«
/
//
(Većepno i srd o nje*)
111 številka.
V Trstu, v soboto dne 15. septembra 1894.
Tečaj XIX.
„EDINORT"
iiliaja po trikrat ni« t«d«'n * Inatili i*, danjih uli torkih, 6atrtklh
in tobotfth. /jutranji« tadanje izhaja ob H. uri rjutraj, refirno pa ob 7, uri *ečer. — Obojno ladanje niti« : i* Jede« m«i*r . t —.»0, iivim Avutrij* t ] .40 >* tri m*!«'1 . . „ 2.(10 , . . • i« pol leta , . . 5,— . , , «._ la »■« leto . , . 10.— , , trt —
Na naročbe brez priložene naročnine ••
na jemlje »ilr. Fosamićee štuvilko se dobivajo t pro-dajalnleali tobaka t' 1 rat h po 2 nit.,
V Ooriri po 3 nvi. Sobotno vefiurno tadanju v 1r»tu S ni., v Ooriri « ni.
EDINOST
Oglasi se ra^uno po tnrifu t petita; za na'loTi' i debelimi irkitmi »o plai'iijn prostor, kolikor ohm^n i aradnih »rutic. Toolana oainrtniee in j mmzulirnle, ito-msii ogla«! itd.se r.i<*unnjo p>. pogrnltii,
V*i doplai naj se pošiljajo uredništvu: iilifa Canorma it. 13, V »ako pi.mo mora biti frnnkoTano. ker nefrankovana a« ne •prejimajo. Rokopisi te no vračajo.
Naročnino, reklamacije in ojflaHo sprejema Ujtrarniitvo uliea Canerma lit. Odprte reklamacija »o proste pofctnine.
Glasilo slovenskega polit!6netfa društva asa Primorsko.
t* r »4tno»U Je map t'
Narodna svojstva in državna korist.
Najvplivnejši nemškoliberalni list „Neue Freie Presne" je objavil dne 8, septembra znamenit članek o sijajnem t •prejemu cee« rja t Lvovu.
V tem članku pravi „Neue Fr. Presse", da triumf, ki ga slavi sedaj pametna in realna politika Poljakov, bodi v pouk ta vae droge stranke in narodnoati v Avstriji. Većina njih da ao dalje Časa Je v avstrijski driavni aveti, nego pa Poljaki, in bi ai morati dosledno Čutiti bolj tesno spojene t dr* lavo. In vendar ni tako, kajti le malo njih je, ki to priili do pravega spoznanja, da dr-iavna korist mora biti nepremeeten mejnik aa vsa narodna in lokalna stremljenja.
Proti konou pravi „Neue Freie Presse", koliko močnejša In srečnejša bi bila Avstrija, koliko bojev in krit bi jej bilo prihranjenih, a koliko večjim zaupanjem bi mogla iti nas* proti doadevno viharni bodočnosti in reienju teikih socijalnih problemov, ako bi bilo splo-ino ono •pcinanje in ako bi bilo isto odločilno pri vseh strankah avstrijskih! Mi gle* damo — tako aa kljubuje omenjeni Itst — brea nevoščljivosti na sijajne dogodke v Lvovu, aaj je driavna misel, ki sedaj trium-fuje tam, jed ro nemško-liberalnega programa. Pri tem pa ne moremo samolčati ielje, da bi ista miael napolnila tudi druge, nič manj na* darjene in ta Avatrijo nit manj dragocene ■tranke in narodnoati. Ifariikako trnjevo vprašanje rešilo bi ae potem veliko loie in tudi politiika teža bi ae delila jednakomer-nejla nego ae je to godilo do sedaj. Upamo, da ae je ta srečni preobrat jel vršiti s — koalicijo!
Tako »Neue Freie Presse*. Tu ga imamo topet starega volka v pohlevni ovčji obleki! Da ne potnamo le od davna slavne nemško-liberalne gospAde a vso ujih brutalnostjo in naailnostjo, vzklikati bi morali, prečitavii to modrovanje : Glejte, kako se spreminjajo časi in ljudje injimit
Ali tako kratkovidni ne amemo biti mi avstrijski Slovani, saj smo prebili dolgoletno trdo lolo britkih akuienj. Ne, liberalna go-spfida ae niso spremenili: ostali so isti, kakor so bili; ostala sta le njihova tvijačnost in hi« Davščina.
Mi ae moramo le smijati — in t nami se emeje vea ratsodni avet — drani trditvi, da je driavna miael jedro programa nemikoliberalne atrauke.
Istoj stranki, ki ilće pomoći it Berolina, istej atranki, ki vabi pruake marke v državo nato, iatej atranki, ki aa mejami naše države snuje organitacije proti svojim lastnim sodržavljanom — iatej stranki da bi bilo jedro programa
—	driavna miael avstrijska M O up, nas ne prevari vaia hinavičina, ker vas potnamo £e
PODUSTEK. Na bolniški postelji.
Spisal Anton Zaje.
Soluce ae je žo nagnilo k zatonu. Zopet sem jedeu dan bliije smrti, V izbici je mračno in le nnolićai ,tik-tak stare ure odmeva od pustih aten in drami tišino. Podignem ae na trdem leiišču, podprom težko glavo na de* tnioo in trem skoti odprto okno na daljne
—	v tadnjih solćnih žarkih se bliščeča — planine. Pri tem pogledu razširi »e tu i sroe in hrepeni daleč, daleč ćea sinje gore, v malo gorako aakotje, tjA, kjer je moj dom, moja rojstvena kočica in kjer živi mi najdražje bitje svetd — moja mila mati. Oj, da bi mogel poleteti kakor drobna ptičica pod sinjem nebom, dvignil bi se in poletel k Tebi
—	draga mati! Padel bi pred Teboj na kolena in proail Te a povzdignenimi rokami, da primei v naročaj Svojega zgubljonega
davno in ker vemo, da vas je Iti sila in beda — nikari pa modro apoznanjo in skrb za srečno bodočnost države — pritirala do tja, da delate globoko poklone pred „pametno in realno politiko Poljakov" — istih Poljakov, katero ste v svoj čas obsipali s gnjevom, srdom in »sramovanjem, dokler ste imeli In količkaj nade, da jih ponemćite. Sedaj pa, ko vidite, da niste kos tvitosti poljskih politikov, sedaj se klanjate pred njimi. Ob vsaki priliki ste v najoatrejših itrazih obaojali sebičnost in nenasitljivost poljske politike, v živih barbah ste slikali nevarnost te politike ta državo, v tonu pristnega in najglobljega prepričanja ste zatrjevali, da poljska stremljenja ni moči apraviti v soglasje t državno koristjo — danes pa ležite na trebuhu pred iatimi Poljaki, danes proslavljate politiko njih kot „pametno in realno". Nekdaj ste sikali svoj strup na politiko Poljakov, danes pravite, da je ista politika jedro v a i e g a lastnega programa.
Kdo vam verjame P Nikdo! Saj vemo vsi, da ste hinavci, aaj potnamo predrobro „jedro1 vašega programa: vašo gospodoielj-nost in krivičnost. Ker že niste mogli potlačiti Poljakov, pa bi hoteli tlačitidruge narode s pripomočjo Poljakov! To je jedro vašega programa. Pa še nekaj vas veže na Poljake — dejstvo namreč, da so ti poslednji močan steber one in iste koalicije, v katero ste se zatekli tudi vi, da reiite, kar se ie reiiti da pred hrumečo nevoljo ljudstva, nastavio proti vam.
Skrb za svojo lastno strankarsko korist je torej jedro in začetek in konec vsega nemikoliberalnega programa — vse drugo je le hinavičina in zvijsČa, Gorje državni misli avatrijaki, ako bi ae morala naslanjati le na program s takim jedrom !
Po vsej pravici in z »so odločnostjo odklanjamo torej vse lepe nauko nemškolibe-ralne gospfide o tem, kar aahteva od nas driavna korist.
Z druge strani pa nam je tudi vieč, da so nam .politiko poljakov postavili v izgled. Saj je to, kar zahtevamo mi, prava malenkost v primeri a tem, kar so zahtevali in tudi dosegli Poljaki se svojo pametno in realno politiko.
Oglejmo ai le pravo smčr poljsko politike, da ae uverimo, da so ae Poljaki neumorno borili — aa-ae: ta avoje narodno avojstvo, za svojo narodno in deielno avtonomijo in za svoje goapodarake koristi, pri čemer jih ni ni najmanje motila misel na državno korist.
Po avoji „pametni in realni politiki* postali so Poljaki obaolutn- gospodarji v deželi, njihov jetik je dospel do neomejenega prava v šoli, uradu in javnem življenju, oni ao isti, ki določajo amčr naši notranji politiki, za ogromne investicije v Galifiki krvaveti so malina, Ti pa bi zatrepetala od radosti, objela me drhtečimi rokami, poljubila na čelo razo-rano od akrbi, pritisnila na materinske grudi in vrnila izgubljeni mir mojemu bornemu srcu.
Glava mi omahae na zglavje in ljuta bol iine skozi moja izsušena prsa. Sedaj so ie le spominjam, kako pramo je moje hro-penenje, ker nevsmiljena bolezen mo drži priklenjenega na poateljo in me ovira, da ne morem poleteti k Tebi, v Tvoj naročaj. — Mati moja, draga mati I — Da Ti vidiš Svojega sina, kako ae muči in umira daleč od Tebe, v tujem avetu, med tujimi ljudmi, zapuščen od ljudake pomoči in prijateljev, zaplakala bi grenke solzo in vila roke, dokler ne bi Ti počilo srce v grudih od velike b6li.
