko univerzo je strog junc-tim. Mi priznavamo Italijanom pravico do univerze, ker jo po narodnem načelu, ki je sedaj glavno, priznavamo vsakemu narodu. Narodna zveza vzame slovensko vseučiliško vprašanje z vsemi silami v svoje okrilje: strašili se ne bomo niti najhujše opozicije. Paralelno se morata rešiti. Zveza je dovolj močna, da spravi to vprašanje vsaj korak naprej. Vsi člani Zveze ao zavezani, v proračunski razpravi vedno in vedno povdarjati to točko, in prvi govornik, poslanec g. Fon je to že storil. Slovensko univerzo bomo branili z vsemi silami. Označili smo pred vsem, kar nas z Italijani razdružuje. Ne pripustimo, da stoji italijanska univerza v Trstu. Mnenje vseh jugoslovanskih poslancev in celega jugoslovanskega naroda je: Trst spada v našo interesno slero; zato ne dovolimo italijanskih kulturnih zavodov v Trstu, ker bi s tem vzdrževali svoje sovražnike. S tem mislim, sem dal tudi smer debati: Slovensko univerzo v Ljubljano. Na praktično stran vas opozorim: o vseh dogodkih na univerzi, v menzi in podpornih društvih, informirajte našo Narodno zvezo, ki bo vse storila, da vam da popolno pomoč. Izrekli smo se tudi za reciproci-teto zagrebških izpitov. Želimo vam uspehov na celi Črti. Upam, da ste zadovoljni vi in cel narod." (Burno odobravanje, dolgotrajno ploskanje.) — Jugoslovanski poslanci so stopili v opozicijo. Javnosti je znano, da so prejšnji in sedanji hr-vatsko-slovenski državni poslanci vsem vladam zaporedoma nosili svoja skromna „petita", izražali v zbornici in v raznih ministrskih pisarnah svoje zahteve in želje. Vse, kar so zahtevali, ni bilo in ni na škodo nemškemu ali italijanskemu narodu, pač pa na korist jugoslovanskemu prebivalstvu in posredno držaji sami. Jugoslovani so najzvestejši čuvarji Adrije, najmočnejša trdnjava in straža Avstrije. Vse novejše vlade od Badenija do Bienertha pa so imele le lepe besede in prazne obljube za zanemarjene naše deže- dobro. Da pa ni brez odgovora odšel od naše mize, sem pa dejal, oziroma dostojno javil dotičnemu poznanemu in dobremu gospodu nadporočniku, da danes že za silo, bilo bi pa za vselej lahko bolje, če bi pošiljali na regiment nekaj manj tistih nepotrebnih patron za vaje in raje nakazali nekaj več za vojaške kuhinje. Vsi tovariši pri dolgi mizi so mi pritrdili, dobri gospod nadporočnik pa se je nasmehnil, obrnil in brez zamere odšel. Častniški zbor ima opoldne skupen obed, h ko-jemu so vabljeni tudi razni drugi častniki goriške posadke in več višjih dostojanstvenikov iz civilnih krogov in pri katerem svira vojaška godba. Seveda pa njih pogrnjene mize nočem primerjati z našo dolgo mizo, kjer smo se prej gostili z riževimi krapi, posebno če še povem, da sem nekoč slišal tam v pavzah godbenih točk, med burnim hruščem prav gosto pokanje in žvižganje zamaškov šampanjčevih steklenic. Pa tudi v vojašnici se sliši popoldne živahno rajanje. Od vseh strani doni veselo petje, vmes tudi kričanje in jodlanje tovariševi iz graške okolice, v drugem oglu prične kdo raztegati hrumečo šumelo i t. d. Vmes vidimo pa tudi možake, ki pri tem praznovanju ne najdejo toliko razvedrila, in to so posebno oni, ki služijo že zadnje (tretjo) leto: kr,t tak pa vza me dolgo pipo, nareže si dolgega komisnega tobaka, ga natlači v pipo in prične, prisedši k enako razpoloženemu prijatelju iz domače vasi, spuščati gost dim v zrak. Med raznimi pogovori preštejeta tudi mesece 1 In dneve, ki so jima še pribiti v vojašnici, rnzmntri- ' vata o poročilih, ki sta jih prejela v zadnjem času iz j Homačega kraja, kakor med drugimi novicami noseb- ' no tudi zanimiva poročila o domačovaških poročencih j v poteklem predpustnem času, kako se popeljeta o ¡Veliki noči še zadnjič na dopust itd. Toliko o praznovanju 23. sušca pri 47. polku. (Dalje prihodnjič.) le. Poslanci so pobirali drobtine z bogato obložene mize, pitali so jih z drobtinami „miloščin" vsled toče in enakih uim. O narodni ravnopravnosti niti ne govorimo. Bili smo narod nižje, niti druge vrste, narod prosjakov, njegovi zastopniki pa — ne po svoji krivdi — tlačanski voli, avtomat za glasovanja. Temu je bila mnogo kriva tudi narodna sentimentalnost (pre-čutljivost), vodena slovanska vzajemnost, ki je naše zastopnike vprežala v oje drugih slovanskih strank. Cemu bi tega ne povedali odkrito! Za časa grofa Badenija in Thuna so hrvatsko-slovenski poslanci kot en mož stali v bojnih vrstah s češko delegacijo proti nemški obstrukciji — za češki notranji uradni jezik. Za plačilo so dobili v ministrski sobi nekaj prijaznih besed in — smodk. Ko so Cehi proti Korberjevi vladi uprizorili najhujšo obstrukcijo, bili so slovensko-hr-vatski poslanci najožji zavezniki češke delegacije. Brez pomoči jugoslovanskih poslancev bi bila poražena češka obstrukcija. To so priznali češki poslanci sami. Ko pa je baron Beck koval koalicijo, tedaj s.:-nihče ni spomnil starih zvestih zaveznikov. V svoji skromni nesebičnosti so jugoslovanski poslanci podpirali Becka in njegovo koalicijo edinole iz hvaležnosti za volilno reformo in dalmatinsko železnico. Pač, obljubil je tudi pomožno akcijo za Dalmacijo in Pri-| morje. Na prošnjo kranjskih poslancev je tudi naročil kranjski deželni vladi, naj sestavi enak program tudi za Notranjsko. Kako resna pa je bila ta akcija, svedočijo izjave onih višjih uradnikov, ki so sestavljali načrt za to pomožno akcijo. Vse bomo izvršili, ako nam finančni minister dovoli potrebne kredite. Drugi gospod se je posmehnil in rekel: Vse to jo pesek v oči! Ali naj se vzpričo teh in drugih dejstev jugoslovanska delegacija še dalje meče pod kolesa vladnega stroja, ali naj stoji v kotu kot berač, ko je vsled aneksije Bosne in Hercegovine jugoslovansko vprašanje na dnevnem redu? Poslanci bi sramotili sebe in svoj narod, ko bi se vsiljevali k vladni mizi, h kateri niso povabljeni. Dobro, mi želimo premirje med Cehi in Nemci, saj vsled češko-nemškega prepira trpi vsa država. Mi podpiramo novo koalicijsko vlado tudi brez jugoslovanskega ministra. Toda mi zahtevamo, da vsaka nova vlada ne le z lepimi besedami, ampak tudi v dejanju stori svojo dolžnost napram Jugoslovanom v političnem, gospodarskem in narodnem oziru. Nam ne gre za osebe, marveč za koristi, za blagor prebivalstva, ki ga zastopamo. Ako pa si Nemci, Poljaki in Cehi dele ministrske sedeže zopet le na naš račun, potem naj tudi sami gledajo, da izvlečejo voz iz blata. V teh razmerah ne preosta-je jugoslovanskim poslancem drugega, nego odločna opozicija. Saj ni treba, da bi kozolce prevračali po zbornici in razbijali stole in mize, pač pa zahteva od njih narodna čast, da niso metle ministrskih pometačev. Slabše se nam na more goditi, nego se godi. V našem narodu pa je še' vedno toliko žilavosti in samozavesti, da ga nova slana ne uniči. Takozvana slovanska vzajemnost pa dandanes v dobi realne politike ni vredna piškavega oreha. Kdor ne veruje, naj pogleda za kulise ali pa v parlamentarno kuhinjo. Upoštevajoč vsa ta dejstva je Narodna zveza dne 4. t. m. sklenila z vsemi proti enemu glasu, da stopi proti vladi in njenim nameram v strogo opozicijo. O nadaljnih korakih sklepa Narodna zveza v prihodnji seji. — Z Balkana. Graški listi poročajo: V Bosno, Hercegovino in v Dalmacijo odpošljejo več bataljonov gorskih baterij, več kavalerijskih eskadronov in nekaj pionirskih stotnij. Obenem se razdeli sarajevska pehotna divizija in se ustanovi nova v Banjaluki. Ob Črnogorski meji se poviša število gorskih brigad na osem. Pomnožitev zadene skupno armado, deloma pa tudi ogrsko deželno brambo, ker se zastraži tudi meja v okolici Pančove, Oršove in Zemuna. Vse čete na jugovzhodu dobe povišane pristojbine. — V Srbiji so vznevoljeni na kralja, ker je čestital ob jubileju našemu vladarju. Vlada noče prevzeti odgovornosti za čestitko. Vojna stranka s prestolonaslednikom na čelu odločno nasprotuje krali-i in zunanjemu ministru Milovanoviču. Naš