V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI: MISLI 0 AKTUALNI SLOVENSKI KITLTURM PROBLEMATIKI KOT PRTSPEVEK K DISKUSIJI, KI SE JE ZAČELA OB ČLANKU MIŠKA KRANJCA »KA3I PELJE TA POT?« 0 PABuTFlCASSU MRD SEMESTRALNIMI POČITMCA-MI »TRIBUNA« NE BO IZHAJALA. PAČ PA IZIDE KASNEJE DVOJNA ŠTEVILKA TRIBUNA, list ljubljjanskih študeiitov. I»da- ja Zveza štiidentov Jugoslavije. Urejuje uredniški odbor, zanj: Miloš Mikeln. Naslov iiredništva in nprave; Ljubljana. Kongresni trg 11/1. Tekof, račun pri KB 601-90332-24. Cena izvoda 10 dmarjev, letna narmšira, Ljuldjana. V šfudenfslcih menzah in domovih namesfo znižanja zvišanje cen ŠTUDENTSKE MENZE IN DOMOVI NAJ BODO socialne ustanove in ne gospodarska podjetja! CE BI UPOŠTEVALI PREDLOGE ŠTUDENTSKIH KOMISIJ, DO ZVIŠANJA NE BI PRIŠLO — DIREKCIJA MENZ IN DO- MOV V KAZPUSTU — ŠTUDENTSKI ODBORI PREVZEJIAJO URPAVO MENZ IN D0M0V Predolgo, da se osnujejo študent-ski upravni odbori, je Svet za kultaro in prosveto sprejel. 0 sestavi iti po-oblastilih teh odborov smo poročali že v drugi številki našega lista. Predlog čaka samo še odobritev s strani Sveta za zakonodajo in iz-gradnjo l}udske oblasti, da dobi ta-ko zakonsko moč. študenfovsko živ-ljenje pa je prehitelo to formalno pot. Upravni odbori že poslujejo in se tudi že aktivno udejstvujejo pri likvidaciji Direkcije domov in menz. V svojem delu so upravni odbori naleteli na velike težave. Pri izva-janju predlogov ekonomske komisi- j je iti študentov se je namreč poka- i zalo, da so ovire mnogo večje, kot . smo pričakovali. Pred vsem je pro- \ blematiČno vprašanje odpusta od- | višnega personala. Predpisi delovne-ga prava namreč predvidevajo, da mora podjetje, oziroma ustanova po odpustu še določeno dobo vzdrže-vati uslužbenca, če ne dobi zaposli-tve. Take rešitve študentje ne žele. Zato je konferenca predlagala za-stopniku Sveta za kulturo in pro-sveto tov. načelniku Tušku, naj Svet najde primerno zaposlitev za odpuščene uslužbence in naj jih pre-mesti. Tov. načelnik se je s tem predlogom strinjal. Študentje so so-glasni v zahtevi, da poda Direkcija dotuov in menz ob Hkvidaciji teme-ljit obračun o dosedanjem delu in poslovanju, saj študente to vpraša-nje neposredno zanima, ker gre tu za gospodarjenje z denarjem, ki je bil v obliki subvencij namenjen za izboljšanje prehrane in življenjskih pogojev študentov. Menze in domovi bodo odslej poslovali samostojno. V zvezi s tem se pojavljja resno vpra-šanfc kako razdeiiti dosedanjji obratni kapital Dlrekcije na posa-mezne novo nastale samostojne enote. Obratni kapital pa je za po-slovanje teh ustanov nujno potre-ben. Državno gospodarsko podjetje ali socialna ustanova? Dosedaj je Direkcija domov in menz delovala kot državno gospo-darsko podjetje. Tako poslo.vanje nosi vse karakteristike razpolaganjja s Hnančnimi sredstvi po gospodar-skem načinu in je plačevanje usluž-bcncev odvisno od uspeha podjetja. Ta način je logicno v nasprotju z namenom podjetja. Že samo subven-cioniranje je dajalo študentskim do-movom in meuzam povsem drug značaj. Predlog, naj poslujejo štu-dentski domovi in tnenze kot social-ne ustanove,- je bil splošno osvo-jen. Študentski domovj in menze se lahko obračajo na razne fortune za pomoč s Hnančninii sredstvi in lahko podpro težnjo šludeiitov po obnovitvi subvencij. Zakaj so se podražile študentske menze? Študentje so dosedaj pokazali za gospodarske ukrepe naše vlade ved-no razumevanje. Razumetno tudi ob-jektivne težave pri iipravljanju do-mov in menz. Nerazumljjiva pa je nova podražitev hrane. Nerazumlji-va je tem bolj, ker doslej še nikjer niso upoštevali predlogov ekonom-ske komisije in so pogosto padali celo očitki na njeno delo. Uradne izjave tolmačijo podražitev s tem, da so nkinjene subvencije iz držav-nega proračima in da morajo tz plačil študenov plačati nadomestek za bone, ki jth prejeniajo družinski člani uslužbencev. Ponovno poudar- jamo, da bi podražitev iinela man]-ši obseg ali pa bi je sploh ne biio, če bi upoštevali predloge študent-ske ekonomske komisije. Uspehi študentske Samopomoči Odbor Saniopomoči je uvidel, da so študentje sami premalo prispe-vali, zato je naredil načrt, ki pred-videva honorarno zaposlitev štu-dentov, preskrbovanje instrukcij in jdrugih virov zaslužkov. Poleg tega ;je imel odbor še več znatnih uspe-hov, ki jih navajamo.. Odbor Satnopomoči se je povezal z Mestnim ljudskitn odborom in Predsedstvom vlade, kjer je naletel na popolno razumevanje tn podporo. Na prošnje za sprejem študentov na brezplačno prehrano je od skup-!no 75 menz in restavracij v Ljub-Ijani pozitivno odgovorilo 35, ki so dale na razpolago 99 mest za brez- plačno prehrano študentov s ceio- . duevnim obrokom in še šest mest s i polovičnim obrokom, to je samo ko- | siio ali samo večerja. Razen tega se ! hrani v 3 menzah Ljubljane še deset i študentov, ki so jih te sprejele že '¦ popreje samoiniciativno aii pa s posredovanjem MK KPS. j Posebno skrb je odbor Samopo- ! moči posvetil študentom, ki so ali ! pa so bili bolni na pljučih. Stopil je v stik s predsednikom Sveta za ; l.judsko zdravstvo in soeialno po-liliko pri MLO, tov. dr. Ravnihar-jem glede potrebnega hranjenja v dtievnem sanatoriju TBC. Tovariš dr. Ravnihar je odredii, da se pri dnevnem sanatoriju osnuje komisija, ki je sestavljajo predstavnik Sveta j za zdravstvo, t zdravnik, predstav-nik nienze in predsednik abonentov. Komisija bo pregledala prošnje štu- ; dentov in na podlagi priporočil od-bora Samopomoči podeljevala pre-hrano brezplačno a(i pa po zmžanth cenah. V tem sanatoriju se bo hra-nilo približno deset tovarišev. Reše-vanje prošenj je v teku. Iz zgoraj navedenega je razvidno,! da se hrani v vseh menzah in domo- j vih brezplačno 122 tovarišev, kar ; znaša mesečno v rmačnih pokazate- j ljih upoštevajoč prehrano v menzi i povprečno na 2300 dinarjev, skupaj j 280.600 dinarjev. Poleg brezplačne prehrane \e Sa-niopomoč podeliia štiri dename podpore v zelo nujnih primerih v višini 3530 dinarjev. V niesecu ja-nuarju je bilo vloženih 131 prošenj za brezplačno prehrano, od tega je bilo pozitivno reešnih 112, odbitih j pa le 19. Odkloniti je bilo treba ; prošnje tistih študentov, ki so delno preskrbljeni z nizkimi štipendija-mi in to iz enostavnega raztoga, ker je Število prostih mest za brez-plačno prehrano omejeno. Pri svojem dehi se Samopomoč ni zadovoljila le z doseženimi uspehi, temveč