Oj, zakaj Te nisem poslušal, ko Bi mi rekla pri odhodu : „Sinko, no hodi od mene, no hodi v tuji Bvet, ostani doma pri maleri, kur io v tvoji rojstveni hišici in v bližini materinskega srca najdeš srečo t*
rali vsi državljani in slednjič jim je država odpisala pred par leti skoro 100 milijonov dolga na zemljiški odveai.
do pred 20 leti je bila Galicija siromašna in pasivna dežela, tako, da se jo mogla vzdr-favati le ob žuljih in žrtvah vse ostale države — danes pa prireja sijajne razstave in so ponaša pred svetom se svojim gorostasnim napredkom.
Ta napredek Galicije je ros posledica „pametne in realne politike" Poljakov, ali amćr te politike jo dijametralno nasprotna programu nemakoliberalne stranke ; programu centraliiacije in ponemčevanja.
Poljaki so res začeli napredovati ie Io potem, koto pripomogli do tmage svoj omu narodnemu avojatvu, ko ao doaegli samostalnost vgospodar-akem in narodnem pogledu. Sedanje slavnosti v Lvovu ne anačijo torej triumf nemiko-liberalnega programa, ampak ao triumf tej nasprotne ideje: ideje narodne io goapodarake aamontal-n o s t i.
S tem je tudi podan dokat, da goje* nje narodnih avojstev je jedina pot do sreče avstrijskih narodov in da po* speševanje narodnih koristij n i k e k o r ni v nasprotju s koristmi drŽave. S tem je povedano tudi, da držuvni interes nikakor ni na potu narodnim in lokalnim stremljenjem, kakor bi hotela trditi „N. Fr. Presse", ampak da izpolnitev takih zabtev dovaja narode do sroče in aadovoljnosti. In srečni vai narodi — srečna vsa država.
Dajte torej tudi nam, kar sto privolili Poljakom, dajte nam popolno jednako-pravnost, spoštujte naše narodno svojstvo in skrbite aa aboljšanje naših g o* spodarskihodnošajev in 11 pri* m o r n o investicije — in videli boste, da pustauomo tudi mi tremi, pamotni io realni politiki in da bodemo tudi mi ob vsaki prili kazali svojo zadovoljnost.
Ako ni škodovala dižavni koristi zmaga narodnega avojatva in narodne avtonomije pri Poljakih, se tudi ni bati tega, ako so uresničijo naši narodni idejali.
In da res ni ikodovala, ampak da je še bolj utrdiU vez med deželo in drŽavo, nagla-šalo jo tudi Njegovo Veličanstvo e a m o v svojem odgovoru na nagovor do-želuega maršala, knosa Sanguska. Cesar je namreč rekel: „Dognali ste doka«, da ae je še bolj utrdila vez med deželo in državo s tem, da ae je jemalo ozir na narodna svojstva in zgodovinsko tradicije!
S temi besedami jo vladar lam blagoslovil načelo narodno avtonomije I Centralizem in gerinanizaoija, obsojena sta 1
Čuvajmo toroj svojo narodno svojstvo, kajti s tom pospešujemo tudi d r-žavno koristi
Ali jaz Te nisem poslušal, odšei sem v prvi mladosti od Tebe, iskal som ljudi tin srečo; a našel le otrovana srca in prazen dim. Moja vedna želja je bila povratiti se zopet k Tebi, v Tvoj zagrljaj. Ker pa praznih rok nisem maral priti, odrival acm od dno do dneva, od leta do leta, dokler me ni nevsmiljena bolezen oborila na posteljo. Noč in dan som se mučil, znoj mi jo lil nii čelo in ko sem mislil, da sem že blizo cilja, vrgla mo je nemila osoda s pomočjo hudobnih ljudij z vrhunca mojih |nAd v prepad siromaštva in bdde. — Sedaj pa bom skoraj rešen muk in trpljenja toga goljufivega sveta.
veseljem bi umrl, samo da bi cui bilo mogoče le šo enkrat videti Tvoje milo lice, le šo eukrat počivati na Tvojih materinskih grudib. Sklonil bi roke in vsegamogoČnega JJoga iskreno zahvalil za to miloBt, za to srečo. Ali zastonj mi je tugovanje, daleč si Ti od mene in jedina uteha mi je, da tudi
IX. rednn veliku skupšt ina
družbe svetega Cirila in Metoda
dne 7. avgusta 1894. v Novem Mestu
'A ozirom na skromni prostor nninga lista nam seveda ni mogoče, da bi doslovno priobčili vse dolgo poročilo o tej skupščini.
Kev pa je vsem slovenskim glasilom dolžnost, neprestano vzbujati zanimanje med slovenskim občinstvom za to našo krasno iu prepotiebno družbo, hočemo posneti tudi mi vsaj važnejše stvari iz omenjenega poročila.
Devet let je poteklo, odkar biva naša družba. Tekom tega časa je prirejala vsakoletne svoje velike skupščine po slovenskih mestih, trgih in vaseh in je bila povsod prijazno in navdušeno vsprejeta. S ponosom sinemo povdarjati, da ne pojenjuje ljubav, s katero se rođoljubkinje in rodoljubi oklepajo te naše družbe, temveč ie še bolj vski-peva ta vseslovenska ljubav širom mej naše lepe domovine. ljubezen do naše mladine vodi nas Slovence iz vseh krajev ne glede na izgubo časa in denarja v razne kraje k družbinim skupščinam, da se nagovarjamo o naših narodnih težnjah. l>a so taki razgovori prepotrebni in da imajo veliko privlačno moč, svedoči velikanska udeležba ob naši IX. glavni skupščini v Novem mestu. Novo-inesto, središče lepe Dolenjske ni še gledalo do letos zbranih v sebi toke tbaže gostov, nego je to bilo dne 7. avgusta. Videlo je namreč v svojem starodavnem zidovji v istini zastopane vse Slovence po naših podružnicah ; tli se je pokazalo skupno „Slovenstvo" kot. jednako misleče in jednako čuteče. Te velike pomeuibe prepričano pa so je ukazalo t tiri t Novomesto ob vsprejeruu in ob vsem lamo-šnjem bivanji naših milili sestra in bratov od vseh krajev našega ozemlja.
Že v predvečer dne 6. avgusta je zasnovala vrla prva moška ljubljanska podružnica večerno zabavo na čast z raznimi vlaki v Ljubljano dospelim skupščinarjem. Pri „Zvezdi* se je pa zbralo po 8. uri toliko skupščinarjev iu druzega občinstva, da je bil vrt napolnjen. Vojaška godba je v občno zadovoljnost svirala tudi mnogo slovanskih komadov. Družbeni prvomestnik Touio Zupan v prisrčnih besedah pozdravi vse navzoče ; osobito pa one skupščinarje, kateri so od daljnih krajev prihiteli že danes v našo prvostolnico.
Poročilo opisuje potem obširno, kako so vsprejeli skupščinarje na posamičnih postajali dolenjske železnice.
V Novem Mestu so pozdravili skupščinarje gosp. Ivan Krajec, v imenu novomeške podružnice, g župan P e r k o v imenu občine iu g. dr. Albin Pozni k v imenu narodnih društev.
Na teli pozdravili se je zahvalil gosp. prvomestnik družbe vodja T o m o Z u p a u z nastopnim krasnim govorom :
Ti misliš nn-me in da morda ravno sedaj pulili proti nebu Tvoja vroča molitov za izgubljenega sina.
Sedaj pa, droga mati ! — Ko Ti dojdn tužen glas na uho, da sina krije Ti zelena trava; prosim Te, oprosti mu njegovo pogreško in zmote, e kojimi je tako ljuto ranil Tvojo blago srco. -- Prosim Te, oprosti mul
Nad glavo na steni visi mi materina slika Z vsemi močmi so pridignem, suaruum jo in z drhtečo roko prinesem na usahnoli ust niči. Solze mi kapljajo po licu in se razlji-vajo po nji. Pritisnem jo na gola prsa, na srce in onemogel ležem nazaj na posteljo.
Tu na mojem srcu naj počiva Tvoja mila podoba, draga mati ! dokler mo nekega dne no ponesejo tuji možje na moj novi dom — pokopališče. — Ti pa, borno srce, toži, dokler no počiš ; saj kmalo Te primo Tvoja druga mati — črna zemlja v svoj naročaj!
Pretlagorodni mestni čupan !
Slavna narodna društra f
Pridi G.irenc!
Z mrzle planili«
Vabi Dolenc.
V	gorke iloline;
Vince z gord
Greje srrd.
Prišli smo Slovenci iz mrzlih pokrajin med V a* v gorke doline. Iz vseh slovenskih pokrajin smo prišli in .smo se ta trenutek — preblagorodni gospod mestni župan, slavna narodna društva in slavno občinstvo — razvrstili tn pred Vami žene in dekleta, možje in mladenci — vsi enega prepričanja, vsi enih čutil. Bratovsko ste nas vabili; uljud-nostna dolžnost nam je torej i ila, da smo se takemu vabilu hvaležno odzvali. Odzvali smo se pa v ogromnem številu; le poglejte nas v tej množini zbranih tu okrog sebe. A niso nas privedle danes v sredotočje Dolenjske, v prijazno Novomesto, Vaše vinorodne gorice
—	akopram vinska kapljica, zmerno vžita, človeku dobrotno raz vname kri; privabila nas je danes Vaša ljubav do družbe sv. Cirila in Metoda; Vaša ljubav za svoj rod in dom, ona ljubav, ki bolj kot vinska kapljica raz-vname, ker ne razgreva samo krvi, ampak vsega človeka, njega duhA in njega sreč.