cesar se je kralju Petru brzojavno zahvalil za čestitko. Mala politična naznanila. Dne 3. decembra: Nemški in češki poslanci so predvčerajšnjim poslali poziv, naj se glede na to, ker je v nevarnosti parlament, pomirjevalno upliva. Češki poslanci so poslali poziv praškemu županu, Klofaču in češkemu narodnemu svetu. — V za-hodnji Nemčiji je sklenilo nad 1000 veletržcev, da bojkotirajo od 1. januarja 1909 nadalje češko blago. — Cesar je ukazal, da se zbrišejo v c. kr. deželni bram-bi in orožnikom vsi disciplinarni ukori, redne in zaporne kazni. Pred 2. decembrom še ne dovršene redne in disciplinarne kazne se odpuste. — Istotako je cesar ukazal, da se odpusti kazni vsem osebam v Bosni in Hercegovini, ki so bile obsojene pred 2. decembrom zaradi razžaljenja Veličanstva ali cesarske rodbine, če niso v zvezi z drugimi kaznjivimi dejanji. — V Mešedu v Perziji ljudstvo noč& plačevati davkov. Proglašeno je vojno stanje. — Italijanski zunanji minister Tittoni je poročal na Dunaj in v Pe-terburg, da rad prijateljsko posreduje med Avstrijo in Rusijo, da se državi sporazumeta. Dne 4. decembra: Predvčerajšnjim so bile na Dunaju zopet velike demonstracije nemškona-cionalnih in laških dijakov. Posegla je vmes policija, ki je trg pred vseučiliščem izpraznila. — V Hebu na Češkem so priredili Nemci protičeške demonstracije in pobili okna Cehom. Radovedni smo, če proglasi vlada tudi v Hebu preki sod. — Angleški list "„Times" poroča, da se kmalu zopet prično pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo. — Perzijski šah je naročil, naj se nakupi zanj veleposestvo v Rusiji, kjer spravi del svojih zakladov. Ce v Perziji zmaga revolucija, se umakne šah v Rusijo. Dne 5. decembra: Predvčerajšnjim so vse češke stranke vložile nujni predlog za takojšnjo odpravo nagle sodbe. — Zaprti italijanski dijaki na Dunaju, ki so bili prijeti ob demonstracijah, so izpuščeni na svobodo brez kavcije (jamčevine). — Proti-avstrijski bojkot v Turčiji ponehava. Zaradi bojkota ne trpi samo Avstrija, temveč tudi drugi naroefi. Dne G. deembra: Madžarska neodvisna in ustavna stranka se nameravata združiti. — Turški listi priznavajo, da so povzročili Angleži protiavstrij-ski bojkot. — Člani nemškega vseučiliškega senata v Pragi so odložili svoja mesta. — Včeraj sta prispela na Dunaj švedski kralj in kraljica. Cesar ju jo osebno sprejel. — Na Haitiju Se vstaja vedna bolj širi. Dne 7. decembra: Madžarski listi poročajo, da bo hrvatski sabor v kratkem sklican in takoj razpuščen. Novih volitev se ne bo razpisalo. — Na Dunaju je včeraj zborovala zveza nižjeavstrijskih Nemcev. Protestirali so proti prodiranju Slovanov in proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča. Zboroval-ci so na to priredili izprevod pred vseučilišče, kjer jih je razkropila policija. — V Pragi je bilo včeraj popolnoma mirno. — Nemški burši agitirajo za splošno stavko nemških buršev po celi Avstriji, če vlada po odpravi prekega soda v Pragi ne prekliče prepovedi o nošenju barv. | Razne novice. * Iz pošte. Poštna oiicijantinja Roza Gatej, se-| daj poštna administratorica v Št. Juriju ob juž. žel., ' je imenovana za poštarico tamkaj. * Iz šole. Za nadučitelja na novoustanovljeni goli v Vel. Pirešici je imenovan dosedanji nadučitelj v Zgornji Ponikvi Ivan Koderman, za stalno učiteljico pa Ana Hrovatin, istotako iz Zgornje Ponikve. Stalni učitelji, oziroma učiteljice so nadalje postali: v Frankolovem dosedanji ondotni suplent Ant. Strigl, v Velenju Helena Dolenc iz Rečice, v Šoštanju Emilija Jurkovič iz Šmarja pri Jelšah, pri Sv. Marjeti na Pesnici pa ondotna začasna učiteljica Ernestina Neubauer. J Urednik se takoj sprejme. Ponudbe na naše uredništvo. * Zadružni tečaj v Celju. Zadružna zveza (oddelek za Štajersko) v Mariboru priredi od 11. do 16. jan. 1909 zadružen tečaj v Celju. V tem tečaju bo dana prilika vsem udeležencem se poučiti o knjigovodstvu in poslovanju posojilnic Rajfajznovk, iz raznovrstnih predavanj pa bodo posneli bistvo in ustroj vsega zadružništva. Ker se je letošnje leto ustanovilo precej novih posojilnic in ker bi tajniki marsikatere izmed teh novih posojilnic radi sami sestavljali bilanco, zato bode v petek dne 15. januarja natančen pouk o sestavi bilance in se lahko ta dan udeležijo tečaja tudi činitelji zadrug, katerim ne bo mogoče se udeležiti šestdnevnega tečaja. Udeleženci šestdnevnega tečaja bodo dobili, ako se oglasijo, podporo za obisk tečaja. Vse one, kateri se nameravajo udeležiti šestdnevnega tečaja ali tečaja dne 15. jan., prosimo, da pošljejo1 svojo prijavo v najkrajšem času Zadružni zvezi v Mariboru, grajski trg. Posebno se opozarjajo članice Zadružne zveze, da priglasijo nadarjene mladeniče ali mlade posestnike za obisk tečaja. Natančen spored se bode pravočasno objavil. * Posojilnice rabijo za sestavo bilance tiskovine in sicer izpiske iz glavne knjige hranilnih vlog in posojil, ter formulare za računske zaključke. Vse te tiskovine se dobivajo po vzorcih Zadružne zveze v Ljubljani v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in si naj posojilnice pravočasno tiskovine oskrbe. * Iladi prepovedovanja shodov na Sp. Štajerskem je poslanec dr. Benkovič vložil nujni predlog;i nekateri okrajni glavarji prepovedujejo namreč vse shode po deželi, tudi prav nedolžne, medtem ko se nemški liujskajoči sliodi po mestih neovirano vrše. O. nujnem predlogu bo zbornica razpravljala najbrže Se pred božičem. * Kupujte razglednice Slovenske dijaške zveze! S. D. Z. je založila tri nove vrste razglednic, s1>| ke Ant. Martin Slomšeka, Andr. Einspielerja in Ant.-Janežiča, torej slike treh itajodličnejših slovenskih rodoljubov, ki so delovali v obmejnih krajih Štajerske in Koroške in si pridobili obenem s svojim delovanjem nevenljivih zaslug za vse slovenstvo. Ker je namenjen /čisti dobiček plemenitemu namenu, namreč organizaciji obmejnih krajev, zato bodi dolžnost vsakega zavednega somišljenika, da kupuje zlasti sedaj za "božične praznike izključno le to razglednice, ki se dobivajo tudi v prodajalni Cirilove tiskarne v Mar riboru. Držimo se vseskoz načela: Svoji k svojim! in ne dajajmo zaslužka raznim nemškim firmam, odkoder se po navadi razširja vse blago te vrste! * Ustanova za Štajerske umetnike. Grofica Teodora Kottulinska je darovala povodom cesarjeve 60-letnice v prospeh in povzdigo umetnosti na Staje»- skem in v spomin na svojega soproga, kot prvega protektorja društva upodabljajočih umetnikov na Štajerskem glavnico '¿5.UUÜ K. .Letne obresti se naj uporabljajo v nakup del štajerskih umetnikov. Upravitelj ustanove je štajerski deželni odbor. * Umrl je v Lincu na Zgor. Avstrijskem dne 2. t. m. škoi Doppelbauer. * Za božična darila, božična drevesca za uboge itd., ponuja družba sv. P. Claverja posamezne izvode ilustrovanega misijonskega časopisa „Odmev iz Afrike" v povoljnem številu brezplačno in poštnine prosto. Razširjanje dobrega berila med ljudstvo je znano najpotrebnejše dobro delo naše dobe. Naroča se: Sv. P. Claverja družba za alrikanske misijone, Trst, Via del Ronco 6, in Ljubljana, Frančiškanske ulico št. 8t * „Narodni List" kaže v svoji predpredzadnji Številki zopet svoj „katoliški" značaj. Cesar je srce polno, o tem pa usta govore. Ljudje, ki so prenapolnjeni s protiverskimi otrobi, se pač težko drže strogo hinavskega ali prikritega stališča. To jim pač nikakor ni po godu, da ne morejo naše mladine prosto zapeljevati. Zato se pa zgraža na čuden zvit način „Narodni List" nacf tem, da se je prepovedalo — kar je popolnoma razumljivo — gimnazijcem čitati proti verske liste, kakor je „Svobodna misel", „Svoboda" in „Omladina." Oj, vi hinavci, ki na eni strani po-vdarjate vašo vernost, na drugi pa širite brezverstvo. Ali je tak list za mladino, ki naravnost taji božanstvo Krista in se norčuje iz vsega, kar je svetega! ? Ali je tak list za mladino, ki naravnost poziva na boj