je iskala še druge možnosti, predvsem finačno ponioč potrebnim študentom. Zaradi večje operativne samostojnosti in Iastnega upravlja-nja se je obrnila s prošnjami na na-ša držav«a gospodarska podjetja, ustanove in družbene organizacije,' da jo po svojih močeh podprejo z denarnimi prispevki. V planu dela za mesec januar ima Samopomoč še sledeče: 1. organizacijo kulturno umetni-ških predstav, katerih dohodek bi bil namejen za pomoč študentom, 2. da preskrbi po možnosti razne honorarne službe sposobnim študen-tom šibkega socialnega stanja, 3. da poskrbi mesta za instrukci-je, ki jih bo nakazoval odbor Samo-potnoči sposobnim študentom, 4. da po možnosti preskrbi nekaj kurtva za najbolj nujne printere, 5. da resi najnujnejša stanovanj-ska vprašanja študentov, 6. da pri vpisu v letni semester pobira prostovoljne prispevke. Naš dopisnik se je obrnil na preilsednika ZŠJ Ijubljanske univer-ze in Visokih šol, tov. ščuko z vprašanjem, ali se namerava ZŠJ boriti za ponovno subvencioniranje domov in menz. Tovariš predsednik je izjavil, da ZŠJ vsekakor natne-rava pričeti to akcijo, ker zastopa stališče, da morajo biti domovi in menze socialne ustanove, ne pa go-spodarska podjetja. Osnovan je klub študentov žurnalistov Uredntštvo TRIBUNE je v okviru Zveze študentov osno- valo klub študentov žurnali- stov. Namen iega kluba je združiti vse študente. ki se ukvarjajo z novinarstvom in na ta način pridobiti eim več sodelavcev za TRIBUNO. Cla- nom kiuba bodo v khihskem prostoru na razpolago domači in tuji časopisi in revije; klub bo organiziral tudi pre- davanja in dtskusije o raznih aktualnih vprašanjih; pred- vsem pa bo njegova naloga, zbrati vse študente, ki bi ho- teli sodelovati v TRIBUNI in jim nuditi čitu ugodnejše po- goje za delo. Člaai kluba lahko postaTiejo vsi študentje ljubljanske Uni-verze, Visokih šol in Akade-mij, ki so člani Zveze študen-tov Jugoslavije. Prijave sprejetna uredništvo TRIBU-NE, Univerza, I. nadstropje, vsak dan od 11 do 12. Klub-ska soba je na provizorijtt Ljudske tehnike, Lepi pot (za zgradbo rajona IV). Predlog študentov MVŠ 1. I z p i t i. Kot že omenjeno, naj bi se izpiti po prvem rigorozu po-lagali po dogovoru s profe-sorji. V prvem in drugeni let-niku bi bil zaželen med pre-davanji in izpitnim terminotn vsaj enomesečen presledek. Izpiti naj bodo ustmeni, javni, s standardnim kritertjem. Pri pismenih izpitih se ni in se ne more doseči potrebna objek-tivnost. Uslmeni izpili se z ozirom na število prijavljen-cev lahko vrše, saj so se vršili tudi preje, ko je bilo kandi-datov znatno več. Vsak del izpita, praktični ali teorettčni, ki je uspešno opravljen, naj bo priznan (ketnija, biologija, anatomija, farmakologija in drugi). 2. K o 1 o k v i j i. Želimo odpravo vseh izpit-nih kolokvijev. V kolikor so potrebni za kontakt s preda-vateljem, naj stopijo na nji-hovo mesto seminarji. V ko-Hkor bodo še obstojali ko-lokviji (anatomija), naj n« vplivajo na frekvenco. 3. U č b e n i k i. Zlasti v prvem letniku naj predavatelji svetujejo študen-tom primerno študijsko litera-luro. Na fiziki n. pr. je bilo navedeno številno tuje slov-stvo, vendar med navedenimi avtorji ni bilo Nachtigala, iz katerega, kukor so opazlli študentje, je črpana večina iz-pitnih vprašanj. Prav tako bi bilo zaželeno, da predavatelji svoja preda-vanja zberejo in izdajo kot osnovo in orieniacijo za študij predmeta. še bolj potrebni so priročniki za vaje. Vaje, vsa| nekatere, bl bile morda uspeš-nejše, če bi se vršile bolj zgo-ščeno v določenih obdobjih, ne pa razviečeno skozi vse leto (iizika). Vaje naj gredo vzporedno s predavanji. 4. A s i s t e n t i. PoneUod se opaža neaka- demski odnos asistentov do študentov ria vajah. Menitno, da kritika strokovnega znanja pred pacientom ni umestna. 5. Pieteta do paci-e n t o v. Zdt se nam potrebno, da bi začeli misliti na to, da bi štu-dentje posečali klinična pre-davanja v belih haijah, kar bi imelo vsekakor na paciente ugodnejši vpliv. Ker imamo satno po eno haljo, sami tega praktično ne inoremo izvesti, zato prosimo, da nam pri tem na kakšen način pomaga usta-nova. * Gornje predlagamo v dobri veri, da na ta način prispeva-mo svoj del k splošnemu iz-boljšanju študijskega sistema in dvigu kvalitete strokovne-ga znanja. Hvaležni snio svo-jim predavateljem za ves trud, ki ga imajo z nanri, oprostijo pa naj nam, če smo zastopali svoje študentovsko stališče. Zavedamo se velikega na-predka naše fakultete po voj-ni, ki je izraz skrbi naše obla-sti za razvoj visokih šol iu rezultat vztrajnega in požr-tvovalrtega dela naših učite-ljev, zato jttn botno skušali pokazati svojo hvaležnost z resntčnim znanjem pri izpitih. Študentje Medicinske visoke Šole RAZCJIBANA STC^DIJSKA KONFERENCA NA MEDICIM MEDICINCI PREDLAGAJO ZA BOUŠI SISTEM STUDIJA ZA KVALITETNEJŠE DEL0 ŠTLJDENTJi: S0 PUEOBUEMENJEM S ŠTLDIJEM — VECLNA K0L0KVTJEV NEPOTREBNIH — VZ0RN0 DELO BIOLOŠKEGA INSTITUTA Diskusija o študijskih problemih je bila sprožena že na prvi redni konlerenci ZŠJ medicine. Tamkaj so tudi sklenili, da bodo sklicali poseb«» sestanek vseh študentov in na njem obravnavali samo študij-ska vprašanja. Sestanek je bil 10. t. m. zvečer v patološki predavalnici. Besede: »Že šest let sem na medicini, takega sestanka pa še nisem doživel!«, ki jih je izrekel marsikdo po konferenci, najbolje ocenjujejo sestanek. Do zadnjega kotička nabita predavalnica in številni disku-tanti, ki so živahno razpravljali o vseh vprašanjih medicinskega študija, da si komaj sledil iziiesenim problemom in predlogom: skratka kon-ferenca, ki lahko služi za vzor, kako se naj razvija delo Zveze študetov. Prinašamo obširno poročilo iz večerne debate, ločeno po posamez-nih ietnikih in zaključni predJog. variša, ki je bil ob semestru izklju- dentov, ki so pri sedanjem načinu čen, po raznih prošnjah pa mu je selekcije najbolj prizadeti. Statistike le uspelo ostati na fakultet:; v junij- so pokazale, da so ob semestru od- skem roku je bil po ocenah peti naj-boljši študent letnika. Smatramo, da naj bodo samp izpit: pravi kriterij za selekcijo, kajti šele ob koncu leta se padli predvsem študenti, ki. živijo v težjih socialnih pogojih in zlasti štu-dentje iz podeželja, odkoder se na-vadno črpa najboljši študentski kader. lahko oceni resnost študentov. • 'Misliti je treba tudi na to, da je štu-Pri vsem tem j.e treba upožtevati Ident, k: je postavljen