Pridi U »renči
Z mrzle planine.
Vabi Dolenc
V	gorke doline;
Mrzel je led,
Pridi se gret!
Nismo torej prišli radi Vašega vinca z gore, ki greje srce — prišli pa smo sem med Vas branit se ledii narodne mlačnosti; gret smo se prišli med Vas ob Vaši slavno« znani vnemi za narodove blaginje : namenjeni danes iz teh vzrokov ob višati tu ined Vami IX. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda.
Slavnoznana je Vaša vnema za ljubi dom, pravim. — Da! slavnoznana. — Priča te vneme je to trenotje Vaš veličastni sprejem odposlancev one družbe, ki skrbi, da se narodu to ne odtuji, kar je narodova najdražja posest, da se mu ne odtuji slovenska mladina.
Zato Vam odzdravljam imenom družbe sv. Cirila in Metoda, izražajoč prisrčno zahvalo na tem Vašem ljubem sprejemu in na Vaših ognjevitih pozdravili. Bog živi prvega meščana tega mesta, Vas preblagorodni gospod župan; Bog živi vsa Vaša tu navzočna slavna narodna društva; Bog živi vse častito bivalstvo tega kraja, lepo središče Dolenjske
—	starodavno Novomesto naj Bog živi!
DOPISI.
I m Dekani, dno 13. septembra 1894. (Ist. dop.) Ker ae v dopisu is Kubejske fare in ii Dekani mam k tj ne vjema s resnico, vsojam ai sledeče navesti:
V dopisu ii Kubejalte fare pravi dopisnik, da, ako oatane obč. stareiinstvo v teh rokab, gotovo propademo o državnih in de-že nib volitvah. To ni nič drutega, kakor lui in ismiiljija dopisnika in županu nasprotne atranke. Ako bi bili v tako nevarnih razmerah, gotovo ne bi bil g. nadžupan ob lanskih in letoinjih volitvah skoro jednoglasno isbraa v občinski odbor. Ker nismo propadli pri zadnjih volitvah v državni »bor, tudi pri prihodnjih ne propademo gotovo. Kajti poprej
Kmetiki upor. 138
Myo4ovtn*km purft iftn^Jategm vtkm.
—	Spisal Avgust Šenoa, Preloiil 1. P. Planinski. —
Poveljniki gredo is cerkvice, na Vstoku ae svita, oblaki zginejo, mrila tirna je. Samo Mogajič ostane v cerkvici. Umirajoča luč igra na lici speče deklice. In jnnak poklekne, nagne so nad njo in topne, poljubivii jo v čelo : „Danes je tvuj dan, Jana moja. Bog UHm pomagaj !" OtrSi si solzo, gre Jurij za ostalimi.
— Z Bogom, Matija! stisne Pasaneo vojvodi roko, jas pojdem na svoje mesto, a Bogom, bratje, da bi se srečno seSli. — V dolini pod gričem stojč ra/.vr&čune čute, po hol-inih »traže, konjiki, peioi s puAkami in kopji, krdelo pri krdelu, glava pri glavi, vse gleda tiomo predse, ali resni, odločni možje.
Sulnce vzhaja. Visoko so vije križarska zastava. Jutranja zarja rdi na teh mrkih bradatih obrazih, na svitlom orožji, jutranja zarja ao razprostira nad glavami poveljnikov, kateri stojč v kolu pod aastovo na hribci, a sredi njih korenjak Gubec, kateri mu so od
i« akoraj vedeli aiamo, kaj je narodna stvar.
Sedaj pa amo prepričani do cela, v kako korist au nam naii državni in deželni poslanci, posebno naša državna poalanca dr, Ijaijinju in profesor Spiniid.
Dalje je čitati ie v omenjenem dopisu, da pota v naii občini kažejo rebra. To je aieer deloma rea, a pomniti treba, da jo naia županija razdeljena v več katastraluih občin, katere ai morajo, z občinskim predstojnikom na čelu, ume delati in popravljati ceste. A kar jih je v oblasti g. mdiupana, ao prav vagledne, kajti poprej se ni v 20 letih ato-rito toliko v tem oairu. Most čei vodo Ri-žano je veliko važnosti za Dekance, posebno pa aa vas sv. Anton; ilasti o potimskem Času si poprej akoraj nihče ni upal hoditi po njem. Poglejmo aedaj! Ob straneh ima svoja držala tako, da vsak lahko čezenj gre, naj bi si bila ie tako velika burja. „Mrmanov klane" kasal je rebra leta in leta, a sedaj gret lahko a kočijo po njem.
Nadalje je čitati v omenjenem dopisu, da so iole zanemarjene. To ni rea, ker ravno Vi g. dopianik ste navajali v dopiau r. dne 22. februvarja I. 1893., da iole niso bile ie nikdar poprej v tako dobrem atanu, kakor so ravno aedaj. Pravili ste tudi, da uprav tedanji nai župan daje rai&irjati iole v Dekanski občini, kakor tudi vsi vemo, da je to prava istina.
Jas mialim, g. dopianik, da iole v Dekanski občini ae niso toliko pokvarile, kakor tolmačite Vi, in res ne vemo, ali bi verjeli lanskemu ali letoinjemu dopiau.
Dalje navaja dopianik, da duhovičina in učiteljstvo niao ie dobili denarja od bra-tovičin (»konfratern"), Ali gosp. dopnnik : ako župan aam ni '.dobil denarja, ga seveda tudi ni mogel dati veleč, gospodom.
Lani ate ga hvaliti, letoa ga pa črnite i Vaiimi in Vaie atranke domiiljijami. Ali je to častno aa Vaa, g. dopisnik f Res je, kakor je nadalje čitati v dopisu is Dekani, da imamo veliko žalostnih razmer v Dekanih. To pa no savoljo volitev, kajti volitve vrlile ao se v najlepkem redu. Ali dragi moji, mi imamo druge, Žalostnejio razmere. Za novo leto bode dve leti, kar amo v Dekanih zdramili is spanja druitvo „Čitalnica", a glej: že sopet dremlje, niti 10 udov nima, iu nikdo no plačuje mesečnine, In glej čudo, že večkrat mi je bila prilika čuti par čitalniikih odbornikov, kako prepevajo italijanske pesmi. Niso-li to žalostno ratmere f Oh t Kdor ima le količkaj čuta sa narodno etvar, mora ga srce boleti. Dopianik is Kube jake fare je tudi v odboru dekanske čitalnice. Po tem se mora aklepati, kakega miiljenja je njegova atranka. O sadnjlh volitvah pravi dopianik is Dekani, da je privrel atareiina od sv. Anton in zakričal „eviva", ko ae je dosnalo, kateri so isbrani; g. Župan da je volil a 14 pooblastili. Tudi to ni rea nikakor, kakor ni res, da bi bil kričal, da ne smejo voliti Andreja Ore-gorita, ampak Matija Gregoriča, ker g. župan ni niti sa trenotek sapustil volilne komisije, ako ni bila »osebna aila.
Kadar amo aliiali, da amo premagali, od-muvali ao že na dvorani živijo* k lici. Potem ao aeli volilci okolu miz, kjer ao pili in jedli, a to ao plačali posamični občinski odborniki aami sa dotične volilo«. Potem ao se sbrali možje in fantje is Kubejske fare, od sv. Antona
mladega solnoa perjanica rdeči, a srebrni križ na kutai blesti. Levica ae mu opira ob buzdovan, desnica mu počiva na sroi, a resnobno temno oko ae mu opira v kioetsko vojsko. In {spregovori glasno, da je odmevalo čet kmetske glave :
— Bratje moji I Glejte na Vatoku vzhaja aolnce, slaven dan napoka nad goro in gleda nas tu pod sveto zastavo, gleda nas, ta teptani hrvatski narod pod puftko in sabljo. In nas praia : Čemu ste oatavili plug in mo-tiko, ženo in otroke, čemu stojite na anegu in ledu P Oj beli dan. Ćrna stiska nas je pognala semkaj, svoboda naa kliče, sveta svoboda! Poiteni amo, ljudje amo I Razklenili smo verigo in skovali sablje, razlomili plugo in skovali kopja. Človeška prnvica je propala. Mi jo copet dvigamo, mi bedni kmetje, in kličemo, da a«> čuje do Boga : Svoboda naui daj, pravico nam daj, o Bg, tudi uii noaimo ucumrjočo dudo in božjo podobo, tudi mi smo tvoji otroci. Za svobodo sh vzdigaino in vsakdo jo nosi v srci, v roki. Gospdda gredč na nas, silna vojska se pri-mika k miru, da nam iztrga srce, potepta
in nekaj mladenčev is Dekani, ki eo prepevali hrvatske in slovenske pesmi : U boj, Lppi naia domovinu, Ko ponosni orel, itd. Petje in živahna govorica trajalo je do 10^ ure svečer. Po tem smo si voičili: lahko noč in a« mirao rasili na svoje dome.
Ivan Zagoberiek.