zoper cerkev. In take liste priporoča celo za mladino „Narodni List", glasilo Narodne stranke. Sodbo o pristaših take stranke prepuščamo čitateljem. * Zopet nemškutarske laži o poslancu dr. Ben-koviču. V seji dne 4. t. m. je dr. Benkovič med govorom poslanca Malika njemu ugovarjal, ker je Slovence slikal kot krivce poletnih izgredov na Spod. Štajerskem. Prišel je zraven posl. Einspinner; med njim in dr. Benkovičem je prišlo jdo malega besedovanja, ker je Einspinner pritrjeval Malikovim neresnicam. Nemški listi so iz nedolžnih besed napravili slona, češ, da se je dr. Benkovič dal žaliti od tovariša Einspinner. Seveda je to neresnica, ker je razgovor, kot ga prinašajo nemški listi, docela izmišljen. Dr. Benkovič je nemškim listom popravke poslal. * „Stajerc"» zapuščajo te! Posestnikj Jurij Ivenčnik iz Spitaliča pri Konjicah nam piše, da je vsled napadov na Slovence v Ptuju opustil „Štajerca", se naročil na naš list in postal pristaš Kmečke «veze. * „Domovino" in „Narodni List" silno razburja naše gospodarsko delo. Razni Zadružni zvezi v Celju blizu stoječi agitatorji Narodne stranke psujejo v teh dveh listih v tonu, katerega sta le zmožna „Stajerc" in „Deutsche Wacht", nadrevizorja gospoda Vladimir Pušenjaka. Mi smo uverjeni, , da te olikanih ljudij nevredne napade obsoja vsak človek, uverjeni smo pa tudi, da se gospod Pušenjak za te surovosti, ker ve, odkod prihajajo in kak namen imajo, ne zmeni in bo delal tudi v bodoče za gosp. napredek na Spodnjem Štajerskem. Tisti ljudje, katerim je dal gospod Pušenjak marsikateri navod, katerim je pokazal pot k zadružnemu delu, kateri še sedaj — menda iz hvaležnosti — brezplačno kolpartirajo od njega spisane brošure, ga imenujejo duševnega rev-6ka ter s tem priznajo, da so oni še desetkrat večji duševni revčki. Čudimo se le, da so pred nedavnim žasom vsi celjski in ljubljanski liberalci na vse pre-tege hvalili gospoda Pušenjaka radi njegovega zadružnega dela, povdarjali, da se je on kot prvi Avstrijec lotil zadružnih študij v Nemčiji ter opozoril tudi druge Avstrijce na te študije, med tem tudi Jo-šta in Stiblerja; vabili so ga k sodelovanju pri vseh listih, koledarjih itd., pisali laskave kritike o njegovih delih in o listu „Zadruga", katerega je prvo polletje 1907 skoro popolnoma sam pisal, — a naenkrat ao prišli do spoznanja, da je vse to le delo — duševnega revčka. * Jošt, dr. Sernec, dr. Jurtela, dr. Rosina bo bili pred tremi leti še najhujši nasprotniki Rajfajz-novk, „Domovina" ni smela sprejeti nobenega članka, tičočega se Rajfajznovk. Sedaj pa se trudijo za usta-aovitev Rajlajznovk ne iz spoznanja, da so potrebne, temveč ker hočejo ovirati Zadružno zvezo v Ljubljani pri njenem delovanju za napredek pravega kmečkega zadružništva. * Za S. a. S. Z. so darovali: dr. Austin 8tegenšek 6 K; F. Šegula župnik I K 74 h; g. vojaški ku;at H. Rant 2 K; g. dr. Ver-stovšek 1 K; ndje ga-t Inegi» društva v Domovi uabrali v gosilni F. Berga Ob priliki jubilejni» sla'nosti cesaija pri veselem omizju ta .obmejne Slovence" 7 K; Konjiški Moborjani b K. Rojaki, rodoljubi! Naši narodni nasprotniki se zaganjajo z vso silo ob slovensko posest in nam hočejo iztrgati rodno materino grudo. Poleg tužnega Korotana jih bodejo v oči prelepe zelene Slovenske gorice. Mesec za mesecem izdaja Siidmarka velike svote za nemško šolstvo, kupuje velika posestva od zadolženih slovenskih posestnikov in naseljuje na njih nemške protestante iz „rajha." Zlasti za St. Ilj so se zavzeli Nemci le- , toSnje leto z vso močjo, za St. Ilj, ki je nekak ključ do Slovenskih goric. Pokupili so že voliko slovenske zemlje, sezidali svojo šolo, v katero silijo deco odvis- j rtih slovenskih viničarjev. j Slovensko bralno in kmetijsko društvo v St. . llju je svoje sile vedno posvečevalo krepkemu narod- nemu delu, opozarjalo rodoljubne kroge na nevarnost, ki preti bt. llju v narodnem in znabiti ne malo tudi v verskem oziru, a našlo ni dovolj odziva. Tudi slovensko časopisje, posebno „Slov. Gospodar", je opozarjal na nevarnost in izdajal razne oklice. St. lljski Slovenci nimajo svojega doma. In trden dom je prva opora za delo in uspehe. Zato so sklenili sezidati „Društveni dom." A sami so šibki. Potrebujejo pomoči od povsod. Zlasti bratje iz Kranjske naj bi podpirali to velevažno misel. Ako so meje krepko zavarovane, potem se bo centrala sigurno razvijala. Ako pa podre sovražnik okope, se bo trdnjava težko branila. Slovenska dijaška zveza se je zavzela za St. Ilj. Zato si šteje v dolžnost, da tudi ona opozori slovensko javnost na veliko nevarnost. Bliža se sv. božični čas. Zato, bratje, obdarite ob tej priliki stiskane! Izobraževalna društva, priredite božične predstave in naklonite vsaj nekaj dobička v prid St. llju. Naše ženstvo in dijaštvo, pobirajte darove v ta na-men. Na delo tedaj, ker resni so dnevi! Naj bi naš klic ne bil glas vpijočega v puščavi! Darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Golob Mih., kaplan v St. llju, ali Franc Žebot, blagajnik Slovenskega bralnega in kmetijskega društva v St. llju. Slov. dij. zveza. Mariborski okra). m Maribor. Umrla je gospa Terezija Lorber, soproga tukajšnjega podžupana dr. H. Lorberja, v 73. letu. m Deželna vinarska in sadjarska šola v Mariboru priredi od 11. do 16. jan. 1909 živinorejski tečaj. Natančnejše o tečaju je razvidno iz inserata. m Nečuveno. Na dan cesarjevega jubileja je raz poslopja deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru vihrala iranklurtarica. Nečuveno, a razumljivo v dobi, ko je c. kr. učni minister Marchet, ki bi naj bil uzor objektivnosti, na vsa usta povedal, dar je pred vsem Nemec, potem še le drugo, kar še je; kaj bi si potemtaKem ravnatelj Frisch ne upal, da ne rečemo drznil, na javni šoli razobešati znamenje vse-nemštva, zlasti ko je tudi deželna vlada v Gradcu preko ušes vsenemška! Mi to dejstvo priporočamo gospodom poslancem, da si ga dobro zabeležijo, pa tudi našemu ljudstvu, da si ga dobro zapomni, kajti zavod se kot deželni vzdržuje tudi s slovenskim denarjem iu vsiljuje svoje učiteljice pred vsem slovenskim občinam, v namen, da slovensko deco zastrupljajo s prusaškim duhom, jo slovenskim starišem trgajo iz rok in mečejo v žrelo nenasitne pangerma-nije. Komu ne vzkipi kri ob takem početju? m Maribor. Vabilo na Ciril-Metodovo slavnost v Ptuju pred sodnijo. Pred mariborskim o. kr. okrajnim sodiščem bil je dne 1. t. m. Rudolf Havelka, trgovec v Ptuju, obtožen, ker je imel dne 11. in 12. ki-movca omenjeno vabilo v izložbi svoje trgovine. Državni pravdnik predlaga, naj se obdolženec kaznuje zaradi prestopka § 23 tisk. zak., ker tega vabila ni pribil na istem prostoru, katerega bi mu bila oblast odkazala. Zagovornik je predočeval sodniji nepravilnost takega tolmačenja § 23 tisk. zak., povdarjajoč, da mestna policija v Ptuju tudi različnim gostilničarjem ni odkazala prostora, kje smejo vabila v svojih prostorih razobesiti, in da bi se vsak državni pravdnik pred celim svetom osmešil, če bi tožbo naperil proti kakemu gostilničarju. Sodnik c. kr. sodni tajnik Stergar se je prepričal o krivdi obdolženca in ga obsodil. Upamo, da ni govoril zadnje besede. m Maribor. Pred porotniki je stal dne 30. nov. 171etni Alojz Samperl od Sv. Lovrenca v Slov. gor., ker je pri nekem pretepu dne 8. nov. z ročico tako obdelal Franca Repa, da je ta vsled dobljenih poškodb na glavi umrl. Bil je obsojen na 3M. leta težke ječe. — Isti dan je bil obsojen na devet mesecev strogega zapora 181etni kočarski sin Franc Zaje. iz Apač v ptujskem okraju. Dne 6. sept. t. 1. je prišlo pred hišo želarke Marije Vidovič v Apačah, kjer se je obhajala neka slavnost, mnogo fantov iz vasi, med katerimi je kmalu prišlo do pretepa. Posestniški sin St. Cobej je vrgel obtoženca Franca Zajca na tla. Komaj je Zaje vstal, udaril ga je Janez Kavčevič z jermenom. Zaje je stopil korak nazaj, vzel žepni nož in ga