v zimskein se-težke skonomske ražmere večine štu- ' (Nadaljevanje na 2. strcmi) VPRAŠANJA PRVEGA LETNIKA 1. Centralni problem letnika je način selekcije, ki po mneriju štu-dentov ne dosega namenjenega cilja. Ne upošteva sc, da prihajajo štu-dentje iz periferije v Ljubljano, kakor tudi da je prehod iz srednje na visoko šolo velika izprememba načina dela. Nujno je potrebuo določeno razdobje, da se študent znajde v novih življen-skih pogojih (menza, sta«ovanje), kakor tud; zato da se oricntira v delu na fakulteti. Na partijski konferenci je to poudaril prof. dr. Lavrič, ko je omenil, da je prvi letnik na fakulteti potreben največje pažnje predvsem zato, ker rabi nov.nec najmanj tri mesece, da se vživi v nove razmere. Študentje so ninenja, da-so kon-trolni kolokviji v zimskem semestru primerni, vendar naj ne odlbčajo o bem, ali je študent v dveh in pol me-secih pokazal dovolj sposobnosti za medicinski študij. Znan je primer to- V TEJ ŠTEVILKi JE ZACEL FZHAJATI V P0DLISTKU R0MAN ERICH MARIA REMARQUE: Nfl ZBHODU tiiČ HGVEGA KI B0 V CEL0TI IZSEL vDO KONCA MAJA ŠTUDIJSKA KONFERENCA MVŠ MEDIClNCI PREDLAGAJO SPREMEMBE V ŠTUDIJSKEM SISTEMU mestru na cesto, izgub.l nekaj mese-cev do ponovnega vpisa na drugo fakulteto. Če je bila doscdaj selekcija ob semestru nujno potrebna zaradi pomanjkanja prostorov institucij, to v letošnjem letu ne more biti vzrok, ker je b lo vpisanih samo določeno štcvilo študontov, ki so sedaj na vajah primerno razporejeni. Nepravilno se nam zdi tudi stalno odklanjanje no-vincev. češ da je to pri nas že tra-dicija. 2. V zvez z načinom predavanj in vaj v prvem letniku so dali sta-rejši študent^ več pripomb. FIZIKA Obisk predavanj je relativno slabši, KAJ TEŽI DRUGI LETNIK miienja, naj se prenesejo vaje jz tretjega v četrti letirk, ko ima slu-šatelj že dovolj teoreticne podlage. MNEI^JA ČETRTEGA IN PETEGA LETNIKA Kolokvije naj bi polagali samo iz neizpitnih predmetov. Dosedaj je bilo prakt čno nemogoče obiskovat; vsa predvidena predavanja in vaje ter bmatramo, da je ta letnik s stu- ; poleg tega uspešno polagati izpite. d' jem preobremenjen. Kontinuirano j jfer nam je znano, da fakultetni delo prekinjajo stalni kolokviji. Nuj- svet pripravlja preureditev učnega no bi bilo, da se vsi kolokviji ukinejo, razen :z anatomije, k: pa naj ne vpliva na frekvenco. Za lažjo razpo-reditev študija obširnih izpitrrh snovi in temelj tejšo pripravo naj bo dana možnost polagati anatomijo že od marca dalje. Predlag-aino tudi sprostitev štu-dija v tem smislu, da se izp ti prvega rigoroza poiagajo do konca petega semestra. Na ta načn se študentu načrta. ki bi sorazmerno obremen 1 vse letnike, se ob študijskih vpraša-njih višjih letnikov niso mnogo ustav-ljal:. Prosijo pa profesorsk; svet, da bi jih s svojimi učnimi načrti čim preje seznanili. Želel bi te stvari prediskutirati in morda dodati še s svoje strani kakšen stvaren predlog. Iz na konfetenci iznešen h teženj študentov posameznih letnikov je d-e-lovno predsedstvo izdelalo okviren VES TRUD DOSLEJ ZASTONJ — ŠTUDIJ SLAVISTIKE TRAJA PRAKTIČNO 5 LET Bodo študijski načrti na slavistiki kdaj urejeni? OVE LETI 8E SLAVISTI ZASTONJ BOKIJO ZA REALEN UčM NACRT — TA PREDLOG, PO VRSTNEM REDU DEVETI, JB TOKRAT NA POTI DO NAJVI&JE INSTANCE V BEOGRAD PRTNAŠAMO BISTVENE ODSTAVKE PREDLOOA Snov, ki jo mora študent slavistike absolvirati pred diplomiranjem, lahko razdelimo v tv: večje skupine: knji-ževnost, jozikoslovje in poniožne vede. Te ti\ glavne skupine so bile pri vseh dosedanj'h uenih načrtih, ki so na-stali po 1. 1945, razbite v kop'co tzv. ker studrntje težko sledijo tehn čnemu ' študij :n sedaj žo nekako »obligatnn« izvajanju n pogrešajo v njih medi- | poyratn:?tvo. Od prvega rgoroza cinski karakter. Vaje iz fizike jem-ljejo študentom najvec časaj sma-tramo. da se z natančnostjo 4., 5. omogoči samostojnojša razporeditev j predlog petih točk, ki vsebuje želje ! delnih izpitov To je bilo storjeno časa, temeljitejša priprava na izp^t, j gtudentov medicine glede štud ja na J __„_ ^ M ™'™,v etaun na*7 s tein pa &? tudi preprcci kampanjskj i Medicinsk: visoki šoli. laganje B f?.pita premaknit; na konec petega semestra. Klavzuri bi bili dve in sicer cna pri B ia drugra pri A izpitu; d plomsko delo eno in sicer j>0 osmem semestru. Smatramo, da je nepotrebno in škodljivo vnašanje kakršnih koli dru-gih pomožnih ved v učni načrt (n. pr. namenom, da se omogoč: stalen nadzr r j zgodcvina, ruski al: kak drug taj nad Studijsko marljivostjo in sposob- jezik) in sicer iz enostavnega razloga, al: celo 6. decimalke in skrajno pe-dantnim r sanjem krivulj. ki jih za-htcva protokol, ni mogoče naučiti fizi-kalnih osncv mkroskopa. rentgena, UKV aparatov. kar vse po^rešamo przncje, ko vstouamo v kliničune prod-met° m v prakso. Ne zd se nam pctrcbna neskončna vrsta integraln^h računov tehnični vidik: turbinskih temeljcv in podnbno. Če je namen vseara tcra vzgoja k natančnost, _bi se je bhko prav tako učili v izbranih poglavjih fizike za mcdicince. kar bi nam vsekakor bolj korist lo. Ze]o srodniošolski in ozek je na-čin spra^evanja in kontrolirania na vajah tej" ocrnjevanje študentov s dalje naj ne bo vpisovanje v seine-stei' vez-ano na že položene izpite. Izpitni roki v višj h semGstr:'h naj bodo svobodn:, to jc po dogovoru med študentom in profesorjem, sami izpiti pa naj predpostavljajo dobro znanje :n s tem jamčijo za nivo strokovr.ega znanja. KAKO JE S TRETJIM LETNIKOM Želimo. da bi odpadl vsi kolokviji, razen iz neizpitnih predmetov. Saj jc :zpit sam zadosten dokaz. kako je študent slcdil prcdavanjem in vajam. V zvez s propedevtiko kliniČnih pred. mctov naj se uvede več prakl;čnega dela, da bi vse osnovc in preiskavno metode rcs dobro cbvladali. Ker se polaga patologija šele phjsi. vorašaji in kl;caj:, pa tud od. v četrtem letniku, je večina študentov nos nižjep;a vzgojnega kadra do štu-d°ntov ni vedno korektej). OBVESTILA V pelek, dne 18. ja-,marja 1952 bo sestanek podpredsednikov zdru-ženj vceh faluiltct ob 13.30 «ri v prostorih Zveze študentov ljub-)jansUe vnsverze. Dne 25. t. m. bo se-stattek predse{?nife je moštvo okr^pHo z no-vimi mocmi in tudi v celcrti napredo-valo. Tore.j — bjti moramo prvi! In kako emo v resmci jgrali? Ne bi mogli reči. da slaho. pa tudi; dobro ne. &aj &e ]e marsikatefa dobli&na partiia spremenila v remis alj pa celo v po-roz Nasprotniki so z nami igral: na rem e ,mi pa po nepolrelrafm na znia-go. na 1. meslo. Rezullat tega ie bilo niielednje s.fan.je pred odločilnim 7^d-njim kolom: ^Borac« (Caeak) 19!