(Ker opasujemo mi homatije v občini Dekanski povsem objektivno in ras vsviieoo stališče, natisnili smo drage volje tudi to obrambo, doposlano nam od gosp. županu prijateljske strani. Istotako beležimo aado-voljstvom, da je tudi županova atranka priila do spoznanja, kako pošteno se borita gg. poslanca Spinčič in Laginja sa pravice siromašnega ljudstva istrskega, in želeli bi le, da bi ta stranka, s gospodom županom na čelu, vsikdar kazala tudi v dejanjih svojo hvaležnost do imenovanih gosp. poslancev. To pa a tem, da ju podpira v kruti borbi proti satiraloem naše n&rodnosti. Pred vsem pa naj g. župsn pokaže svojo udanost do naia n&rodne sastave s tem, da uvede v občinski urad strogo nsrodni duh. Mi gotovo nismo osebni nasprotniki g. župana, ali odkrito bodi povedano, da na nsio žalost nismo dosedaj pri njem opasili one samostojnosti nasproti koperski gospodi, kakorino moramo želeti. Na gospodu iupsnu je sedaj, da s od« ločnimi dejanji raaprii sleherno sumnjo. — Pa ie nekaj nam je na srou. Kolikor je nam snano, g. župan ne živi v posebno dobrih od-noiajih a jednim delom duhovičine in učitelj-atva. On ima sedaj sopet oblast v rokah, je torej močnejii. In ker je tako, je uprav njemu dolžnost, da stori prvi korak do sporasum-Ijenja. Kajti v občini, kjer ni soglasja med občinsko oblastjo, duhovičino in učiteljstvom, ni sreče, ni sadovoljatvs, ni vspeinega delo-vanja aa obči blagor in ni — miru. O p. uredu.)
Politiške vesti.
Dopolnilna volitev na Notranjskem.
Valed smrti posla oa Kraigherja raspisana je dopolnilna volitev jednega poalanca sa dež. abor za kmečke občino volilnega okraja po-stojinsko-logaikega na dan 30. oktobrs.
Ni^ja liadzorni&tva c. in kr. vojske. »Armeeblatt* javlja, da je popolnoma ismi* iljena vest o namerovanem osnovanju treh novih nadsoratev v o. in kr. vojaki, kakor je bil to javil nek drug vojaiki list, (To vest amo bili objavili tudi mi v sjutranjem izdanju naiega lista a dne 25. avgusta t. I. Ur.) O takej nakani da doslej merodavni krogi sploh niso raspravljali ie nikdar. Neglede na to, da imamo že generalnega nadsornika skupne vojske in dva viija poveljnika dotno-branatva, ima vsak zapovedujoči general, kateri bi v alučaju vojne moral previeti poveljstvo armade, Že v čaau mira svojega namestnika, ki bi moral v vojnem času previeti poveljstvo včja. Kakor stoje stvari danes, res ni vsroka, da bi ae osnovala nova nadxorn!-itva vojsko.
Mladočehi v delegacijah. Mladočeiki
delegatje ao ai baje tako-le razdelili svoj« uloge: Inženir K » f t a n bodo govoril o nploS-nem vnanjem položenju, dr. P a c & k o vo-jaikih stvareh, dr. Brsorad o dobavah sa vojaike potrebe in o konzularstvu, in dr. Slama o odnoiajih v Bosni in Hercegovini.
poštenost, in vsak hip so zasveti izza onih vrhov njih svitlo orožje. Toda ne bojte se bleska ujih sabelj, ž njimi je a<la in beanost, a nami pravica in Bog. Bodite možje, vzdignite čelo; danes naj ae vidi, koliko je vredna kmetska pest: bodite možje, trdno stojte na meatu, bijte kot grom, da ae vidi, kaj naredi svoboda is sužnja! Borite so slavno, ker ae borite za ženo, za otroke, za mater in očeta, za aveto pravico. Živeti ali umreti t Borite se, da zmagate, kor ako padete v gosposki jarem — gorje 1 Niti zlodej v peklu ne sna muk, katere ai gospdda izmislijo za vas; vsak dan vam prinese novo prokletstvo, vsaka noč novih muk, in prosili boste B'>ga, naj ao odpre p< d vami zemlja, katera vaa noai. Zato se no udajuio živi do zadnje kaplje. Jat vam bom vodil in prisegam vam pri ti aveti zastavi, da bom z vami, doklor bo duša v uien\ da bom dal življenje za svoto svobodo, Ali hočete tako tudi vi ?
—	Prisegamo, zagrmi klic po dolini.
Zdajci pristopi Vugič pred Gubca, za-
vihti sabljo in zakliče :
—	Matija! bodi nam kralj 1
List ki se prepira sam s seboj. V
Bosenu na Tirolskem izhajajoči „Tiroler Volksblatt* je stal doslej, že po avojem programu, v najstrožji oposiciji proti aedanji koalicijski vladi. Slučajno je odpotoval te dni glavni urednik omenjenega lista, duhovnik Oberkofler, na dopuat, prepusti vii vodstvo lista souredniku KnofUchu, kateri je pa prijatelj koalicije in aagrisen nasprotnik onih klerikalcev, ki ne stoje v koalicijskem taboru. Kaj se je sgodilo f Komaj je bil Knof-lach duievni goapodar listu, napisal je resek članek proti poslednje omenjenim klerikalcem, napadajoč jih ostro saradi njih oposi-cije proti koaliciji, zagovarjajoč koalicijo, kolikor se je le dalo. Za tem člankom priila je cela vrsta drugih, v katerih je Knoflaoh z redko slastjo pobijal lastni program listal Ta nesačujena bressnaČajnost provzročila je v Bosenu mnogo hrupa. Glavni urednik se je takoj vrnil in proglasil isjavo, v kateri obsoja omenjene člsnke, prijazne koaliciji, ta-jedno pa je spravil list sopet v njega naravni tir, v opozicijo.
Sknpni proračun za leto 1895. Včeraj so pričele delegacije svoje taaedanje v Budimpeiti, Kakor navadno predložil se je v prvi seji skopni proračun sa leto 1895. Čista potrebščina sa skupne stvari snsža 149.370.913 gld. Ker so prebitki na carini preračunjeni na 47,539.720 gld., trebalo bode torej skrbeti aa pokritje 101,840193 gld. Od te svote je pa ie odbiti 2% na račun Ogerake. Od ostalega aneska 99,803.389 gld., pride na Avatrijo 70"/., to je 69 862 379 gld., na Ogersko pa 30%. to je 29,941.016 gld. — K skupni pntrebžčini spada tudi potrebliiina sa vojako v Bosni in Hercegovini. Ta potrebščina znala 3 582.000 gld. Od teh mora plačati Avstrija 2,467.252 gld. Potrebičina sa skupno vojsko anaia 130,571,828 gld., sa 3,618.763 gld. več nego lani.
Mirovni kongres v mesta Perngia. Nedavno smo že poročali, da ae v italijanskem mestecu Perugia skoro snidejo mnogo franooskih in italijanskih odličnjakov, kateri so ai nadeli nalogo, dovesti do prijaanejžih odnoiajev med Francijo in Italijo. Zajedno pa da bode ta ahod nekaka demonstraoija proti trostesi. Ta ahod se je res otvoril dne 13. t. m. v prisotnosti mnogih franooskih is italijanskih udeležencev ter lokalnih oblasti.
V imenu mesta Parižkega je municipalni svetnik Giron isrekel najtoplejio sa-hvalo na ljubeznivosti Italije. Naglaial je, da si Franoija istotako želi miru kakor Italija, a ne a pripomočjo tro- ali dvotvese, ampak miru vsega človeitva. Znani državnik in učenjak italijanaki Bonghi je med burnimi ovaoijami izražal svoje simpatije do Francoske. — Las tari ni je predložil dvoje dnevnih redov. Prvi obžaluje postopanja italijanskega časopisja, koje se ne kaže prijasno stremljenjem kongresa, ter naglala sajedno vzajemnost med Francosko in Italijo. Drugi dnevni red posivlja vse družbe, da se spoje se stalnim francoiko-italijanakim odborom.
•Hajduki" v Srb(ji. Včerajinji mini-steraki svbt sklenil je pomnožiti orožniiko četu sa 650 mdž, ter energično nastopiti proti vedno muožečim ae četam tolovajev. — Kaj pa, ako ao dotični .hajduki" vse kaj drugo nego pa tolovaji P V Srbiji menda vendar ni takega bogatstva, da bi kar na tisoče roparjev prežalo na popotnike in napadalo sela iq trge le is koriatiželjnoati |
—	Molčite, zagrmi Gubec,	jaz nočem biti drugo kut svuboden človek.	Pač pa se apomuimo nobeikega kralja, k	njemu po-vadiguimo sroa!
In vojvod aname kučmo, ter poklekne; pokleknejo poveljniki, poklekne veaoljni narod. Gubec izpregovori:
—	Pravični Bog! Mdostni Bogi Glej na trdi zomlji klečč pred teboj tvoja uboga deoa. Iz globočino svojega sroa kličemo k tebi: Usmili ae nas, usliii nas, reii naa 1 Odprto je pred teboj naie srce, ti vidii, da smo pravičniki. Razprostri nad nami milostne roke, da bomo slavni pod tvojo sastavo. ReSi nas 1 Amen.
—	Amen I zagrmi narod, , Amen tu lopnejo bleda usta Jane, katera sklenjenih rok kleči ob oerkvenih vratih in gleda v Matijo Gubca.
Od Vstoka poči puška, izza vrhov se zasveti gosposko kopje.
—	Na nog«, bratje! skoči Guboc, go-Hpoda gred 6! Dobro nam doili ! Na noge! tu staro pravdo, za sveto svobodo v božjem imenu! (Dalje prih)
Različne vesti.
Imenovanje. Priaivno sodišče j« imenovalo brezplačnima avaknltantoma pravna vel-benika gg. Makaimiljana Č r n e t a in Ao* tona drja. P e a a n t a.