zasadil KavČeviČu v trebuh. Rana je bila smrtno nevarna in je Kavčevič v 12 urah umrl. — Dne 1. t. m. je sedel na obtožni klopi 401etni Valentin Bresner, posestnik v Radizlu, obtožen radi umora otroka. Obtožnica pravi, da je Bresner že 14 dni po svoji poroki ženo tepel in psoval. Pred Božičem 1. {1907. mu je dala enkrat soproga Martina obed in opomnila, naj bi sam jedel, ker ima ona opraviti z otroci. Bresner je postal vsled tega tako divji, da jo .vrgel ženo na tla, ji pokleknil z obema nogama na prsi, ¡jo zgrabil za glavo in ž /njo tako dolgo ¡bil ob tla, da je koža na več mestih počila in da je bila žena čisto krvava. Ker jo ravnal ž njo vedno .slabše, je bila žena konečno primorana se obrniti na sodnijo za ipomoč. Bil je v letih 1900, 1901 in 1906 trikrat radi grdega ravnanja z ženo obsojen. Žena je morala večkrat slečena in bosa ob polnoči bežati 'in iskati zavetja pri drugih ljudeh. Tudi z otroci je Bresner silno grdo ravnal. Dne 10. julija t. 1. je na nagloma umrl letni sin Jožef. Kmalu se je začelo govoriti, da otrok ni umrl naravne smrti. Sodnija jo dala otroka izkopati, in komisija je dognala, da je umrl otrok nasilne smrti. Žena Martina Bresner je pri preiskovalnem sodniku mod drugim izpovedala, da je dne 13. julija ponoči zbežala iz hiše, ker jo je mož ¡psoval in se je bala, da bi prišlo še do hujšega. Ko je pribežala do vežnih vrat, je opazila, da je mož otroka v zibelki pograbil in ga vrgel za njo v hišna vrata. V svoji razburjenosti je bežala še dalje, ko je pa slišala krik otroka, se je vrnila v sobo. ¡Otrok je ležal za vratmi in je imel na glavi rano, iz katere pa ni tekla kri. Pol ure pozneje, proti pol 4. uri zjutraj je otrok umrl. Pri obravnavi je Valentin Brtsner ¡vse to tajil. Porotniki so zanikali edino vprašanje, ki se je glasilo na zločin uboja z 9 proti trem glasovom, na kan je bil Bresner oproščen. —Dne 3. t. m. je stal pred porotniki 32 letni mesarski pomočnik, Franc Žibert, radi tatvine, goljufije in potepanja. V noči ,na 10. novembra 1907 se je prekajevavski pomočnik Jvan Hollek, ki je spal z več drugimi pomočniki v I. nadstropju ihiše gosposka ulica 28 v Mariboru v nezaprti ¡sobi, naenkrat vzbudil vsled nenavadnega šuma. Slišal je tudi, da so se vrata zaprla. Napravil je luč in zapazil z drugimi tovariši, ki bo se sedoj tudi vzbudili, da so bili v sobi omare in kovčeki odprti in prazni. Več obleke je ležalo na kupu in bilo pripravljeno, da se odnese. Med oblekami, ki so bile vredne 600 kron, bilo je tudi Hol-lekovo sukno, v .katerem je imel shranjenih 620 kron. Tatu se ni posrečilo vseh teh stvari odnesti. Pri natančnejšem preiskovanju se je dognalo, da so bili pomočniki Ivan ¡Hollek, Tomaž Pungarič in Juri Skalo okradeni za skupno vsoto 72 K 40 v. Žiberta so dobili še-le črez S mesecev. Radi goljufije je Žibert obtožen, ker je ponarejal delavsko /knjižico. Bil je obsojen na 7 mesecv težke ječe. — Radi tatvine sta sedeli dne 4. t. m. na obtožni klopi pred porotniki 54 letna Neža Kolarič v Sovjaku in njena hčerka 24 letna Antonija Kolarič, dekla v Dragotincih. Dne 15. septembra je prišel posestnik Alojz Veršič v gostilno Franca Kocbeka v Gor. Porčiču. Imel je pri sebi ve&-jo vsoto denarja, ker je prodal prejšnji dan svoje posestvo za 5300 kron: od tega denarja je imel še pri sebi v denarnici v hlačnem žepu 2090 kron. V gostilni je našel ¡kovača Franca Baumana v družbi Neže in Antonije Kolarič. Sedli so k eni mizi in Veršič je plačal par litrov vina, tako da so bili proti večeru že vsi precej natrkam. Vendar pa Veršič, kakor trdijo priče, ni ■ bil ¡tako pijan, | da bi ne vedel, kaj dola. Proti 6. uri zvečer je šel domov; takoj za njim sta zapustili gostilno tudi Neža in Antonija Kolarič. Veršič pravi, da sta mu obtoženki sledili, se mu pridružili in ga prosili, da smeta pri njem prenočiti, kar jima je tudi dovolil. Med potjo pa sta ga pregovorili, da bi se nekoliko odpočili. Potegnili sta ga nekoliko v stran, kjer so se vsedli na trato. Antonija Kolarifi se je vsedla k Veršiču, ga dražila in ščegetala. Potem je šla k materi, ki je sedela nedaleč na neki lestvi, nakar je šla mati k Veršiču, se pri njem vsedla in ga na isti način ščegetala kakor hčerka Antonija. Potem sta se obe od Veršiča poslovili in odšli. Ko je hotel iti Veršič dalje domov, je naenkrat z grozo opazil, da mu je izginil iz denarnice denar, pobotnica notarja Stupice čez 2000 K, in košarica hrušk, ki jo je nosil s seboj, v vrednosti 69 vinarjev, Ker je Veršič, ko je zapustil gostilno, denar še imel iin ni prišel med potom z nikomur drugim skupaj nego z Nežo in [Antonijo Kolarič, in ker je bilo čisto izključeno, da bi bil denar izgubil, ker bi bil moral potem tudi denarnico izgubiti, ki jo je pa še imel pri )sebi, ni bilo nobenega dvoma, da sta ga okradli obtoženki ta čaa, ko sta ga ščegetali, na ta način, da mu je Antonija i Kolarič denar z denarnico vred vzela, mati Neža Kolarič pa mu potem prazno denarnico nazaj vtaknila. Obtoženki sta tajili, da bi bili šli, ko sta zapustili gostilno, za Veršičem, in da ga torej nista mogli okra-i sti. Vendar pa trdijo posestnik Ivan, Kocbek in nje-: govi hčeri Liza in Ana, ki so se peljali takrat po l istem potu, po katerem je šel Veršič, da so videli, da sta Neža in Antonija Kolarič Veršiču sledili. Antonija Kolarič je bila obsojena na 5 Jet, Neža Kolarič na dve leti težke ječe. — Dne J5. t. m. se je vršila obravnava pred porotniki radi roparskega napada, ki so ga izvršili trije mladi fantje v Mariboru na stari ženici, o katerem napadu smo že poročali. Verdonig je bil obsojen na S mesecev, Lehmann na 10 mesecev težke ječe, Angsl je bil oproščen. m Sv. Lenart v Slov. gor. 601etnica vladanja presv. cesarja Franca Jožefa I. Slavnost, kojo je vodil slavnostni govornik nadučitelj Kopič, se je jako dobro obnesla. Po asistirani sv. maši je prišlo v šolo toliko občinstva, med drugimi dr. TipliČ, gospod Rop, gospod Schonwetter, da je bila lepo okrašena telovadnica natlačeno polna. Mladina je prav lej>o pela — gospod Zabukošek je spremljal na harmoniju — in deklamovala. Za spomin je dobila knjige „Naš cesar" in jubilejne karte. Tudi na njihov želodček nismo pozabili. m Sv. Lenart v. Slov. gor. Slučajno sem se mudil pri Sv. Lenartu ter sem med drugim imel tudi razne opravke na tamkajšnji pošti. Toda jako sem se začudil, ko sem videl, da na tem uradu ne znajo več slovenski. Neki že bolj postaran, a radi tega malo prijazen gospod (pozneje sem zvedel, da je to gospod poštar sam, ki je baje celo rojep Slovenec, a! iz Kranjskega doma) me je po dolgem, potrpežljivem čakanju v blaženi nemščini vprašal, česar da želim. Oddam mu priporočeno pismo, a čujte, nazaj dobim edino nem- škj poštno-oddajalni list, Četudi je bil naslov na pismu popolnoma slovenski pisan. Četudi so vsi napisi v tej (pisarni izključno ,nemški; (za ¡Slovence gotovo nimajo veljave), vendar smemo od g. poštarja vsaj dvojezičnih tiskovin zahtevati! Sentlenartski Slovenci, vrnite samonemške tiskovine /ter zahtevajte dvojezičnih! Seveda, poštni pečat je tudi jsamonemški. Vse pošte v okolici, pri katerih so pristni Nemci, ali pa vsaj posili-Nemc; nastavljeni za poštarje, imajo dvojezične pečate, le Sv. Lenart ga še nima. In vendar je šentlenartski župan Sedminek glavni agitator za „Štajerca", in tukajšnji g. poštar baje rabi v uradu edino le nemščino, celo z uslužbenci, četudi je ne razumejo! Torej predpogoji za dvojezičen pečat so dani! — Lotos. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Šolska mladina je pod vodstvom duhovnikov in učiteljstva lepo proslavila cesarski jubilej. Otroci so korajžno nastopali kot govorniki v raznih narodnih nošah z zastavami in so nato zapeli več lepih pesmic. m Poljčane. Krožek kmetijske podružnice v Poljčanah je na svojem zborovanju z dne 6. grudna t. 1. oklenil, da se od 15. grudna t. 1. naprej zviša cena mleku, in sicer 1 liter od .16 na 20 vinarjev. Vzrok podraženja je predragi nakup krme. m Sv. Peter niža Maribora. Društvo „SfcaU" priredi v nedeljo dne 18. decembra po večernicah v novi šoli predavanje: „Prva pomoč v nesrečah in boleznih". Go«ori g dr. Turšič iz Maribora. Peterčani, udeležite se obilno tega koristnega predajanja! Odbor. m Čebelarsko draštvo pri Sv. Tr< j ci v SUv. gor. ima v nedeljo dne 13. t. m. po vičernicah v Mlinaričevi gostilni svoj redni občni zber. Udje se tabijo, da se ga radi seitave statistike zanesljivo udeleže. m Slov. izobraževalno društvo v Gorici pri Račah se zahvaljuje vsem dobrotnikom posebn > pa Družbi sv. Mohorja in pa Slov. Matici, ki sta društvo bogato obdarovali s knjigami. Odbor. m Št. L« ns rt v SI . v. gor. Za dne 16. nov. t. 1. tukaj ustanovljeno „Jub. šolirsko kuhinjo" so darovali sledeči p. n. gospodje in zavodi: Posojilnica v fet. Lenartu 100 K. Janžekovič Jos., župnik, 20 K, dr. Kronvogel, c. kr: dež. s d. svetnik, tO K, dr. Gorišek, odv. kand. 10 K, Fr. Stupica, c. kr. notar, 10 K, dr. Tiplič, distr. zdravnik, 10 K, Fr. Kranjc, c. kr d,v kontroler, 5 K, Vlad Fabijsnc, peštar, 5 K, J. Goričan, kaplan, 5 K, Žemljic A, trgovec, 5 K. 'Šilee J., priv. uradnik in posestnik 6 K, Arnuž Al, krčmar, 6 K, Štrukelj J., knjigovodja 2 K, Kiamberger Fr., pos. tajnik, 2 K, Breznik Fr., trgovec in veleposestnik I K. Krompirja, repe, fižola, pšena, moke, sianine, jabolk so posli-li tile gospodje posestniki iz Zamarko/e in Partnja: 8chonwetter, Gole, Valner, R<-jko. Polič Rop, Vijačko, Zvajker, Škam-lec, Korošec, Krani>r M., Marbold, Portlič, Dforšak, Kramar S, Vreznik Kocbek. Gospa Paul je darovala 100, g. Zorman 36 žemelj. Bog plati 1 Dalje sledi. pfujski okra]. p Ptuj. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem so bili dne 30. novembra radi demonstracij dne 13. septembra obsojeni filozof Bratanič na 40 K, jurist Kasimir 40 K, Linhart Kari na 8 dni in trgovec Sorko na 10 dni zapora. p Ptuj. Pred kratkim ste poročali o nekem g. Kari S a r j a, da je kot zastopnik Singeriev.;h strojev v Ptuju na glavnem trgu se dal po lutriS veri poročiti. Kakor vse dejanje tega privandranega slovenskega Korošca kaže, je mož naš najzagrizenejši nasprotnik v verskem in narodnem oziru. — Mi imamo danes pred nami tudi slovenski cenik znanih poboljšanih Singerjevih strojev za gg. ¡krojače, čevljarje, šivilje itd. iz tvrdke g. Ivana J a x (Jaks), Ljubljana, Dunajska cesta 17. Priporočamo v to svrho te šivalne stroje, ker smo prepričani, da so izdelani naj-skrbneje iz izvrstnega materijala z najpopolnejšim orodjem. Doslej se jih je prodalo čez 140.000. Zastopnik za ptujski okraj je g. An t. Kramberge r, krojač v Spuhlji S, niže Ptuja, kjer so tudi stroji na vpogled. p „Stajerc" pri padarju. Svetoznani spodnje-štajerski farbar, ki ga nekateri imenujejo „giftna krota", drugi „krofasti Stajerc", tretji „štajerska ža-bura", ki pa vedno piše le resnico, koje se je naučil j od kače v raju, se napoti k dobroznanemu staremu ' izkušenemu padarju in se pritožuje sledeče: „Gospod zdravnik, mene nasprotniki in njihovi časopisi dol-žijo, da lažem, obrekujem, opravljam, delam zgago, sovraštvo itd., saj to vendar ni res; jaz hočem le mir med Slovenci in Nemci. Saj je tudi Kristus mir ozna-njeval. Gotovo imam jaz prav, ne pa prvaški farji in dohtarji. Kristus je priporočal ljubezen; in zato se trudim tudi jaz že deveto leto in sem svoje učence razposlal po vseh slovenskih deželah. Tocfa vseh teh miroljubnih naukov, ki mi jih narekuje sama ljubezen do bližnjega, moji nasprotniki nočejo sprejeti. In ker mi ljudje (to je nasprotniki) očitajo najbolj jezič-nost, zato sem prišel k vam, gospod dohtar, da mi preiščete moj jezik, morebiti tukaj ni vse v redu. Prosim, visokoučeni gospod, pomagajte! Ce sem komu storil krivico, povrnem četvero." Modri zdravnik po-mišlja nekaj časa, potem pa svetuje prijazno obupanemu bolniku („Štajercu") to-le: „Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen ..." To je nauk, ki ga je dal Kristus svojim nasprotnikom (farizejem). Ta nauk dam tudi jaz tebi, ljubi „Stajerc." Kar se pa tiče drugega, namreč: jezičnosti, imam pa za jezične ženske zelo dobro zdravilo. Zapišem jim domače sredstvo, in to je: Vsaka naj v pelinovcu namaka svoj jezik tri dni, in potem naj to izpije. Ce bo pa tudi tebi, ljubi „Stajerc", to pomagalo, tega ne vem." „Gospod dohtar", vpraša „Stajerc", „koliko sem pa dolžen?" „Nič", odgovori gospod zdravnik, „da ne boš mogel zanaprej reči, da smo dohtarji tako dragi." 'Ali je „Stajerc" pil pelinovo vodo, tega nisem mogel izvedeti. p Krčevina pri Ptuju. Poučni phod pralnega društva se je dobro obnesel. Prostorna soba g. Vilč-nika se je napolnila, tudi mladenk je bilo lepo število. Shod je vodil predsednik bralnega društva gosp. Lah, ki je po kratkem in lepem pozdravu oddal besedo tajniku S. K. S. Z. Ta v kratkih potezah oriše pomen jubilejnih siavnosti v ¿zadnjem tednu, predoči navzočim avstrijske narode, katere že 60 let modro vodi svitli cesar Franjo 'Josip, in potem preide na dogodke jubilejnega leta v domovini. Vsem so še v spominu septemberski dogodki, ki so bili za naš narod nesrečni, a obenem srečni. Nesrečni ¡zato, ker sta padli dve nedolžni žrtvi, ker je teklo ,več slovenske krvi; a srečno pa je bilo zato, ker so Slovenci spoznali )svoje prijatelje ter jim bodo jdali tudi dostojen odgovor; posebno z izvajanjem gesla: „Svoji k svojim". Potem naglaša potrebo bralnih in izobraževalnih društev in mladeniških zvez ter ¡v kratkih besedah naslika hude boje, ki jih bijejo obmejni Slovenci. Za njim govori g. Brenčič iz Spuhlje o kmečki organizaciji in o koristih iste ter vabi, naj bi se vsi teh organizacij oprijeli. Nato navdušuje mladenič Ver navzoče, da si naj globoko v srce vtisnejo besede gg. govornikov ter jih navdušuje za dobro (slovensko berilo. Shod je pozdravil tudi zastopnik Vurberžanov. Govori še č. g. p. Selinšek iz Ptuja, ki izraža nado, da se bodo prihodnjega ¡zborovanja udeležili še v večjem številu, na kar so mu bili v odgovor gromoviti: „Zivio-klici". Torej na svidenje prihodnjič! p Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo dne 29. nov. po večernicah uprizorili so tukajšnji učenci pod vodstvom učiteljstva gledališko igro „1'ožigalec" s šaljivimi nastopi, deklamacijami in petjem. Bili so zelo korajžni ter so svojo nalogo rešili v občno zadovoljenje. Cisti dohodek v znesku 40 K porabi se za nabavo najpotrebnejših učil. Bog plati vsem dobrotnikom, ki so k temu pripomogli. — Dne 2. dec. proslavljal se je pri nas kaj dostojno OOletni vladarski jubilej našega cesarja. Po oficielni slavnosti se je ponovila igra „Požigalec" samo za učence brezplačno in po tej so bili vsled darežijivosti domačega gospoda župnika in krajnega šolskega sveta vsi učenci pogoščeni. Prisrčna hvala! p Okolica Ptuj. Dne 2. decembra je slovenska šola v Ptuju na iz\anredno lep način {praznovala cesarski jubilej. Po svečani službi božji se je podalo blizu 700 otrok v šolo, kjer se je vršila krasno uspela jubilejna svečanost. Navzočih je bilo poleg č. gg. veroučiteljev mnogo narodnih dam in gospic in tudi nekaj gospodov iz Ptuja; prav častno je bila zastopana okolica. Največja šolska soba je bila smotru primerno okrašena. Častnemu dnevu primerne deklama-cije so se menjavale z domoljubnimi in narodnimi pesmicami. Nad 200 svežih, mladih grl se je združilo v ljubko ubrano petje. G. šolski vodja je v vznesenm besedah očrtal življt-nje, delovanje in trpljenje našega visokega slavljenca. Z našo krasno himno: Lepa naša domovina, se je prešlo k ¡drugemu, od sirani mladine željno pričakovanemu delu slavnosti, k po-goščenju otrok. Blizu 700 otrok primerno pogostiti ni lahka naloga, a rešila se je na celo nepričakovan način. Otrokom |so se delila razna bidra in potice, vsak je dobil eno (klobaso in 3 žemlje; gotovo dovolj za naših