^, sF. Kurjaaii« (Pnnfevo) 19, »Radnički« (Kra.srujevac) 18, LVŠK 17%, tStu-demlt (Skcvplje) 1614 in »Cetin.jc« (Ce-tin;e) 5Vž, kar prica, da smo izgub^i Ze vse izglede na 1. meslo. Vondar je bilo zadnje kolo izredno dramatično in je terjalo od nae vseh zvrhano mero živcev. Spuetili 'emo se v brezupen boj z makedonffk m\ 51 u-denti. da bi oevojili veaj čimboliše ŽIVAHEN SESTANK STANOVALK ŠTUDENTSKEGA NASELJA BUREN VEČER PredvČerajŠnjim, 15. 1. 1952, je bil na ^uidentskem naselju sestanek študentk sta-novalk naselja. Sestanek sc je pricel ob osmih zvečer in je traial do tričetrt na -"aist. Karakteristično za odnos osebja do -•-rirvalk ie dejstvo, da je izmed 13 usluž- -cev Doma usokošolk bila na sestanku ^avzoča samo upravnica. Ob začetk- sestanka ie podala porocilo nredsednica Študentskega sveta, tovarisica '^'"a Čretnik. Tov. predsednica ',e omenila, ia ie o najbo' perečib vprašanjih Siudent-ski svet razpravljal že oktobra 1951 in da! logi pa so bili odbiti 2 utemeljitvijo, da študentje nima^o pravice vmešavati se v te zaueve. PoroČilu predsednice so sledile volitve Študentskega upravnes;a odbora in Student-skega sveta. V upravni odbor so bile izvo-Ijent tovarfšice: Čretnik Olga. Čižmek Ve-ra, upravnica 2astopnik sindikata name-ščencev in še ena študentka. Svet sestavlja pet študentk. V imenu Studentskcga sveta je nato tov. Olga Čretnik predl.gala naslednie: Odpustiio se nai tri snažiuc, ki so ihti. v zvezi s tem Svetu za kulturo in proiveto le sobe. Ostanejo ie tri snažilke, ki bodo tele predloge1 1. Ekonom Jugovfč (fnimo-grede omenjarac da ^ov. Jugovič 2a^da v dom- pet (5) sob in ima razen brezplač-nega stanovanja $e brezplačno ostalo oskrbo — kurjavo, razsvetljavo itd. — uredhi-štvo) naj se cdpusti in preseli iz doma. Nastavljen ie bi! za menzo. ker pa menze v Domu ni, je ncpotreben. 2. Stanarina se nai zniža od 350.— na 300.— dinarjev. 3. E.i vra:ar se nai -dpusti in bodo name-sto njec opravljale službo dežurnega štu-dentke. 4. Dovoiijo I. Kurja&kinK oevojili 1. nie&to jn s tem postal-i Mani 1 zvezne lige. V našem moštvu so zelo dobro i>grali ing. Čiear &l, Ribari-č M., Grosek B. in Vrhovec S., pa tu<)i oetali 60 fe trudili in borli za vsako topko. Pred inoštvom je eedaj najvažnejSa 'i«l'.>?a, 2 ncstjo študenta. Ta nadzor je bil si-cer delno dosežcn, a na tak način, da je b:l onemogočen vsak pravi univer-tetni študij. Tak nač n študija seveda popolnoma onemcgoča vsak resen kontinuiran študij vse do osmega semestra, še bolj pa sev;da onemogoča samostojno raziskovanje študenta m s tem v zvezi delo na seminarjh. ki b: morali b:ti glavna cblika preverjanja pridnosti, samostojnosti in sposobnost: vsakega posameznika. Ta način študija je dalje privedel do tega, da so resni n marljivi ter spcsobni študentje sicer polagali vse predpisane delne izp:te v določenih rokih, da so pa mogli šele po osmem semestru (ko b: moral: že diplomirati) pristopiti h kontinuira-nemu študiju, ki je za diplom:ranje in izdelavo diplomskega deia seveda nujen. Zato ni študenta, k: bi mogel dovršiti štud je pred deset:mi seu e-stri, pač pa jih je mnogo, ki bodo morali zavleči študij do konca enaj-stega semestra. S tc-m je samo n'1 slavistiki po kr.vdi nesmiselnih učnih načrtov zapravljcnih več kot dvesto (200) študijskih let.. Kogar tudi ta številka ne gane, temu pač ni pomoči. Zaradi vsega navedenega smatra ZŠJ na slavistiki, da je treba spre- meniti učne načrte v osnovi, ker znanje teh stvar; v zadostn,; meri prinese dijak s seboj že iz gimnazije in univerza nikakor ne more biti ie-pet'ranje gimnazije. Bclje b: bilo, in na vsak način tudi koristno, če bi se taki predmeti vzeli v poštev pri spre-jemnem izpitu za vstop na univeno. PO UNIVERZAH SVETA ANGLIJA; NeJavno je bila pri briun-skem zakladniku R. Am Butler-ju delegacija brhanskib uMverz, s proŠnjo za poveianje dotacij za pomoc itndentotn. Rezultut /0-ga/anj bo objavljen sele marca. Preiskdt/a zhljenskih pogojev stuJčr.tov v Cambridge js namrec pokazala, da so ie dvignili v z&dm njib mesecih izdatki sittdentov za 10—20%, predvsem za prehrano, perilo, najemnino trt "studtjske tarije. (Varsity) BELGIJA: Kot kratenje in napad na aka« demsko svobodo smatra del belgijskib l\u» dentov cdredbo, da se morajo podvreči slu» dentje drzavtnh univerz rednim zdravnisktm pregledom. (La Penne) Burno debato je sproiila odredha belgt\" skc vlade, dn sme kandidat samo ittrikrat polagati hpit iz enega predmeta. Vlada \e bila priiiljena odredbo prekUcati. (La Penne) Planiranje študentov na univerz- v Je»i predvvdeva porast števila eliižate-Jjev od 4000 na 8000 do lela 1954. Že pri sedanjem šlevilu so prostori Ineli-tulov in predavalnice mn^sfo premaj-hni. Vendar plan je plan in SED tre tako. da se nekaj delnih izpitov ukine, ali pa se jih prestavlja več ali manj nesmselno sem in tja. Smatramo, da mora učni načrt upo?tevati gori o-menjene tri glavne skupine v našem študiju in da mora obenem omogočiti tudi kcntrolo nad študentovo pridnost-jo v n žjih semestrih (v višjih je edi-na pravilna kontrola delo na semi-narjih). Zato mis\ mo, da je potrebno uvesti sistcm A in B diplomskega iz-pita (n. pr. A slovenska knj ževnost, B slovenski jezik), nekdanji G izpit pa naj se porazdeli po posameznih pomcžnih vedah v delne izpite od pr-vega do četrtega semestra. Prav tako smatramo, da jc potrebno rck za po- FDJ bodo po sovj-etekem vzoru ta pro-ne pa blem kaj lahko rešili. ZAČN0 IZHAJATI ZAPISKI 0 PREDV0JNEM NAPREDNEM ŠTUDENTSKEM GIBANJU m prosveto, h jih je namestil on, studentke pa se z »jiboto natnestitvijo ie prej niso siritijale. V cel trakt, ki ga Je doslej zavzemala uprava (ekonorn 3 sob, upravnica 4 sobe in gradbeni magazin 4 sobe) se vselijo tiu. dentke, 'azeti v tr; sobe, '>' ostanejo uprav-rtici. S tem lahko dobi sobe nadal)nih 20 tiufentk Studentke To sklenile, da bo mom ala upravnki — v slučaju, da bt Dom bil gospodarsko podfetje, ki se vzdržuje samo — stanovanje i:i ostalo oskrbo, ki jo je do-stej imela zastonj, p! cevati: Netriogote je namrei zahtevati od itudentk, ki imajo na vsak nacin manfie dohodke kot upravno osebje, da bi še niitn placevah stctnovanje, kurpvo iti. veljala v Domu vhokosolk je nesmiselna, nekultuftia in absurdna. Doslej