Važne oubni sprsmsmbe ae menda pripravljajo med nameatniki in načelniki posamičnih pokrajin. O premembi, ki ae je ie dovr-iila v Sileaiji, amo ie sporočili, aedaj pa ae glasi, da gre nameatnik Štajerski, baron Kabeok, akoro v pokoj ter da pride na njegovo mesto nameatnik Tirolski grof M e r v e 1 d t. Namestnikom Tirolskim bode imenovan potem dvorni svetovalee v Tridentu grof O i o v a n e 11 i.
Visoka gosta V Trstu. Včeraj ajatraj sta dospela v Trst v strogem inkognitu princ Filip Belgijiki (grof Flanderski, brat belgijskega kralja) in njegov sin princ A I-b e r t. Visoka gosta sta se nastanila v hotela de Is Ville.
Kip N]. Vsi. 0«tar|a v sovi poitni palači je ie postavljen. Prekrasao, sares ametniiko , isdelani kip atoji na srednji arkadi v I. nadstropja. Cesar je vpodobljen v opravi reda slatega runa. Kip je ii belega tirolskega mramorja, podstava pa is istrskega mramorja. Kip predstavlja cesarja, v nadnaravni velikosti (2Va ■•)• Cesar drli desno roko oprto v bok, v levi, viseči rok) pa drii na pol rasvit pergament, Delo je atalo nekoliko nad 8000 gld. — Govoreč o tem kipu pripomni tetka tTr. Ztg.fl na|ivno, da bi bilo jako umestno, ako bi se aagradil kip s visoko goato ieletno ograjo, da ne bi mogel kdo to dragoceno delo slobno poikodovati (It), ker je kip vsakomur pristopen. No, s temi nepremiiljenimi besedami je ,Tr. Ztg.a prisnala nehotč, da so v Trstu — sami lojalni ljudje. Ta opomba .Triesterice" nas prav iivo opominja na neki spomenik, kojega strašijo redarji noj in dan. Mari pred lojalnimi ljudmi P I
Za po4ru2nieo družbe »v. Cirila in Mo-t<H|a darovala ata A. F. in F. 6. 1 krono in 10 atotink kot prebitek pri igri. — V veseli drulbi v Tomaju nabralo ae je l gld. 53 nvč,
•Trfaftksmu Sokolu* je podaril gospod Anton Vodopivee 9 kroni sa nabavo telovadnega orodja, Žjvio |
Telovadba pri .Tržaškem Sokolu1. Upi-sjvanje otrok se bode vršilo od 16. do 90. septembra in sioer ob delavnikih od 9. do b, ure popoludne, ob nedeljah pa od 8. do 4. ure popoludne v telovadnici .Tržaškega Sokola" (ulioa Farneto, na voglu ulioe Amalia). Oue otroke, ki še niao aabajali k telovadbi, morajo vpisati njih stariii. — Na to objavo opoaarjamo še posebno slovenske atarile, kajti odbor „Sokola* se je trudil mnogo, da more sadovaljiti čestito občinstvo. — Zs nove člaue .Sokola" uvede ee poseben kura, istotako se bode ie poaebej osir jemalo sa tista člane, ki se morejo sahajati k tolovadbi med tednom. Za te poslednje ae uvede posebna ura ob nedeljah popoludne, seveda le v tem slučaju, ako se sglasi dovoljno Itevilo udeležencev.
Slovsnska kazonoka razsodba pri tukaj-inom doMnom sodišču. Včeraj vršila se je pri tukajšnem c. kr. deželnem sodišču kazenska obravnava proti Antonu Glavini iz Šmarij v Istri radi zločinstva težkega telesnega poškodovanja; predsedoval je sodišču g. sovetnik Trnovec. Ker so obtoženi iu priče iz slovenskega sela Šmarje, je bilo le naravno, da jih je izpraševal gosp. predsednik v slovenskem jeziku, in da je vodil obravnavo tudi v slovenskem jeziku. Po dovršeni obravnavi razglasi predsednik tudi razsodbo v slovenskem jeziku — kar se je že marsikdaj zgodilo in je popolnoma zakonito. S^j določile naredba just. min. z dnč 15./3./1862. št 8651., „da se ima gledati na to, da so pri kazenskih in končnih obravnavah, če so obdolženi zmožni samo slovenskega jezika, uradniki in zagovorniki popolnem zmožni slovenskega jezika, da se obravnava vrši v slovenskem jeziku, in da se razsodba in kolikor mogoče tudi njeni razlogi objavijo v tem jeziku*. — A ta slovenska razsodba je razburila tukajšno laško časopisje. „I/Indi-pendente" imenuje to kazensko obravnavo „nov in obžalovanja vreden slučaj" in napada radi tega g. svetnika Trnovc-n. Isti list piše pri tej priložnosti, da je bilo videti, da je sedanji predsednik c. kr. višjega sodišča odbrani! gotove tendencije iznaraviti laški značaj tukajšnetnu deželnemu sodišču s tem, da je pri svojem nastopu posegel v one oddelke, pri katerih se je začel rabiti
jezik, ki ni laik. No, mi privoščimo gosp. predsedniku c. kr. višjega sodišča to hvalo iredentističnega lista „I/ Indipendente* in se še manj bojimo groženj istega lista. Resneje se nam vidi opazka v „II Mattino*, kateri je menda organ tukajšne vlade. Isti list piše o pričajoči kazenski obravnavi: ,Ne bi se bilo mislilo, da se vrši glavna obravnava v Trstu, če bi ne bila govorila laško državni pravdnik in zagovornik". To, kar piše „II Mattino* je žalibog resnično, a tudi označuje, kako malo pravic vživa slovenski jezik pri tukajšnem c. kr. deželnem sodišču, ;katero ima večinoma slovensko prebivalstvo.' Mi le vprašamo: Zakaj tukajšno slavno c. kr. državno pravdništvo govori in piše konse kventno in zmiraj le laško, tudi če obtoženi ne ume druzega kakor slovensko? Ali mar slovenski jezik ni tudi sodni jezik? In ker je postopanje gosp. sod. svetnika Trnovc-a popolnoma zakonito, smo radovedni, kako bo predsedništvo tega sodišča branilo njegovo zakonito postopanje in njega sodniško čast ?
Psvsko društvo „Skala* v ov. Križu priredi dne 23. t. m. veselico s petjem, igro in plesom. Vspored objavimo pravočasno.
Plosno vajo pri „Tržaškem Sokolu* ae prično dne 7. oktobra.
Plooni odssk „Delalskega podpornega drultva* priredi svojo prvo plesno vajo dne 18. t. m. v druitvenih prostorih, Via Molin piooolo it. 1, I. nadstropje. Drulabniki in druisbnice so vabljeni, da se udeleže teh plesnih vaj.
toliko in uftna razstava v Gorici. Včeraj dopoludne ao v Gorici slovesno otvorili učiteljsko konferenco in pa učno raastavo, ki se nahaja v prostorih ženskega učiteljiiča. Slovesna otvoritev se je vriila v telovadnici ženskega učiteljiiča. Telovadnica bila je tem povodom natlačeno polna odličnega občinstva. Poleg delegatov is vseh iolskih okrajev pri-ilo je tudi mnogo drugih učiteljev in učiteljic, duhovnikov, prof isorjev itd. Otvorenju ao pri-soatvovali tudi delelni glavar grof Fran C o-r o n i n i, cesarski namestnik vites R i n a I-dini, državni poslanec g. dr. A. Grego r-č i č in drugi dostojanstveniki. Predsednik, de|, iolski nadzornik gosp. vites Kl od ič-Sabladolski je posdravil sbor na kratko najprvo nemški, potem pa je nadaljeval avoj govor slovenski, opiaujoč stanje Ijudakega šolstva od leta 1869. in njegovo rssvijanje do danainjega dne. Svoj govor je ponovil ko-nečno v italijanščini. Cesarski nameatnik je omenil, da nima besedam g. dež. šolskega nadsornika pripomniti ničesar, vendar se mu sdi umestno naglaiati, da nora vsakdo rea ljubiti svojo narodnost, a treba je, da spoštuje druge; vsi pa idru-Žujmo ae v svestobi in ljubesni do oesarja, — Razstava je sares krasna, sanimiva sa strokovnjake in poučna sa občinstvo sploh. Rasstavljena so n. pr. ženska ročna dela rasnih iol, med katerimi deklio is deželne glu-honemice, učni pripomočki sa aemljepisno sgodovino, iolske knjige in musikalije, učiteljska in delka ročna dela, stavbeni načrti, modeli rasnega kmetijskega orodja in posodja, sbirke rudnin, metuljev in hroičev, natlačenih ptičev, fotografij, slik, risank itd. itd. Namesto obširnega opisovanja, navajamo v kratkem le besede .Soče* : „Letošnja učna in šolska razstava deda vso čast našemu šolstvu in učiteljstvu.* — Kdor torej utegno, naj si jo ogleda 1
Lshonsko umstnijiko (?) razotavo v Gorici morali bi bili satvoriti že jutri, toda tega bržkone še ne storijo; ker jim je namreč ilo doslej le malo ljudij na limanice, hočejo ie nekoliko počakati, da naberejo ie nekoliko drobiša, Ustopnino so »nižali na 10 nč., sa to, kakor pravi nai „Piccolo della Serau, da more obiakati to .raastavo* tudi preprosto ljudstvol Glejte bo, kakč jim naenkrat diiijo slovenske desetice! Zakaj neki aedaj ne pravijo lahonska gospoda : „Gli Ibtliani faranno da sč! P*
Kontrolni shod domobraneov bode letos od 2&. do 30. oktobra vsak dan od 9. ure dop. naprej v domobranski vojašnici na Rocolu in sicer v tem-le redu. Dne 25. oktobra morajo priti vsi domobranci, katerih priimek pričae s početno črko A do Ć; dnč 26. od D do G, 27. od H do L, 28. od M do O, 29. od P do R, 30. S in Š, 31. od T do Ž. — D o-dutni kontrolni shod bode dne 20. novembra za domobrance, katerih priimki pričnejo s početno črko A do K, dnč 21. novembra od L do R in dne 22. od S do Ž. — Opozarjamo, da morajo
priti k shodu omenjene dni vsi tukaj stanujoči domobranci, toliko oni, ki pripadajo bataljonu št. 72. kakor oni, pripadajoči drugim bataljonom. Izvzeti so samo oni, ki so bili letos pri orožnih vajah, ali ki so bili letos v aktivni službi, ali pa ki se izkažejo, da so bolni.