učencev če tudi male, a vedno tečne želodčke. Konečno je še žejna grla utolažila darežljivost gospe Kavkler-jeve z malinovcem. Presenečenih ličič so se posluževali otroci obilnih darov. Ta dan bo ostal vsem navzočim v najprijetnejšem spominu! (Naj vam še bo prav tiho povedano, da je nemška deca dobila samo velik koš — besedi!) Prepričan sem, da se vsi z menoj strinjajo, če kličem predvsem cenj. prirediteljem, vsem blagim darovalkam in darovalcem okoliške šole: hvala vam vsem za trudapolno delovanje, za vašo blagohotno darežljivost! — Oče-okoličan. p Velika nedelja. Miloš Stibler, agitator Narodne stranke, se silno jezi, da ni mogel pri nas niti jednega človeka pridobiti za ustanovitev liberalne posojilnice, za katero je tla pripravljal s tem, da je brezplačno delil brošure, katere je spisal — „uskok, renegat, duševni revček itd.", kakor ga nazivljeta „Domovina" in „Narodni List", Vlad. Pušenjak. p Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Prav slovesno smo obhajali dne 2. t. m. jubilejno slavnost presvitl. cesarja Franca Jožefa I. v narodni šoli s predavanjem gospoda nadučitelja F. Megla, s petjem in de-klamovanjem šolarjev. Ob tej priliki je obitelj Horvat iz Cvetkovec obdarovala iz zapuščine pokojne Jožefe Horvat 60 ubožnih šolarjev z lepo obleko. V imenu krajnega šolskega sveta bodi javna zahvala izrečena posebno glavnim osebam te obitelji, to so: č. gospod F. Horvat, župnik pri Sv. Lovrencu, gospod Janez Horvat, gostilničar v Cvetkovcih, in njuni sestri Matilda in Marija. p Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Po dolgem času sem se zopet oglasil pri svojih znancih na Brs-nici. A kako se začudim, ko vidim na neki hiši desko z napisom: „Geprüfter Hufschmied Al. Mar." No, sem si mislil, je že pač dolgo časa, odkar že nisem več bil tukaj. Časi se spreminjajo, mogoče da so se naselili v tem času tukaj „Preizi." Zmotil sem se seveda pošteno, kajti, kakor sem zvedel pozneje, prihaja k temu „Schmidu" redno vsak teden ptujski „Stajerc", čegar par iztisov krevsa še tudi dalje gor po Brsnici. Ti štajerčijanci torej zahajajo k „geprüfter Huf schmidu", Slovenci pa hodijo k svojim kovačem. — Zvedel sem pa tudi nekaj veselega, namreč da so šentlenarški fantje ustanovili Mladeniško zve- zo, katera baje dobro napreduje. Mladeniči ste res-lahko ponosni na svojo zvezo, pa tudi stariši ste lahko ponosni, da imate tako vzorne fante. Le tako naprej! Ponosni ste pa tudi lahko Podgorci in Oslu-šovci, kjer nisem našel „Geprüfter Hufschmidov", marveč izučene kovače, in kamor tudi ne zahaja noben iztis ptujskega „Štajerca." — Opazovalec in popotnik. p Bresnica. Pri Sv. Lenartu blizu Velike nedelje se je vršila dne 22. nov. redka slavnost. Franc Preac, bivši posestnik, še mlad in naroden mož, je s svojim trudom dal postaviti nov križ, i katerega so preč. gospod Zadravec, župnik od Sv. Lenarta, dne 22. nov., lepo okrašenega in med pokanjem topičev slovesno blagoslovili. Povedali so nam tudi v kratkih besedah pomen sv. križa in ga primerjali človeškemu življenju. Potem smo se vrnili v hišo in se tam go-; stili in veselili, kakor je pač navada, ali to veselje ni ; trajalo dolgo. Precej drugi dan zboli mati posestni-I kove žene in ko za nekaj dni po prejemu sv. zakra-! mentov jzdaline svojo dušo, je bila žalost nepopisna, j Dne 3. dec. so se spet oglasili zvonovi pri Sv. Le-i nartu in so naznanjali smrt 941etne babice Lucije ; Bratuša, rojene Žvegla, doma tudi iz Bresnice, Pač j redka starost. Naj v miru počivata! p čebelarska pedinžnlca za ptujsko okolico priredi svoj redni občn> zbor v nedeljo dne 13. t. m. cb 3. uri popoldan v gostilni Franca Bračiča v Novi vasi pri Ptuju. Odbor. Ljutomerski okraj. I Ljutomer. Zadnjo nedeljo dne 6. grudna je priredila S. K. S. Z. pri nas poučno predavanje za viničarje, dninarje in hlapce. Predaval je gospod dr. Korošec. 1 Ljutomer. Ob zopetnem velikem obisku se je v naši šoli v nedeljo dne 6. t. m. ponavljala cesarjeva slavnost šolskih otrok. Gotovo se bo še tretjikrat napolnila dvorana, da vidi zares prisrčno uprizorjeno slavnost. 1 Ljutomer. Pri nas bosta gospoda B. Cirič in J. Reberc, kapucina iz Lipnice, vodila duhovne vaje za mladeniško in dekliško Marijino družbo. Dne 13., 14. in 15. dec. so govori ob 7. in y210. uri predpoldne in ob 2. uri popoldne. Začetek 12. dec. ob 2. uri popoldne. Sklep 16. dec. ob 7. uri zjutraj. Udeleži se naj vsa mladina. 1 Ljutomer. Tukajšnje vojaško-veteransko društvo je povodom 601etnice Nj. Veličanstva priredilo slavnostno veselico pri gospodu Kovačiču. Koj po sv. maši smo se podali k njemu na Kamenščak. Predno se je slovesni obed začel, razložil nam je gospod načelnik Rajh iz Ljutomera v kratkih besedah žalostne in vesele dogodke iz življenja našega cesarja ter mu napil, na kar so vsi navzoči trikrat krepko zaklicali živio! Ko smo se pokrepčali in utolažili žejo, smo uredili društvene razmere. Na to smo se zabavali s petjem in raznimi pogovori. Hitro je pretekel čas. Po večerji se je društvenik Martin Viher mlajši zahvalil gospodu načelniku in slavnemu odboru v imenu vsega društva in tudi hišnemu gospodarju. Nato je napil tudi drugemu jubilantu slavnemu papežu Piju X., na kar smo tudi njemu zaklicali trikratni živio. Nato se je še gospod Hošnik spominjal cesarice ter zakli-cal njenemu spominu trikratni živio. Godba je zar igrala cesarsko himno. Vsi smo se ločili veseli in se bomo hvaležno vselej spominjali vseh, ki so nam postregli tako izborno, posebno pa našega jubilarja cesarja Franca Jožefa L 1 Sv. Jarij ob Ščavnici. Vse mladeniče Ml» ueniške zveze uljudno prosim, da prinaiajo svoje prispevke, ker leto se bliža koncu. Bla&ajuik. Slovenjjraški okraj. s Slovenjgradec. Zahvala. Krajni šolski svet | okolice Slovenjgradec se najprisrčnejše zahvaljuje vsem p. n. dobrotnikom šolske mladine, ki so količkaj prispevali, bodisi prej za tombolo, bodisi slej y denarjih ali z drugimi darili, da se je ob slovesnosti 601etnega vladanja našega presv. cesarja Franca Jožefa I. 2. dec. moglo obdarovati 170 ubogih otrok deloma s črevlji in deloma z drugo potrebno obleko. Bog jim povrni stotero! — Ivan Schondorfer, načelnik. s Št. Ilj pri Velenju. Na lovu je padel tukajšnji veleposestnik Ivan Kranjc in se precej ranil na glavi in na prsih. Konjiški okraj. k Sv. Kunigunda. Udomačen je tukaj pregovor: „Pred sv. Martinom zima ne zapre", pa letos je zaprla že dne 8. nov., zaprla namreč živino v hlev, | katera bi se bila še lahko pasla. To je zopet velik ! udarec pri tolikem pomanjkanju krme, pa živino tako i rano kar v hlevih krmiti. — Za tukajšnjo občino se je 10. in 21. nov. delila podporna krma. Dobili smo le osmi del tega, za kar se je prosilo! Pač pa je ta krma bila prav dobra in lepa, za kar so tisti, kateri so krmo dobili, kakor tudi tukajšnje županstvo prav hvaležni. Pri tem sta nam šla na roko gospod okrajni glavar in gospod trgovec Kupnik v Konjicah. Velika beda zaradi pomanjkanja krme je tukaj neizogibna. Edino upanje imamo mi pri naših gospodih poslancih. Saj jim je ta beda znana. Gotovo bodo pri vladi iz-poslovali še izdatnejšo podporo v krmi, kakor je bila ta. — Tukajšnji priden kmet in izvrsten gospodar gospod Jurij Kovše je v spomin letošnjega trojnega jubileja postavil kaj krasno kapelo v čast Lurške Marije. Kapela je bila dne 22. nov. po domačem gosp. kaplanu slovesno blagoslovljena. — Najstarejši gospodar naše župnije, gospod Jurij Ostruh je svoje gospodarstvo izročil svojemu sinu Francu. Ta si je poiskal za svojo tovarišico v zakonu pri sloveči gostoljubni hiši Lukežovi, Podgrajšekovo Julijano. Staremu Ostruhu, kateri je črez 50 let veliko gospodarstvo krepko vodil, ki je pri vsaki volitvi vestno zastopal katoliško-narodno stranko, želimo miren in blag odpočitek, mladima pa veliko blagoslova in sreče! — Še nekaj! Leto gre h koncu, torej, dragi rojaki, ponovite naročnino „Slov. Gosp.'', pa tudi novi naročniki se naj oglasijo. Nobena hiša bi naj ne bila brez tega lista. Ako si pa že tako reven, da teh 4 kronie ne bi zmogel, pa stopita dva skupaj. Vsak naročnik naj še enega naročnika pridobi. Le na ta način bomo nasprotnim listom dali najbolj primeren odgovor. Vsem vrlim naročnikom „Slov. Gosp." želim iz visokega zelenega Pohorja srečne in vesele božične praznike. — Janez Potnik. Celjski okraj. c Gor. Sav. dolina. „Štajerca" v naši Gornji Savinjski dolini le malokdo še pozna. Mu je tukaj le menda zrak premrzel. Tudi od nas nihče v ta list ne piše. Sedaj smo pa bili naenkrat primoraui, v ta nam neljubi list poslati dva popravka. V številki z dne 31. oktobra 1.1. namreč je prinesel dopis iz Biack Diamand Wash., v katerem neki Watt. Kramer svojo svetovno oliko kaže s tem, da krade dobro ime našemu bivšemu mnogoletnemu župniku, katerega je vsa iara spoštovala in ga ohranila v najboljšem spominu. Očita mu iehtarijo, in to, kar so župljani od nekdaj bili vajeni dati župniku iz proste volje. Podpisani to početje obsojamo in si prepovemo, da bi dobrote, katere smo komu skazali, temu kdo očital, posebno tak, kateri sploh nikdar ni ničesar dal. Kar se tiče usmiljenega srca č. g. F. P., omenimo samo to, da bi ga ljudje ne bili od blizu in daleč iskati, če bi bil tak, kakor ga riše imenovani dopisnik „Štajerca." Grda laž je, da bi bil gospod F. P. kedaj komu za pogreb računal 150 do 200 K. Pri nas se zvoni po navadi vsakemu mrliču pri treh cerkvah, pri farni cerkvi s štirimi zvonovi. Za vsakim mrličem skoro se opravljajo opravila na dan pogreba s konduktom in tudi slovesna opravila na osmi dan. Župnik mora torej računati grobnino, od zvonenja za tri cerkve, trem mežnarjem, organistu, ministrantom in nosilcu križa. Da tudi sam ni zavezan slovesnih opravil zastonj opravljati, se samo ob sebi razume. In vsak tudi rad plača, kar je naročil. Siromaki se pač tudi brezplačno pokopljejo. Računi pa niso skoro nikoli znašali, četudi se je po osem- ali devetkrat pol ure zvonilo, več kot nekako 50 do 60 K. Le če je kedo sam večjo svoto za pogreb sporočil, se je dotična svota v ta namen porabila, a nikoli ni presegala 70 K. Grdo in ostudno je očitanje, kakor da bi bil gospod F. r. cerkveni denar nekako poneveril. Za oltar je bilo do-sedaj sporočenih 2000 K, ki pri posestniku dotičnega posestva brezobrestno čakajo časa, ko bode mogoče jih porabiti po namenu testatorja. Sicer pa oltarji v Novištiiti niso bogve kako zanikrni. To pač vedo vsi romarji, ki so kedaj to cerkev obiskali. Podpisani cerkveni ključarji in drugi tu izjavljamo, da je gosp. župnik F. Puntner cerkveni denar v Novištiiti vedno vestno porabljal za popravo in olepšavo cerkve, kar jasno spričuje to, kar se v vseh treh cerkvah vidi: lepa slikarija, nove klopi, nov tlak in še druge reči v cerkvi, kakor tudi mašna oprava. Zato prosimo blagega gospoda Puntnerja, da naj si tega obrekovanja ne jemlje k srcu, ker dobri ljudje, kateri ga poznajo, ga vedno visoko cenijo in spoštujejo. Posebno Novo-štiitčani bomo gospoda Puntnerja ohranili vedno v dobrem spominu. Novaštiita, dne 29. nov. 1908. — Goth. Ferme, župnik; Anton, Trepel, Janez Potpeč-nik Matevž Enci, cerkveni ključarji; Tratnik Franc, Župan; Jakob Savinšek, bivši župan; Matija Podpec-nik po Jakob Savinšeku; Anton Zagradišnik; Anton Burja; Simon Golob. c Sv. Peter v Sav. dolini. V št. 49- z dna 3. decembra smo čitali v poročilu iz priž, kako se je naš liberalni podloški gostilničar (Sedminek udeležil agitacije zoper krščansko misleče može v Grižah. — Sedminek, Sedmine!;! Ali nimaš nič dela s svojo liberalno posojilnico, da lahko hodiš po svojem misijonskem liberalnem potu. Ostani rajši doma, skrbi za svojo posojilnico, da (bode šlo naprej! £>icer pa imaš dovolj dela v domači občini, ker, kakor se sliši, 30 že nekateri zapustili Narodno stranko ter pristopili h K. Z. Potrdi rajši svoje bratce v njihovi veri. Prigoditi se zna, ida ostanejo liberalci samo krč-marji, kateri so tukaj v St. Petru skoraj vsi. Odločen naš krčmar je g. J. Hrovat, pri katerem se nahaja Slov. Gospodar in Domoljub. Eden pa svojo barvo skriva, noče S3 pokazati, čegav da je. Drugi so ve.Jnoma pristni liberalci, .ki udrihajo v svojih gostilnah po K. Z. in po duhovnikih. „Duhovniki niso namestniki božji", tako trdi nek krčmar, zato, ker hodijo obuti, a ne bosi, kakor naš Odrešenik." Ali ni to duhovito? Zelo zanimivo je gledati naše liberalce, kako prihajajo v cerkev. Enega pošljejo ?z Žgankove gostilne k cerkvi pogledati, če bode kmalu minilo. Co je že sv. maša blizu konca, tedaj pride cela procesija ^mih pristnih liberalcev pod zvonik. „Oberlajtnant" tukajšnjih liberalce»', g. A. Cvenkel, pa pridejo malo prej, predno sv. opravilo mine, v Kosmelovo vežo ter se milo ozirajo pri vratih ven po svojih srčno jim vuanih podložnikih: tem pa klobuki kar odletavajo od glav. Ali se bojite nas „klerikalcev", da hodite v ve-žu? Nič se nas ne bojte, ne bodemo vam nič žalega storili; še v cerkev vas uljudno vabimo! — Opazovalec. c Nova cerkev pri (Vojniku. V tukajšnjem bralnem društvu smo imeli na prvo iadventno nedeljo zopet enkrat občni zbor, ki ga že tukaj dolgo ni bilo. G. kaplan so nam razložili namen društva in nas tako navdušili, da smo sklenili od zdaj naprej se izobraževati in delovati za procvit našega nanovo oži-| velega bralnega /društva. Rasti in procvitaj bralno druStvo novocerkovško ter vodi našo mladino po krš-i čansko - socialni poti do prave narodne izobrazbe. Eden, ki je zraven bil. c Ljubija pri Mozirju. V /132. št. Domovine je nekdo na hudomušen način, bodisi iz nevednosti ali hudobije napadel svečarje, kateri vsako leto po gor-njegrajskem okraju pobirajo darove za potrebščine ! podružnih (cerkev. Resnici na ljubo naj služi sledeče ' v pojasnilo. Svečarje oskrbuje pri nas! vsak ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih a K osebah prevzame v svojo lafet proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke. Za vplačila jso pošti se dajejo ¡eastonj po&t. hpanilnične položnice. Hodili dan: wsak f©rek iti petek dopoldne. 1888 Vprašanja in prošnje se sprejemajo vsak dan, rnnrn praznite dopoldne od 8—II ter od 3—6. ure pepM iiMiSiffffiSIiiliHiiii mi ¡¿t raždms Ustanovljen 4 leta 1867. Ilryask'o. . 'W^'.VtB&ÄwSBSää,*. raždinn Ustanov jena leta 1867. 887 Akcijskega kapitala in rezerv 830.000 Iv. Sprejema vloge od 5 K naprej in je obrestuje do preklica s 1 454%. t Rentni davek plača zavod sam. ■ 1 t Kimn imii Milan Monetär-Celje i Cepljene trte Dva učesiea v starosti od 15 — 17 let sprejme takoj ivan CESAR, podobar in pozlatar v Mozirju. Priporočam tudi svojo zalogo cerkvenih podob, Kristuse za poljske križe itd. ob enein se pr poročam tudi čč. gg. cerkvenim predstojnikom za naročila v mojo stroko spadajočih del. S spoštovanjem 966 li§mn Cesar. Glavni trg Štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. Oiia, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajngko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. -s*-»-»- 180 teči! za dobro in solidno postrežbo. I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju; trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanku pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutomeru; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatca ; 865 Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago. Naznanilo B Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj m sicer vrste Mosler na portalis 20 000, Burgunder beli 20.000, Spanec na Portalis 10.000. Trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Kip. Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge. 982 Ivan Vertnak, posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj. Napak je misliti, da se „dobra kava" pripravlja le iz „samili kavinih zrnc", nikakor — kajti dober pridatek povikša kavino moč, njeno barvo & njen okus. — To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom pristnega „Franekovega" pridatka za kavo. 964 Naznanjam posestnikom vinograiov, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad precejšno množino na suho cepljenih trt na prodsj. In sicer: šipon, silvanec, Isš-ki rizling in žlahtnino belo in rudečo, vse trte so cepijene na Rip. portalis in muškat cepljeni na moiitikolo. Vse trte so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene. Cena je I. vz. za v jesen odvzete trte 140 K 1000 kom. za na spomlad pa 150 K 1000 kom. Cena II. vrste je 80 K 1000 kom. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 20. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj v zalogi. Franc Mnršič, posestnik in trtničar t Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Jnršinei 877__pri Ptnjn.____ Jožef PMer® oč a h pri Mariboru tovarna za kmetijske stroje in livarna za železo. Izdeluje v velikem številu najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od '/i do 6 colov. K. K. H. Cena 120 kron. Jamstvo eno leto. Popravila strojev točna, po ceni. Slovenci, zahajajte y domačo tovarno po stroje! Prodaja se tudi na obroke. Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatiinice, čistilnice itd. itd. po najnižji ceni. Drszgalnice sa sadj 3, najboljša sistema. Ceniki se pošljejo brezplačno if 823 Božična darila: „Božič pridnim otrokom1' lepa knjižica za 30 vin. Jaslice iz močnega papirja izrezane, po 20, 30, 50, 80 v. Angelčki svetli iz papirja po 10 ▼. Za božično drevesce: šumeče zlato, srebro, angelski lasje, svečniki po 2 y in 3 v, sneg za vejice ovitek po 30 v, razni okraski zelo leskeči. Cele pole, iz katerih se iirežejo jaslice, pastirci, ovce itd. po 3 v. Božične razglednice blizu sto vrat. Vse to in še veliko lepega dobite po ceni pri Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru. m | Vinogradniki, pozor! J Naznanjam, da imam veliko število na suho v Jj^ cepljenih amer. trt in sicer: Šipon, Laški rizling, jj, HSilvaner, beli Burgunder, Portogizer in Izabela cep- m Ijeno vse na Rip. portalis. Trte so dobro zaraščene ™ IT in lepo vkoreničene ter pred snegom v trsnici zagra- ^ ^ jene. Cena I. vrsti 1000 komadov 160 K. Pri ^ g naročilu je treba poslati 10 odstotkov are. Oglasiti ^ se je pismeno ali osebno pri Janezu Toplak, trt- ^ JS^ narju na Kukavi p. Juršinci via Ptuj. 971 ^ Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkvena dela v St. Ulrich, Orčden, - Tirol ■ se najtopleje priporoča za vsa cerkven* dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 © g J* Ä-S •s o 2 S " a o •S» s D O) ort ■3 V M d O a 08 KJ S o 'S • 5 ® .5 ® o o >02 a 05 •M ca N O a ■Ö e T—< a . ® o a < (fl O > ® (H cu O ' .5 ® S 13 ® to A cd Pk M Ph O a V ® O iO o M e o o M oa «n a M N a ■ M a g ® a> Ol a> M 5 O u 93 n a. W—4 ta OJ O PH .9 . a'I 2 o ►■a s ■s-p ea«aa s S3 e fcj ■M -.S _ >H 2 ° a cn ¿a M ® ti «o J* o Ph "P I* k» -S « o O > - o n " O j « ¿3 0) JBŽ »(»•g« ~ öl — SI SE J I u Božič pride in zato priporočam cenj. občinstvu, mojo"veliko zalogo jaslic, svilenega paiirja, zlatih in srebrnih okraskoT, molitvenike, fiine kasete s pismenim papirjem, knjige s podobami, percsnike, albume za razglednice, slike in znamke, kakor tudi drugo galanterijsko blago, po najnižji ceni. Z velespoštovanjem W VILKO WE;1XL Maribor,^Gosposka nlica 83. ^B POZOR: Edina narodna trgovina i fflžnpiaktur. ta žpeeerijtkisn blagom L ftriMei priporeáí eesf. s&MbsSyü svoje veíikss, rots sttof e. ßei'ö nisio. fssfrsž. teta», Kdor hod« dofcro ksp&, »oil « narodno tegoviss Pohištvo I v veliki zalogi, kakor tudi matrica, dlvanl, otročja postelje ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Msriber Koroška cesta št. 10. Svoji k svojimi Nova trgovina Fr. Bureš, urar, ©čalar in" zlatar v Mariboru TsgettboffosB cesta 33, priporoča slavnemu občinstva svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-bmine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točna :: hitro Izvršijo. :: „CROATIA" edina hrvaška savgrovalnlca, osnovana od občine svobodnega fat kr. glav, aeata Zagreba .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema t zavarovanje proti požara in vpepelitvi po bliskn nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago t trgovinah itd. po j ako ugodaih pogojih In nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CROATIA' T Trsta, Corno St. 1. Preselitev trpine! Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se i moje trgovino preselil v Poštno nllco it 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni ln mnogobrojnl obisk. X velesp oš tavanjem FELIKS ROP, 1 J trgovina i manulak tnrnim blagom, Maribor, Poštna ulica št." 8. POSLANO. Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je priva slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani frank o in zastonj. R. Strmecki, Celje Trrevska hiša z mannfaktarnim blagom na debele in drobno. ¡narodna gostilna s Pri pošti = ntarlfeOi, Tegsthefeva oesta 49 priporoča vedno svež« pivo, izvrstna domača vina ter mrzle ln tople jedi. Bar. Medea. kupujemo pri DLAKA i MARIBOR Tegethofova eesta itev. 21. Zato © ker se tam dobi najboljše biago po najailji eeal in sicer za jesen velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robee, predpasnike, žensko ia meSko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: s k Tovarna za glinske izdatke —===== v itačju izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premkte gline priznane najboljšo izdelke, kakor: patentovMO zarezro in vsakovrstno drago strešno opeko, opfcko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošča za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tndl t Maribora, Cesarska eesta, Kri kamanarf* A. F. Prall b mestia i tir. , Glavo! trg štev. 15, poleg mestne hiše. Kapljice za svinje Sier.di6ne Je izvrstno in poskašeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prnll-jeva poleg mestnelhi&e. 11 Glavna zaloga BABTHELNOVEGA apna ia poklajo t! Razne Vrsto travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena »> »>■»« » »> «« « priporoča HI. Berdajs ™! i svoji k sTOiam Rial» Of i Narodni dom. ItJvsiJ! Ii si| t»H|Si jíüfefl. - »i.e, , i drillt triHín, Banilia Hin« «!» SMä Äfll-Htí». Manufakturna trgovina RUDOLF H*VELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstva svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — postrežba točna In strogo solidna I »Ji 1* svoji Priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek gospode in fante po najnovejšem kroju ter po jako nizkih ceni. Z velespoštovanjem Jakob Veziak, krojaški mojster Maribor, Šolska nlica. za Franc Divjak, slikar In pleskar v Mariboru, župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slav-b«m očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 365 Franjo Horvat cerkveni in sobni slilzar, Maribor, Kaainogasse štev. a naznanja, da se je preselil iz Goinje Radgone V Maribor ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje eerkev v vsaki tehniki, altarnih slik ia k riževih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvo« se posebno priporoča za slikanje odrov. 404 Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z neomejene zavezo Grajski fr i Si. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4»/,. O)renti se pripišnjejo k kapitalu 1. januarja ia 1. julija vsakega leta. Kontni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupSarai varnosti po V/S/*, na vknjižbo sploh po 5*/„ aa vknjižbo in posestvo po S1/«*/*» ln na eoebai kredit po 6*/». Nadalje izposoj oje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne are so vsako sredo in četrtek od 9. do IS. dopoHne ia vsako soboto od 8 io 12 dopoldae, isvmši praaike. — V uradnih arah se sprqjesa k izplačuje d« vsak pojasnila se dajejo delavnik od 8.—12. dopoldne a od popoldne. «.—6.