so Hle vse tozadevne zabteve studeutk odbhe. Na tetn sesUiku pa so studentke iklenile, da so ob sobotah in nedeljab dovoljeni vst obhki. Razen teh najbhtvenejsih vprasan), k\ ph objavljamo, je bilo v diskusiji obravnava* nih še mnogo vaznih vprasan), ki vseh zara-di pomanjkanja prostora ne moretno nave-stt. Toda ze L tega 'ic. razvidno, da je biro-kratom — po katerih moino smrdi v Di-rekciji tnenz in domov — odklenkalo. Štu. dentke so svoje zahteve, ki so — poudar-jamc U enkrat — upravicene, po-stavljaJe jasno in nakazovale pravilne in pa~ tnetne rehtve raznth vpraianj, ki ph Direk- Pcpolna prepoved obiskov. i> je doslej c'm doslej splob nl hotela obvavnavati. Na zastmpljenju z žfoioerebniimi pa-ranii je obolela ve$Jia diplomarrtov fi-zikalno tehnicnega instituta v Dre&de-nu. Skoro vei laboratoriji «0 zastrup-ljeni z živo^rebrniini parami zaradi ne-pravilnega ravnanja z živosrebrn^ffli črpalkami. Za od:pravo tega stania po-trebnega }oda pa ni. FINSKA: V Hehinkih so prueli gasfrOm nomski tecaji za studente, ki obvladajo tuje jezike, Ti studentje bodo namrei v casu olhnpijade zaposleni v turist:cni stroki, da bi se na ta »aiin dosegla hilra postniba in oikrba gostov-gledahev. (Vlioppflas Lehti) Luxe»iburg: V tae-u od 4. do8. Ja š-tii-denteki koinite IUYS (Mednarodna "'vpza scM-ialietične mladine) priredil vs°minar %a študente prava. Seniinar je (jjl prikljuČeii h konferervci študenifllie-ga k&miieja IUYS, ki je bila 2. "d 3. januarja tega leta NorveSka: Na norve^Jem collegti za a.aronomijo bv. enake starosti kot mi; največji požeruh kompan:je. Vitek sede k jestvini in vstane debel kot nosna uš; — Raie Westhus, enake starosti, šotar, ki je lahko skril v dlani komis in vprašal: uganite, kaj ijnam v pesti; — Detering, kmet, ki je mislil te na svojo domačijo in ženo; — in končno Stancslav Katczinsky, vodja naše skupine, žilav, prekanjen, jsvit, star štirideset let, z obrazcnn kot z.enilja, raodrih oci, povešenih ramen in s čudo-v to slutnjo za težek zrak, dobro hrano :n lepa kritja. Naša skupina je tvorila želo- repa pred golažkanono. PTo bi vam prijalo! Kje pa so drugi?« »T danes ne bodo od tebe oskrbovani. Vojaška bolnica in niJiožičen grob.« . Kuhinjski pes je bil potrt, ko je zvedel za dejstva. Zmajal je. ^ln jaz sem skuhal za stopetdesct m^cž.« Kropp ga je dregnil med rebra. »Potem bomo končno en-krat siti. No, začni.« Nenadoma je Tjadna spreletelo i^azsvetljenje. Njegov oši-Ijeni, misji obraz je vidno zažarel, oči so se zožile od preka. njenosti, iičnice so trzale ::n pristopil je bljže. J-človek božji, potem si dobil tud. kruha za stopetdeset moz, kaj ne?« Pcwloficir je pokimal zmedervo in duševno odsotno. Tjaden ga je zgrab 1 za suknjo. »In klobase tudi?« Parad žna glava je ponovno pokimal. Tjadnova usta so drgetala. »Tobak tudi?« s>Da vse.« Tjaden se je žareč ogledal.^Grom 5n strela, to se prav". im«ti srečo. To je potein vse za nas. Vsak dobi — Čakajte malo — dejansko, tcčno dvojni obrok.« Zdaj pa je Paradižnik ponovno oživel in pojasnil: j>To i»e gre.« Med tem snio se tudi mi razgibali in smo pritisnili naprej. >Zakaj naj b to ne Slo, Korenček?« je vprašal Katczinsky. »Kar -je za stopctdeset mož, ne more biti za osemdeset.« »Ti bomo že pokazali«. je zarenčal Miiller. »S hrano bi šc nekako šlo, toda ostale obroke lahko izdam le za osemdeset mož«, je vstrajal Paradižnik. Katcz nsky se je razburil. »B: Tad bil zamenjan, kajne? T: nis: prejel provijanta za osemdeset mož, temveč za 2. korn« panijo, razumeš. To boŠ izdal! 2. kompanija smo mi!« Približal! smo se nrn na doseg. Nihče ga n: maral. že večkrat je zakrivil, da smo dobili v jarek hrano prepozno in mrzlo, kajti pri slabem topniškem ognju s: s svoj?m kotlom ni upal dovolj približati, tako da so fantje, k: so odšli po hrano imeli dosti daljšo pot, kot od ostaVh kompan j. V tem oziru je bil Bulcke od 1. kompanije bolj.ši fant. B 1 je sieer tolst kot jazbec, toda privlekcl je, če je bilo potrebno, posodo prav v prve lin je. ,, Bili stno ravno prav razpoloženi za pretep. ko se je po-javil vodja naše kompanije. Pozan:mal se je za vzrok prepira in samo dejal: »Da, vferaj sroo iineli velike 'zgube —« Nato je pogledal v kotel. »Izgleda, da je fižol dober.« Paradižnfk je prikJmal. »Kuhan je v i«ast: z mesom.4 Poročnik nas je popledal. Vodel je kaj misVtno; tndi driu gaže je vedel različne stvari, kajt! rrcd nami jV zrasp.i. ko je pr šp! k't podoficir h kompaniji. Še enkrat je odkril kotel n poduhaJ. Odhajaje je d^ja]: »Tudi mem princsite poln krožnik. Obroki bodo vs" razdeljeni., Pri?l- nam bodo prav.« Paradižnik je napravil neumfn obraz. Tjaden jc plpŽelel bi, da bi bil tukaj « Kantorek je bil naš učitelj, strog, majben mož, v s'vem površniku ošiljenega mišjega cbraza. Ima pribl-žno cnak izgled, kot podoficr H minelst:ss, »strah Klostta-Lerga«. Sicer je ko-mično, da nesrečo sveta povzročajo mali ljudje, ki so ^.^sti bolj energični in neznosni kot velik;, v oddelkih sem se vedno varoval, da bi prižel v st:k z malimi vodji kompan j; so ve-č:«oma prekleti mucitelji. Kantcrek nam je med telovadnimi vnrami tako dolgo pri-govarjal, dokler se ni celotni razred pod njegovim vodstvom javil okrajni komandi. Še sedaj ga vidim pred seboj, kako je pobliskoval na nas skozi svoja očala in z zanosn m glascm vprašal: 5>Yi greste vendar z nami tovarši?« Ti vzgoj telji majo svoja čustva često pripravljena v žepib, saj j.h tud: vsako uro razdajajo. Toda o tem takrat še nismo razmi.^ljali. Vendar je nekdo izmed nas omahoval in se nam ni hotel pridružiti. To je bil Jože Behm, debel, dobrodušen fant. Kon-č-no se je pustil pregovoriti, drugače bi se bil onemrgočil. Morda so bili mnog enakih misl, toda n:hče S€ rauni upal pridružiti. kajti bfs^da »strahcpetec« so ti celo starši v tem casu b'tro vzdeli. Ljudje pač niso imel; prave predstave o tem, kar je pri.šlo. Najbolj trezni so bili pravzaprav ubocri n pxeprosti. takoj spočctka so videli v vojn:. n^srečo; medtem ko premožnej.