Grozna nesreča v novem pristaništu. 41 letni ogljar Ivan St-pančič, atanujoč v ulici Molin a Vento, izkrcaval je včeraj opoludne skupno z rasnimi dragimi delavoi oglje is italijanske ladije .Delta Emilia* v železniške vagone. To iskrcanje ae je vriilo ob teles* niiki progi tik morskega obrežja bliso saloge petrobja v novem pristaniiču (Punto franco). Stepančič je hotel bal spojiti poslednja dva vagona, ko ga pritiann sadnji vagon s vso težo med puferje. Nesrečnež je saječal tak 6 grozovito, da je glas pretresel mozeg prestrašenim tovarišem. Priskočili so urno in oprostili ubogega Stepančiča is groznih klešč, ki je pa imel še vendar toliko moči, da se je vlekel kake tri metre daleč. Potem se je sgrudil. Kri mu je lila is ust, nosa in ušes, dobrodelna smrt ga je retila daljnega trpljenja. Prihitevši sdravnik je konstatoval, da je silni sunek stri nesrečnežu vsa rebra, mu slomil križ in mu stisnil drobje. Sodnij-ska komisija je ukazala odpeljati truplo ne-srečneževo v mrtvašnico pri sv. Justu. Sod-nijska preiskava menda dožene, kak6 se je mogla pripetiti nesreča. Stepančič je zapustil ženo in dvoje otrok v velikem siromaitvu.
Sodnijsko. 721etni ribič Fran Tomassich iz Opatije je bil dne 10. oktobra min. leta povodom občinskih volitev na Voloskem prodal svoj glas sa 3 gld. 34letnemu Diegu Giac chu, trgovcu s lesom v Opatiji. Tomas-schicb se je branil s tem, da je .oddal* svoj glas, a nikakor ne .prodal", ker spoituje Giacieha, o katerem sna, da pripada isti atranki kakor on. (Kateri, to ae vidi že ia pravopisja imen. Stavec). Tomussioh je dobil 7 duij in Giaoich 10 duij sapora. (Ta ob-sodba bodi v svarilo dotičnikom v Istri, kateri smatrajo najsvetejio državljansko pravo, pravioo glasovanja, kot ugoden predmet — aa barantanje in kupčijo. Ne prodajajte torej avojih glasov in a tem tudi sami sebe — saj niste živali —, kajti s tem se ne pre-grešate samo proti svoji lastni krvi in proti svoji lastni koristi, ampak se pregreiate tudi proti pisanim človeškim sakonom, katere apoštovati nam zapoveduje sam Bog, Ne po-alušajte torej aapeljivoev, kajti njih nauki vas spravljajo le v uavskrižje a postavami in slednjič tudi v sapor I Ur.) —21letni kmet A. Glavina is Šmarja pri Kopru dobil je saradi težkega telesnega poškodovanja 2 meseca ječe. Dne 22. julija t. 1. atepli so se bili namreč v Šmarjah raani vaški mladeniči saradi deklet. Priiel jih je mirit kmet Ivan Sturm, a nesrečnemu .mirovniku* rasbil je Glavina s kamnom nos. — 18letni potepuh Angelo Grillo, is Italije, je bil včeraj obaoje n na 8 mesecev ječe saradi nedovoljene vrnitve v Trst, žaljenja stražarjev in upora.
Policijoko. Včeraj ajutraj je dospel s vlakom is Kormina v Trst 60 lotni Andrej Cosolo, da ponese svojemu bolnemu sinu, ki je v tukajšnji bolniinioi, nekaj obleke. Dotična oblačila je imel shranjena v malem kovčegu, katerega je isročil, prišedši na tukajšnjo železniško postajo, nekemu pobalinu, ki so je ponudil, da ponese kovčeg ž njim. Pobalin pa je odnesel petč s prtjago vred. Ubogi starec se je jokal zbok te predrzne tatv ine in ganil je nekega uradnika takč, da je iz usmiljenja nabiral denar med sbranimi radovedneži. Nabral je 15 gld., katere je isročil siromaku, s mladega lopova iiče policija. — Nadzornik policijskih agontov gosp. Nučič je odvedel včeraj v sapor 24 letno „lahkoživno* Josipino Viskovič, Dslmatinko, atanujočo v ulici Farneto hit. 17, ker jo išče policija bai saradi nje .lahkoiivnosti*. — Minolo noč ao zaprli nov „sekstet*, ki je vadil svoja šalita grla po noči v pouličnem petju.
Društvo za zgradbo zavetišča in vzgo-jevališča v Ljubljani
pod pokroviteljstvom yj. rea. In kr. vtaokoati pve*vltlega gonpoda nadvojvode Franc Ferdinand d' Este.
V Ljubljani osnovalo sejo nedavno društvo „za zgradbo zavetišča iz vzgojevališča"
in pravila tega društva bila so s odlokom visoko c, kr. deželne vlade kranjske s dne 18. novembra 1893., št. 14471, odobrena. Iz teh društvenih pratil je razvidno, da je
drnitvu namen, sa reiitev in vzgojo zanemarjenih dečkov zgraditi v Ljubljani zavod na versko-nravni podlagi, ki se bode po do-vršitvi izročil vodstvu ii. Saleiijancev, ki so izključno bavijo x vzgojo ratžke mladine.
V	ta zavod sprejemati je v vzgoji zanemarjeve dečke, kateri ne smejo dru->ib javnih učilnih zavodov več obiakovati in ki drugače popolnem brez vzgoje ostanejo in kot nevedni, delamrzni, bresverni in ne-nravni ljudje doraaejo.
Taki ljudje postanejo potem velika nevarnost sa mesto, deželo, in sploh za colo državo in človeško družbo.
Ti dečki imajo se v zavodu poučevati v vseh predmetih l judsko šole ter se bodejo po svoji sposobnosti kot rokodelci, ali pa za kak d ug poklic vzgojevali.
V	prvi vrsti obračala se bode skrb na to, da ac gojenci nravno poboljšajo in kot poiteni ljudje vzgojujejo.
Potreba tega zavoda razvidna je žo iz statističnih podatkov, nabranih na tukajšnjih mestnih šolah, kajti pri popisu kon«tatovanih bilo je nad 60 tacih za ta zavod godnih dečkov I
Važnost osnovanega društva in njegovih smotrov priznala je pa sijajno Nj. ces. in kralj, visokost presvitli gospod nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este v dekretu s dne 24. mejnika 1894., it. 369, v katerem izreka, da je blagovolil prevzeti visoki protektorat tema društvu.
V	tem dekretu izraža presvetli pokrovitelj željo, da se težavna naloga, katero ai je druitvo stavilo, srečno reii celemu človeštvu v korist in da blago podjetje rodi obilo vjpeha f
Istotako nailo je druitvo tudi pri pre-vzvišenem gospodu knezoškofu dru. Jakobi! Mlssiji blagohotno podporo, kajti isti priznal je ii verskega in rodoljubnega stališča veliko potrebo tega društva, pristopil mu kot usta-novnik in priporočil isto želeč, da bi se nailo obilo članov in podpornikov, in da se čim prej dovrii vzgojevaliiče in savetiščo I
Zavetišče ima se o priliki 501etnice prestavnega vladanja Našega presvit-lega cesarja Frana Josipa I., t. j. dne 2. decembra 1898. slovesno otvoriti, kajti nižo podpisani odbor je uverjen, da na ta način najdostojnej*e dokaže avojo preudano hvaležnost in lojalnost milemu svojemu vladarju in očetu mnogobrojnih narodov, katero ščiti z jednako ljubeznijo in ekrbnontjo.
Stroški stavbe tega zavoda preračunani so na 100 000 gld. in ker društvo nobenega lastnega imetja ne poseduje, nabrati bode treba celo vsoto po doneskih rednih članov, uslanovnikov in sploh po prispevkih milosrčnih rodoljubov in dobrotnikov.
Ker bode zavetišče velike koristi za celo človeiko družbo, torej tudi sa vsako občino, prepričan je podpisani odbor, da so sme saupno obrniti tudi do Vas z udano svojo prošnjo, da blagoisvolitn društvene namene pospeševati, bodisi a primerno podporo, bodisi da pristopite društvu kot član ali pa ustanovni k in da priporočate rodo- in človekoljubno naše društvo, katero se prav posobno plemenito versko-domovinako dejanje imenovati mora, v prijateljskem krogu v blagohotno podporo !
Zs vse, kar bosto v korist blagega podjetja storili, isrečona Vam hodi iskrena zahvala in Bog Vam vse stoterokrat povrni!
V	LJUBLJANI, dne 11. julija 1894.
Društveni odbor.
Najnovejše vesti.
L|ubljana 15. Včeraj popoludno jo ušel velik medved is tu bivajoče menažerije. Udaril jo je po šet&ližču v Tivoli. Ljudje so prestrašeni bežali v mesto. Medved pa je bil toliko pameten, da je poteptal samo psa, potem so ga čuvaji zopet spravili v varnost.
Dunaj 15. V tukajšnjih parlamentarnih krogih se širi govorica, da bodeta poslanca Suklje iu grof Stiirgh imenovana dvornima svetovalcema pri naučnem ministerstvu.
Cetinje 15. Mati kneza Nikole je uevarno obolela.
Lvov 14. Danes ee je tukaj slovesno otvoril gozdnarski shod. Shodu je predsedoval član gosposke zbornice grof Uoman l'otocky. Prisotnih je bilo 270 vdeležnikov.
London 14. „Buroau Reuter* poroča iz Shangaja: Grozen požar jo vničil dne 25. m. m. mesto Chun-K<>ng. 30 ljudij jo poginilo v plamenu. 2000 poslopij, med katerimi so trije templji, je pogorelo. Škode je okoio 10 milijonov frankov.
Tv^ovlnake briojavk«.
Budimpešta. Plenic« s« j«.en 6 97 — «28, u •pomlad « 74 6 75 Jtiruia la sept.-okt. 6-10 do K ili. Oves u jesen 5 «7 —S 68 Rž » jeaen 5 2i -5-23.
Plenica nova od 78 kil. f. «'40—6-46, od 79 kil. f. «45-850, o.l 80 kil. f. 6 60—« 5», od 81 kil. f. 6 55-6 60, od »a kil. for
Ječmen «20-8 40; proto 5-70—5 90 Pionira. Doati ponudb ali povpraševanj« jako omejeno, trg mlačen. 3', — 5 nvč. ceneji, malo prometa. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani aladkor za september f. 15*33' , december f. 14-17, mirno.
lavtt. Kava Santo* good averag« t« september 98 52. za januvar 84 25 mlačno.
Hamburg Santo*goud average za aeptember 7«.75, decembei 88 75, marc 66-25.
Dun^Jak« borm IS.
in«.
Državni dolg v papirju . . .
» „V »rebru . . t Avatrijaka renta v zlatu , , _	.v kronah . .
aaptambPA
včeraj 98' 10 99-05 124 80 97'90
Kreditne akcijo.......371 50
London 10 Lat.......124 —
Napoleoni.........988
100 mark.........«0 9ii'
loO italj. lir........ 44 95
dane* 99-
w9 or>
124-80 97-80 371-75 124-
9 88 80-95
45 —
Trftna oan«. (Cene ae razaaiejo aa debela In • carino vred.)
Domaći pridelki.
Ceam ođ tor. do for.
Mol: Koks.........100 K. II,- 11.5«
Mandoloni............„ 10— 10.25
sveti orudeči............n —. - —.—
temnorudečl..........„
kan srček..............„
bohinjski.......
beli veliki............n
n mali..............»
zeleni, dotgi..........„
„ okrogli ....	„
mešani, hrvatski ....	„
„ štajerski.....
Koala fino štajersko..........„
Jašmen it. 10.................
„ 9.........
» 8................n
Zel]« kranjsko.................
Bopa * ...... .
Krompir, štajerski . . .	„
Proio, kranjsko..............„
Sia, kranjska................„
oh ogerski................„
lfast ogerska ...............n
Sava Mocca . ......100 K.
Ceylon Plant. fina . •	.
. Perl......
•Tava Malang ....	„
Portorloco............„
Guatemala..........„
8an Domingo ....	„
Malabar Plant..........„
„ native. ...	„
Laguajrra Plant. . , .	„
„ nalive. ...	„
Santo« najfiniji ...	,
„ srednje Dni . •	,
„ srednji ....	„
, ordinar ....	„
Rio oprani..........„
„ najfiniji . . . .	„
„ srednji..........B
Sladkor Cenlrifugal I. vrata .	100 K.
Concaasi.....
v glavah .....
razkosani .....
III italijanski fini ....	100 K.
„ arednji ...	„
Jnpan fini AAA ....	„
n «ednji..........„
Raugoon eitra..........„
ii. !! Petrolej tuski v sodih ... „ v zabojih od 29 kil Olje italijuusko najfinoji . . 100 K. a	arednjeflno . »
bombažno, amerik. ... „
dalmatinsko...... „
Limoni Mfainski .....aaboj
Pomsraaša , ..... »
Mandeljni Dalmatinski ... 100 1
, Uari...... „
Pinjoli ...........
BoftlŠl Dalmatinski..... „
, Pulješkl.......
Smokva Puljoške..... „
„ Orške v vencih , . „
Sultan Ina ........ „
Vamp orli......... „
Olveoa..........
Polenovke srednje velikosti i . „ velike .... Jstare,, „ malo ..... J „ Slaolkl v velikih sodih . .
n V '/j ■ • • •	' — « —
Kara. Kj.lošni položaj se v ininolih 14 dneh ni spremenil. Iz Hantoaa prišle vrsti su ne ilopadeio kupcem, ker ao drobnih zrn ; nadejamo se, da pride prihodnjih povoljnejše blago in daae pojavi olajličava v plačevanju; povpraševanje jo prilično omejeno. Vrsti Trilados (navadni Guajra), ki nadomestujejo žo dnlje časa braziljBke vrsti, so popolnoma pošle. V skladiščih imamo okolo 56 000 kvintulor.
Sladkor. Baš sedaj je prišlo jako važno poročilo, da so v odločilni včerajšnji nejl čistilnico niso •sporazumele, vsled česar prestane kartel z dnem 1. oktobra! S to vestjo je povedano vse ter svetujemo našim prijateljem, da naj nikar no določijo dube oddaje. — Poslednje dni se je prodalo p tr tisoč vreč Pil« proti oddaji v oktobru po f. 31,25.
—	Na skladišču imamo sedaj jako neznatno zalogo vaeh vrst.
Kii. Z italijanskim je jako malo prometa, ker se pričakuje novi pridelek ie prvo dni oktobra meseca. — Japonski je jako stalen in se ie podražil za en četrt gld. Baš tako in morebiti še bolj markantno je podraženje angleški Ii vrst,
Olje. Italijansko ekstrafino sejo podražilo za 2 gld. in VBe kaže Ae na daljnje jako povišanje in to zaradi Btabih poročil glede kakovosti prihodnje letine. Tudi polflne italijanske vrsti so držijo dobro.
—	Velikansko povprnšovanje je po d al m a t i n s k mi, ki jo poskočilo skoraj za 5%. Skladišče jo jako ne-znatno, dovažanje minimalno, ker so nadejajo založniki v Dalmaciji še boljših cen. — Baš tako stalno se drži grško in albansko. — Tudi bombažno olje se drži trdno, toda kupčijo je jako malo. — Izvorni promet narašča in kaže nu daljnje povišanje.
Južno sadje. Novodoslc s n 11 a n i n e so drobne, ceno drage, zato svetujemo našim prijateljem, da kupijo le toliko, kolikor neobhodno potrebujejo. — Novo suho grozdje jo krasno, cene bo primerne. — Smokve so jako lepe, a ceno so došle do skrajno
— .—	— .—
io!-	10.26
8«!—	
».25	—.—
9.75	— .—
11.25	— .—
7. -	7 50
a.-	—.—
8.50	— —.
10.-	—._
53.—	54. -
58,-	69-
194.-	196,-
182.-	184.-
189 —	191,-
165.—	lft«.-
178.-	180,-
161 —	163.-
156.—	168.-
172. -	17.4-
182.—	183.—
170,-	172 —
158.—	169.—
158,—	159.-
161.-	152. -
148.-	149.—
185.-	136 -
184,-	186 -
156,—	157.—
147.-	14«.-
;. 31.76	32.—
8").—	86,-
;15*50	35.75
l. 19,-	19 50
18 .60	18.75
17.50	17.75
15.76	10.-
13.25	—, —
12.50 11 —	-•-
18.S6	_•_
6.85	—.—,
«2 -	64.
66.-	56. -
36.-	89.-
as-	-.—
8.-	8,—
c. — !— 83,—	«5.-
80.—	90,—
7.-	7.25
7.60	8,-
12.-	12*50
30.-	38.-
23.—	24-
36.-	—.—
32.-	—. —
nizke meje, zato se utegnejo bržkone podražiti. — Zaloga rožiče v je ogromna. Tudi rožici ao prišli že de skrajno nizke cene, — Mandlji vedne padajo; limoni so jako stalni, ker nimamo zares lepih vrst.
Domači pridelki. Po fižolu je Ae precej živahno povpraševanje. Današnje cene so dobre, toda v kratkem utegnejo pasti in to takoj, ko bodo mogla tudi Štajerska poslati svoj pridelek na tržišče. Po zelju je mnogo povpraševanja gledti na sedanjo dob««. Kupčija bode dobra, uko bodo cen« nizke. --Ječmen seje podražil za en četrt gld. — Proso popolnoma zanemarjeno.
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka, D« še bolj potiane tržišče in da ugonobi promet, pripomogel je nek ogerski mlin s tem, da jo prodal svoj izdelek prav pod nič in pod takimi plačilnimi pogoj', kakoršni se rabijo le malo-l.udaj. Prodal je namreč nekoliko vagonov Št. 0 po f. U-7R in št. 1 po f. 11 proti od-plačilu v treh mesecih. Lahko si jo misliti, kakšen utis je napravila ta prodaja na kupco in kolikim iamed njih je temeljto odpravila voljo do kupčije. Razun tu navedene prodaje nam ui anana nobena druga, katere bi bilo vredno omeniti. Ceno sploh so slabe in tržišče se je zaključilo jako mirno.