ši nso vedeli kam naj gredo z veseljem čeprav bi lahko posledice že preje dojeli. Katcz:nsky trdi. da je temu kriva izobrazba, ki jih dela abrtne. In kar Kat. lzreče. je dobro pretebtal. Čudno. Bohm je padel med prvmi. Pri nekem spopadu ga je zadda krogla v oči. Mislli smo, da je mrtev in smo ga pust li ležati. S seboj ga nismo mcgli vzeti, kajf zaradi pro-tnapada smo se moralj hitro nmakniti. Popoldne smo zaelišal-njegove krike in v deli smo, kako se je plazil naokol:. Prvotno je zgub 1 zavest. Ker ni videl in je divjal zaradi l>olečin, ni uporabljal kritja, tako da so ga z nasprotne strani ustrelili, ^e predno bi se mu kdo od naš h lahko pribl žal, da bi ga odnesel. Kantor&ka sicer ne moremo spravljati s tem v zvezo; — kje bi b:l svet, če bi to smatrali za krivdo. Saj je b'lo na t:-soče Kantore^ov, ki so b'l: prepričani, da so se na lagoden nač'n najbdjše oddolžili. Prav v tem je bil za nas njihov bankrot. Moi*ali bi nas osemnajstletnike usmerjati icn vodlti v svet doraščarja, v svet dela, dolžnoeti, kulture in napredka, v bodočnost. Često smo jih zasmehovali in se norčevali iz njih, toda podzavestno smo jiin zaupali. S pojmom avtor^tete, ka-fere nosilci so, se je oblikovalo v naš h mislih večje dcjemanje in člcveško znanje. Toda prvi mrtvec, k: smo ga videli, je raz-blinil to prepričanje. In morali smo spoznati, da je bila naša starost bolj poštena kot nj'hova. Imeli so samo fraze in spret-nost pr;d nami. Prva kanonada nam je pokazala našo zmoto in pod njo se je zrušil svetovni pogled, ki so nam ga oni po-sredovali. Medtem ko so oni še pisali ;'n govorili, smo mi videl; bol-nlce in umirajoče; — mediem ko so povdarja]; službo državi kot največje, emo mi že vedeli, da je strah pred smrtjo še večj;. Mi smo postali zaradi tega uporniki, ubežniki, straho. petci — vse te izraze so oni tako lahko upcrabljali — ljubili jsmo svojo domovino, pravtako kot oni in vedno smo Šli ju-naško v napad; — toda sedaj razlikujemo, naenkrat smo spre» gledal1. In videli smo, da se je njihov svet razblinil. V hipu smo se znašli na krut način osamljeni — in mi sami moramo to razjasniti, Predno smo se cpravili h Kemmerichu, smo povili njegove stvari. Na poti jih bo gotovo rabil. V vojaški bolivci je velik promet. Diši kot vedno po kar-bola, znoju in potu. V barakah smo se marsičemu privadili, toda tukaj ti vseeno postane slabo. Povpraševali smo po Kem. merichu. Ležal je v dvorani in sprejel nas ie s slabotnfm iz-razom veselja in nemočnega razburjenja. Medtem ko je bil nezavesten, smo mu ukradli uro. Miiller zmaje z glavo: 5>Saj sem ti vedno dopovedoval, da se tako dobre ure ne jemlje s sebcj.« Miiller je svojeglav in gospodovalen. Drugačc b; ttiolčal, kajti vsakdo lahko uvidi, da Kemmerich ne bo zapust'1 več dvorane. Vseeno je, Če bo svojo uro pcmcvno našel, kvečjemu bi jo lahko poslali domov. 2>"Kako se počutiS, Franc?« vpraša Kropp. 5>Kemm€r:ch klone z glavo. »Saj, nekako, samo te preklete bolečine, ki jiH imam v nogi.« Gledali smo na njegovo odejo. Njegova noga leži pod žiČno oblogo; odeja se na tem mestu debelo boči. Stopil sem MuL lerju na nogo, kajfci bil bi zmožen Kemmer.chu izblcbetati, kar so nam bolničarji zunaj zaupali. Kemmerich je brez noge, bil je amputiran. Izgleda zelo slabo, rumen je in upadel. Na njegovem obrazu so začrtane tuje poteze, ki jh tako dobro pcznam, ker smo j?h že viNa dopust bi moral čakat: najmanj še tri do štiri mesece.« Kemmerich prik mava. Njegovih rok ne morem gledati, blede so kot vosek. Za nohti je nabrana umazanija jarka, ki izgleda kot strup inodro-črne barve. Prišlo tni je na um, da bodo ti nohti rasli še dolgo, ko Kemmerieh že davno več ne bo dihal; strahotne kletne rasti. Vidim sliko pred sabo! krivijo se kot svedri in rastejo, ra-stejo in z njimi vred lasje na razpadajoči lobanji, kot trava iz dobre zemlje, prav kot trava. Kako je to mogoče —? Miiller se sklanja. »Prirsesli smo tvoje stvari Franc« Keiirmerlch pokaže z roko. »Dajte jih pod posteljo.« MUUer spravlja stvari pod posteljo. Kemmerich spet na-veže pogovor na uro. Kako naj ga pomirim?, da ne zbud.mo v nj^m nezaupanja. Miillev izvleče par letalskrh skor^Jav. Lepo angleško obuvalo ia mehkega rumenega usnja, ki sega do kolen in se do vrha zapne z vezalko; zažclena stvar. Miiller se r.avdušuje nad njimi, pcmeri jih po podplatih svojih zdelanih Čcvljev in vpraša: s>Boš vzel škornje s seboj, Franc?« Vsi trije smo ist h misli. Tudi če ozdravi lahko uporablja samo enega; zanj so brez pomena. Zdi se nam škoda, da bi v tej stuaciji tukaj ostali; bolničarji jih bodo takoj ukradli, čim bo mrtev. Miiller poncvi: >Jih nočeš tukaj pustiti?« Kemmer ch noče. To so njegove najboljše stvari. »M; jih lahko zamenjamo,« predlaga Miiller. ?>Tu zunaj pr'de prav kaj takega.« Kemmerich ne pcpusti. Miillerju stopim na nogo; oklevaje položi lepe škornje spet pod posteljo. še se pogovarjamo in nato se poslovimo. »Vse dobro, Franc« Obljubim tnu, da se jutri zopet oglasm. Miiller tud;, kajt: še vedno misli na škornje in bi rad bil na preži. Kemmerich stoka, ima vročino. Zunaj prestrežemo nekega bolnčarja in ga začnemo pregovarjati, naj da Kemmerichu injekcijo. Odklone. 2>če bi hoteli vsakemu dajat: morfij, b: ga morali imeti polne scde.« s-Najbrže oskrbuješ le oficirje?« se vanj jezno obregne Kropp. Hitro se vniešam in ponudim boln.čarju najprej cgareto. Vzame jo. Potem vprašam: »Smeš t: sploh narediti kaj takega?« Užaljen je. »Zakaj spra.šujfte, če ne verjamete.« St snem mu še nekaj cigaret v roko. »Stori nam na ljubo.« »No. dobro«, prvol:. Kropp gre z njim; ne zaupa mu. Hcče biti navzoč. Čakava ga. Miiller se ponovno domisli škornjev. »Kako brezh bno bi mi pristojal'. V teh č:ln h si nabiram žnlj za žuljem. Kaj me-niš, bo zdržal do jutr:, do konca službe? Če umre pcmoči, po. tem se lahko obrišem za škornje —« Albert se vrne. »Si lahko mislite-------?« vprasa. »Končano«, zakljuci Miiller. Vračamo se k barakam. Premi&ljujem o pismu, k; ga tnoram jutri p:sati Kemmericbovi mater. Zebe me, pil bi žgarie. Miiller trga trayo in jo žveči. Mali Kropp nenadoma odvrže svojo cigareto, jo tepta, se ogleduje z zaprepadenim in nezbranim obrazom in izt.ska; >Prekleto Wato. to prekleto blato.« Pomkamo se naprej, dolgo časa. Kropp s«5, je umirilj poznnmo to — frontna kolera ,fe, nikomur ne prizanese. MiiHer ga vpraša: 5>Kaj ti jepravzaprav pisal Kantorek?« Smeji se. >Mi naj bi b li železna mladina.« Vsi trije se jezavo smejimo. Kropp zmerja; srečen je, če govorf. Da. tako mislijo, tako misli stotisož Kantorekovi želeana mladma. Mladina! In mi vsi smo dvajset let stari. Toda mladl? Mladina? Dolgo je že od tega. M" smo starci, (Nadaljevanje prihodnjič) Novice in zanimivosti iz vsega sveta Cene, dobički, mezde in štrajk v ameriški jeklarski industriji Pogajanja, ki so se 26. novembra pieteUle.ua lela prioela med Unijo je-ieklaivskib delavcev in United Staates Steel Corp za povišaiije mezd, še do danes ni&o uspešjio zakljiieena. Ko ,je b,] štrajk že napavedan in &o bile iz-vršene vse priprave ^a ukinitev d^la, je v konflikt po»egla vlada, kateri je v zadnji minuti uspelo prepreeiti štrajik, čeprav k režitvi problema sa-mega ni ninogo pripomogla. Težko je napovedalj izid pogajanj. Tz dofedainjih rezulUvtOv pa je povsem lako ugotovitti, da gre predvsem za vprašanje, knkšne poeledice bi imelo povišanje mezd na ceno jekla. Ob tem probleinu ee daiies krešejo predstav-n?kj United Staate« Steel Corp im vla- d;n organ Office of Price StaibMization. Preds>fcavniki podjetja zatrjujejo, da ! naeeloma nimaio niič proti zniernemu I [Kivečanju mezd (Čeprav istočaeno onienjajo nevarncet iuflacije), da pa niora Urad ?o računili pre-zideiita Uaiifed Staatee Steel Oorp, Be-njaniina Fairleesa, zvišanje mezd za 5 centov na uro zahtevalo od družbe do-datnih 300 milijonov dolarjev lelno. bi torejta vsota (1,22 rnilijapd dol.) za kritje d^odatnih stroSkov popolnoina za-dositovala.. Kdo bo ii&pel? Nedvomno bo štrafk v jeklareki induelriji brez ugodue re- šitve konflikta težko prepreoiti. Delav- ci kot delodajalei pričakujejo od vlade, ! da bo mtervenirala v njibovo koriet. lArgumenfi obeh sfrank eo prepričljivi j in podjprti s skrbuimi račuiii. V A.m-e- j rikj &o mnetija, d-a bo viad« privolila v zviišanje mezd delavcem, družbi pa JA od.škodnino priznala uove. višje ceue jekla. Le tako &e bo mogooe izogiiiti resnim peripetijam v jeklaT«kj imdu- etrii in obdržati prolizvodnjo jekla na višinii, ki je začrfana v obrambnem programn. Joz Predor Izraelcev k Rdečem morju Ko so se v vojai z arab-skiini dr-žavauii Izraelci nenadoioa pojavili ob lM(iecm niorju, se smisel tega prodora ni nihče vedel dobro raz-lag-ati. Zasodli so za dober Iucaj od arabske^a prislanižča Akabe odda- dirania (podatki ni$o obavljeni) ne- \ ij(.n kraj Evlath Evlath je stara na-snosobnih za ncrnialfio zivljenje. ludi I ,,. ," . .\.~ . , , jetika ee ie med vojno zelo nwiir:-la; s(1»Iina z lesomnu hisami, vladno do 29) pri4e 1e 84 moskih iste etaro-arti. nifdtom ko n.a 100 žen^Ic v etaro- mnogo sanatorijev so zgradili v novoj-nili lefih, vendar še premalo. V zad-njh letih eo prioeli graditi eanatorije-provizorje, predvseni v gors-kih prede- palačo, botanioaitn vrtoui, letali-ščom in ril.iško postajd. Tudi klima ni ravno u^odna. Mrzle zimske noči atva Na 100 žensk v tej starosti (25 Ifli okrog Fudži-jaa^ kjer ze zdravijo I10 vroci PoIetni mcseci so vse prej do«et iisoči Ivohiikov. (^Ootnainotof) NAGRADNA KRIŽANKA Rošitvo pošljitve do najkasueje p«tnajstega februarja t. 1. uredništru >Tr.l*tuic«, Ljubljana, Kona;rcsni trg li (Unrverza). N a g r a d e : 1. nagrada: din 500.— 2- nagrada: d»n 300.— 3. nagrada: celolHno hrezplačno preienianje >Tril>un«c. Vodoravno: 1. Nobelov nagrajenec leta 1913, 17. atlanslvo otočje, 18. ro-inau jz svetoviie literalure, 19. oder (hrv.), 20. nemSko filmsko podjetjei 21. jugoslovanska "film^ka igralka, 23. grški bajeelovni junak. 25. zdravilni oaj, 26. prevozno sreds-tvo, 28. okonoina, 29. barvan. 32. vodne žiivali, 34. naselje, 35. meelo v franco&ki kolonijj, 38. azijska preetolica, 41. bolezen, 42- po\est Turgenjeva, 43. igralna karta, 44. predlog, 45. zlomljeni, 46. ne-delavni, 47. muha, 50. rnskj kazalni zaimek. 51. potrebuje čebelar, 52. ame-nški preizident, 53 gr§ka erka, 55. trije enaki konzonanti. 57. obdolvja, -">8. vezniik, 59. trije enaki vokali. 60. razvedrila, 62. španfiki spolniik, 64. hrvaški književaik, 65. začefcnica iniena ia prirmka sl-ovenskega peauika, 06. sveti, 67. žival (grsko), 68. barva. 70. Shakeepearejev junak, 73. ba|e-slovai mornarji, 74. grška črka, 75. doma^a žival. Navpično: 1. šahoveki mojeter. 2. prebivalec Azije, 3. franeoski monarh, 4. država v Aziji, 5. nikalnioa, 6. južnoamerišlco mesto» 7. žensko ime, 8. kemična prvi.na, 9. juoak iz znane Totetojeve drame, 10. prLpadnik azijskega naroda. 11. je potrebno za življenje, 12. predlog, 13. italijansko žensko ime, 15. ceebni zaimek — dvojina, 16. egiptov»ki bog. 22. kalifornijeko m€S"tot znano po šahovskih turnirjih. 24. služi poljedetetvu, 25. poškodovanec, 27. slovansko ime, 30. okrajsava. ki jo rabijo v aprjčevalih, 31 srbski vladar, 33. španska pokrajina, 36. sodobn-: fra:a-služku iii pa raznp u^odnosti, k.i jim jih nudi vlada, žonojo na to izpo-stavljono gospodarsko pOvStojanko. Mosto je čez noč zaživelo in z za-čudenjem opazujejo mornarji z .an-ffleške vojne ladje. ki leži žo dalj wisa kakor pozabljena v akabskem pristanisru. življonje in delo mla-dino. MRen*abilno" fekmavanje Nedaviio ,je neiii.ški nladovii; mojeter Peter Gebbardy iz Karkru.e dosegel nov evefovni rekord v gladovauju. V stekl&iii kletki je prel>il 66 dmj iin .šiiri 11 re i.n s tem potolkel francoskega fa-kirja Rurma za 5 dni im šfiri ure. Ko |P pri.se! iz kletke, je tožil o Jedviriiih mi želodčnih motnjah. ehuj^al pa je za ")0 kg. Med gladovaniem je potpii 2TEŽA-itiformilot) Sanzacija na Kopenhagenški univerzi Laiii v avgustu je nakaj dansbfli študeintov-eeperantieitov obi-skalo Jugo-slnvijo. Nekaj časa 90 &e zadržali tndi v Lfinbljaui. Ob odhodu s-mo jim dali sleklonico 3-Patria brandy", da bi jl'lm ined vožnjo ne bil čas preveč d&lg. Koncem novembra je pnepela iz Kopenhaig^na sledeča bizojavka: >Rek-loiju kopenhaške univerze in naiu ze-lo ugaja jugoelovansiko žgauje-stop.t (Take iuozemake brzojavke so zelo drage!!) . .. Študenti kopenhaSke univerze so namreč koneem novembra priredili razetavo o medmarodnih sitikili, ipri ka-teri je sodeloval tudi akademsiki espe-rantekii klu-b . •. Tieto eteklenico so hranita za to priliiko! Med častniimi obisikovalci razedave }e bil tudi saan rekbor univerze, ki je imel. Jčast^ po-piti prvo šilce te jugoslovanske >vode ž:v]jenja'. Navzcč: fto bili ludi dopis-niiki vseh važnejših danskib dnevni-kov, katere so tudii >počaetili? s kap-Ijicanii iz »Pak-ture vodijo tečaje risanja :n sliikauja, j ostali pa predveem tečaje mal^matike i-n fizike. Mnogo |e bilo tudr;- preda-vauj 0 -trgovstki etroki, 0 glasbemi te-orirjii in moderni slikareki umetnoti. | Organlzirali so tudi jezikovne tecaj*1. p-cuičuiejio anglešoitvo. francošano. nemšc/iiio in esperanto. V pretekli se-zoni (1950/51) je predavalo 