Otrobi. Tudi ta izdelek je mlačen, ker ni konsuma in ker so ne iavajajo v inozemstvo. Cene so po prilici iste, kakor smo jih objavili poslednjič
Drobni otrobi. Cene ao stalne, promet pril'Čen, „Economo" zahteva aa svoj izdelek f. 410, levantinaki ao po f. 3'60 do
3	80 kvintal a vrečo vred.
Goved. Od 6. do 12. t. m. prodalo se je v Trstu 410 volov io 35 krav klavne živine in aicer 7 volov iz Kranjske, 231 ia Hrvatske, 3 ia Istre, 167 ia Dalmacije in — domačih. Plačevali so ae: voli iz Kranjske po f. 45'— do 46.—; volt is Hrvatske po f. 43,— do 44,— ; ia Istre, po f. 44,— do 45 —; ii Dalmacije pu f. 43'— do 44,— in domaČi po f. —*— do —••—; domače krave po f. 43'— do 44'— in krave ia Kranjske po f. —,— do —kvintal mrtve vage.
Seno in fllama. Seno I. vrste prodajalo an je v tem tednu po f. 3.50, II vr. po f. 2.50, slama I. vr. po f. 280. in II. vr. po f. 2'— kvintal.
Surovo maslo, jajca in koko&i. Kranjsko surovo maslo prodajalo ae je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 90 do
04	nč,, v part. od 30 do 50 kg. po 88 do 00 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1'04 do f. 1.00 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.— do 1'04 kilogram. Tolminako aurovo maslo I, vrati po f. 1.04 do 1.06 kilogram.
Jajca na debelo po f. 290 do 3.20 ato komadov.
Kokoii po 1 gld. do 135 komad, piičeta po 90 nč. do f. 1-50 par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.20 do 2*70 kvintal.	,K M.a
Brati* Sokoli I
Telovadne vaje pričnejo dne 17. t. m. in se bodo vršile vsaki po* nedeljek, sred' in petek od 8 — 10. ure avečer v telovadnici uiioa Far-neto (na voglu ulice Amalia). Ker ae treba vaditi aa otvoritveno slav-nost, naproSeni ste, da ae udeležite vaj točno in redno. Oni bratje, koji le niso telovadili in žele zahajati k vajam, naj to javijo telovadnemu učitelju v telovadnici „Triaikega Sokola" v gori omenjeni ulioi. Odbor.
Pozdrav.
Vsem mojem prijateljem in znancem, od kojih se nisem mogel osebno posloviti, kličem tem potom: z Bogom, a bratom Sokolom prurčni: A7« zdar!
Hanibal Šfcrlj.
SVOJI K SVOJIM!
Bratje Ribarić,
izdelovatelji oglja v sv. Petru, priporočajo svoje zHloge v Trstu: vta Tnndare* it. 1, Platža tlella Vatle 9, rta Madonniua V, Ifazzetta Cortlaluoli 2, z uhodom tudi v ulici Torrente po najnlšjtk cenah. Oglje I. kakovoMi karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se Hpro-tnljejo tudi z dopisnico.
Gostilna „All'Antico Moro"
ulica Solitario ta, (po dontafe pri n 1'rvnckovcH*) priporoča pravi kratki teran iz Komna I. rmte po 40, II. po .'i'J in belo vipavsko po .'Hi m?, liter. Izboren „Jtie*linga v nteklenieah. — Dobra kuhinja in po rent Je redno na razpolago. ~ Drle f *e gt»U i: „ Rojak k rojaku", priporoča s« podpisani xa »bil obisk. Anton Fodopirec,
gostilni/ar.
RODOLJUBI!!
Podpisani niiznanjntn, da sem odprl v soboto dno 9 junija svojo krčmo v ulici ValditHro At. 19., znano pod imenom „Croce di Malta." Točil bodein vina prve vrste, kraAki turan In izvrstno pivo, Izborna kuhinja, cene poAtene. — Nadujajof se. da mo bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravo«,
Gostilna Ivana Trevna^.*?
29. se priporoma slovenskemu občinstvu v obilen obiftk. Točijo se zmirom Izvrntna isirnka in okoličan-•ka vina po najnižji ceni. Tnčna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2-52
Dobiva ae najceneje v podpisani lekarni ako se
naroča po poŠti
Ubald pl.
Trnkoczy
lekar zraven rotoria vr Ldubljmil
priporoča: OT- 7, A / E L O D F.r :
Marijicrhke kapljic* 7» ielodte, — Steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld. 8 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali fiatilne kror/ljire Čistijo želodec pri zanašanji, skaženom želodci. — Škntuija 21 kr,, jeden zavojčuk h 0 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Za prsa: "^C
Planinski ttllSŽni ali prtni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša holočino, n. pr. pri kašlji. — Stfkloniea n« kr , 6 steklenic S gld. 50 kr.
!Zm trganje t
hotinski cret (Oicbtgeist) lajša in preganje bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr„ 8 steklonic 2 gld. 25 kr.
Via ta našteta in vsa druga zdravilna sred-tva so dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnk6czy;ja
v LJubljani zraven rotovia
in se vaak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Zadnji M<
Glavni dobitki
60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl.
v gotovini le po odbltkuJ00o
Lvovske srečko & 1 gld. priporočata: Mandel if Comp., It JUercurio.
Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz
w Trstu, Via Nuova ««. 19
pijaninov amerik. sistema 1 garantirani novi od 170, fgld. naprej. Prodajejo sel tudi na mesečno obroko v treh letih ter dajejo v 3 gld. na mesec naprej.
izplačljive
naje
Kttizdna protinova tekočina
Mnogo let presknšnno, boleatt ntegnjoč« domače sredstvo. Krepimjočo drgn nje prod in po daljših volnjali. Cena </, steklenice 1 gl n. v„ Vt steklenice 60 kr. a. r. Glavna Mloga t
Okr. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju,
O I. Dobiva ae r vseh lekarnah.
PazitjJojm_vimtvnn_o znnmko. zahteva nnj so izrečno
Omenjeno škropilnico so pošiljajo na avstro-ogrsko monarhije, franco, po 10
C. kp. dvorna lokarna
Ivana Hi
VIA CAVA-NA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno loitarno od dedičev pok. Bonedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtoplejo in ob-Ijubljujue natančno postrožbo r. umorjenimi conami. Članom „Polalnkog* podpornega drustva-pa naznanja šo poaeboj, da mu jo odbor istega dovolil nprojemali rocopto od njih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za siučajuo lekarslce potrebo bo priporoča
101—30	Ivan Mlguaii.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Gnrico qm. Carlo Gortan
vla Caserma i, Trst (naapr. pivarni Pilson)
pivovarne bratov
Reinlnghaue v Steinfeldu — Gradac
pri
A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti it. a. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant
Jak. Klemene
TRST
M* Via S. Antonio &t 1.
priporoča častitim svojim odjumuikom in slavnemu občinstvu
novo prlapalo blago za možke in žensko obleke, volnene robce in pletene zavratnike, spodnje kitlje pletene in iz štofa, ogrinjala iz flanele, barhent beli, sivi in raznobarven, maje, apod-nje hlače iz volne in kotonine, nogovico volnene in iz kotonine, rokovice, ttanel za obleke, Bralce bele in v raznih barvah, ovratnike, zapestnico, i<<lane zavratnike za moške, dežnike, lidane roheo, čepice, volnene komaše, volno za nogovice. koluhovino in mufa, kakor tudi vse ostale predmete aa pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vaeb naročbah zagotovlja točno in pošteno postrežbo
Teodor Slabap
srebar V GORICI (Gtfrz) ulica Morelli 17
so priporoča preč. duhovščini za napravo ce^kvcnih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: mon-Stranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v o g n j u posrebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razno crkvene stvari, se bodo po želji prrčastitih p, n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovaui cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poitnine franko!	11—24
Kuizdna protinova tekočina.
Škropilnice in žvepljalke
inžinlrja Žlvioa.
Vsake vrsto stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gunu), in pipo, vse kar so potrebuje pri strojih, med tem tudi olje zn mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdko
Schivitz & Comp.
i (Živio in družb.) «
v Trstu, ulioa Zonta a.
vsako pošto gld. komad.
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di Risparmio Triestina)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vaak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. ure opoludno. Obreati na
knjižico...........8"/,
Itačaje vsak dnn od 9—12. uro opoludne. Znosko do 100 gld. precej, preko 100 do 1001 mora se odpovedati 9 dni in zneske preko 1000 gld pa 6 dni. Knkomptuje menjtce domi citirane na
tržaškem trgu po.......8'/,°',
ujuje na drž, papirja avatro-ogerske
do 1000 gld po........4*/.
Višje zneske od 1000 do 5'00 gld po &Vi7« Daje denar proti vknjiienju na posesti v T>-atu. Obresti po dog ivoru	2 — 84
Trst, dne 5. maja 1894.
0
$
1 ™
4
$
__
ti
Dominik Lušin
v Kopru
priporoča evojo veliko zalogo raano-vratno loaonino, kakor r
t rame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd.
Narošlla izvršujejo ac točno in pn najnižji ceni. 104— 2
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod ,RED STRARN LINIE" iz Antverpona direktno v
Nev Jork & Philadelfljo
konoesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno: kon-cesijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt - Bureau & commorcieler Corrospoii-dunt der k. k. Oeaterr. Staatabahnen in Innsbruck.
Lastnik politično društvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolonc v Trstu.