23 študeu-tov, terajnikov pa je bi'lo nad 3^W. V?ak fečaj traja 10 tednov po 2)< te-densko (po dve nri vsakokrat). Vsaik tecajnik plaoa le 5 kron aa tečaj enega predmeta m knji«:e si mora tudi am kii{>! ^C fuPl)e. dL.bol)se konc- nil. Toliko časa še nobenemu prvaku ni uspelo držati primat. Rodil se je 24. deceir\bra 1868. blizu Berlina v revni družini, Le stežka se je šolal, ker starsi nišo imeli sredstev. V šoli je nekaj časa giozovito lenaril, porlej pa se je zagrizel v študij. Matematika mu je bila konjiček. Doktoriral je fz matematike in nekaj časa predaval na univerzi v Manche-stru. Nikcli ui žive! ustaljeno, venomer je popotoval, zdaj po Evropi, zdaj po Ame-tiki. Njegova žena Lia Marco in brat Bert- hoid sta mu bila zvesta spiemljevalca pri turnirskih boibah. Poleg Šaha in matema-tike se /e zelo ogreva! za književnost in ftlozofijo. Dasi je napisal nekaj knjig tudi s tega področja, le-ta niso ostala zapažena, Svet je poznal Laskerja kot velikega bo-hema-Šahista. Čeprav je bil resen in umer-jen. je vendar zelo Ijubil humor. L/spehf, ki jih je žel Lasker na turrurjih in matchih, so zavidljivi. Ko je po osvo-jitvi primata zasedel 1895. v Hastingsu 3- mesto — PiIIsbury in Marshall sta se uvrstila pred njim — je svet nekaj časa videl nevarnega tekmeca v mladem, osva-jajočem Piilsbuiyju. Zato so organizirali v Petrogradu 1895-96 turnir z najmočnejšimi igralci s hastiškega turnirja. ^asker je pre-pričljivo porazil nasprotnike in postal prvi. V matchu je porazil Yanowskega in Afar-shalla, do dvoboja s Pill»buryjem žal ni prišlo. Med najlepše zmage na turnirjih sodijo osvojitve prvih mest v Niirnbergu 1896. London.u 1899. Parizu 1900, Petro-gradu 1909 ter Il-UI. mesto z Yanow-skim v Cambridge-Spnngsu za Marshal-lom. Večkrat je n^oral pustiti šah, da si je utrdil finančni položaj. Počasi pa je začel zaostajati za drugimi veiemojstri. Igra mu je počasi slaoela, bil /e preveč ležeren, da bi izpopolnjeval svojo igro, pa tudi starost ga je pričenjala zdelovati. tako da ga je mlatfa garda z novimi idejami v šahu polagoma odklonila od turnirjev. V viharnih pomladnih letib 1941 pa je svet zvedel, da velikega borca Emanuela La-skerja ni več. Tako je preminul mož, čigar ime je 27 ler predstavljalo slehernemu ?abistu največjega borca, spomin nanj pa bo za vse!ej ostal svež in 5veta! v šahovski 2godovini# V ilustracijo njegove igre naj služi par-tija iz veletumirja v Noctinghamu 1936. Takrat je bil sicer že precej oslabel v sve-žini igte in ni več mogel seči po visjem mestu, vendar ga je bilo težko premagati. Damski gambit Beli: dr. Emanuel Laskec Ctni: E. Bogoljubov nice črnega. 7. cd.\ Sd5 8. Db3, Lb4 9. T cl, e5 10. Lc4, Sb6 itd. Igiana poteza belega pa je najboljsa. 7. Sd2 dc4: 8. U6 Sf6 9. Sc4 .Dc7 10. Tcl Sd5 11. Ld3 Sc3: 12. bc: Le7 13. 0—0 0—0 14. f4! S tem zapre pot nerazvitemu lovcu ax c8, ki bi se razvil po e5. 14. ... g6 15. Se5 La3(?) 16. Tc2 i6 17. Sc4 Le7 Črni /e izgubil nekaj diMgoccc ;i femf in si oslabil pozicijo. 18. ei e5 19. h b5 20. Se3 cd: 21. cd:3 Db6 22. Le2 Td8 Krilni napad je navidezno sprostčl trnoj pozicijo. Morda je prtšlo v poštev 16 — f5. 23. Td2 Kg7 24. Lf3 TbS 25. Klil a5 26. g4 a4 27. e5 fe5: 28. de5: Td2: 29. Dd2.? Tu bi moral belt igrati med potezo 35.] (6\ z nadmočno pozicijo 29. ... Kg? 30. Tel Lb7 31. Lb7 Kg5 32. Khl Df3 33. Ddl? Beli je zopec pogresd. 53. f6!? je uai-čujoče. Črni pa se mu revanžira prav tako z napako. Po 33. - Td8!! |e be!t fzgubliea, 33. ... Kh6? 34. <6! Tf8? Še veclno je resiino Td'8. 35. Sg2 Tc8 36. Dd7 Tg8 37. Df7 Da8 38. h4 Ld2 39. Tdl Pc8 40. Td2: Črni se vda. K!jub obojestranskim napakam zanimiva igra. PROBLEM W. J. Mees, Amsterdam. Schachmat 1951 Beli: Kal, De2. Lg2 (3) Črnh Kcl, Lb3 Sa4 (3) Beli na potezi matira črnegjL v dveh potez-iti. Osnoval se bo klub umetniških akademij Za csnovanje nove študentske orga-ruzacije »Zveze študentov Jugosla-v.je« se je vzbudilo tudi na umetni-ških akademijah v Ljubljan živo za-manje. Razmišljanje o novi vsebini dela 50 privedla študente Akademije za igralsko umetnost do zaključka, predložiti ostalim umetniškim akade-mijam (upodabljajoči in glasbeni) osnovanje skupnega kluba; narekuje ga predvsem želja, ki je bila cd tolikih že mnogokrat izrečena: izmenjavanje misli iz raznih področij umetniškega delovanja, idejno in strokovno l-azči. šeenje mnogih vprašanj umetn škega izraza je prepotrebno in vsekakor k>-ristno. študentje ostalih akademij so ta predlog navdušeno sprejel:; skupni sestanek, ki se je vršil novembra 1951, je temeljito pretresel v referatu iznešeni predlog, določil okvirne smer-nice za delovanje novega kluba in kvolil iniciativni odbor z nalogo, :z-delat: osnutek statuta, poiskati klub-ske prostore in Izvršiti v najkrajšem času vse ostale priprave za otvoritev kluba. Centraln! kcmite Ljudske mladhie Slovenije in Univerz tetn! odbor ZŠJ sta sprejela predlog akademij z vel:> kira razumevanjem in izrazla pr -pravljenost navedene težnje vsesuTin-sko podpreti. In:c'ativni odbor )e predl; žil r.a-slednji osnutek statuta: I. Ime kluba Na osnovi točke d VI. poglavja Statuta Zveze študentov Jugoslav:jo, ustanavljajo združenja Zveze študen-tov akademij za igralsko, glasbeno in upodabljajoeo umetnost Klub umet-niških akademij v Ljnbljani, II. Načela in naloge kluba 1. Klub sprejema štatut Zveze lenfcov Jugcslavije. 1 Klub združuje mlado umetniško g- neracijo. '¦'>. Klub je umetni-ško kritični fo- rum, v katei*em prihajajo do izraza \6a samostojna stvarna gledanja mla_ dih ljudi na umetncst in na njeno funkcijo v družb: :n v katerem se vija svobodna borba mnenj. '. Svobodna boiba mnenj naj bi na kretnih pržmerih vodila tud: do etičnih zakljuČkov in izsledkov v lernih znar.stvenih pcgledih na -U:t'ko. •j. S tem, da mladim umetniikom omogoča nastopanje, izvajanje in raz-stavljanje umetniških stvaritev, teore-tikom pa branje in objavljanje njiho-vih teoret:čnih in kritičnih del ter s -¦tem, da izroča ta dela v objektiven in nepristranski, a živ in prizadeč kritičn! pretres, pomaga klub mladim ustvarjalcem v njihovi umetniški in teoretični rasti. (>. Klub razvija med članstvom zdravo družabno ž.vljenje in tudi gmotno skrbi za svoje člane. III. Vinhico in orgunizacijska dejavnost 1. Najvišji organ kluba je konfe-rer.ca. ki jo predstavljajo vs! člani. Konferenca kluba sprejema statut in ga spremmja, ima pravico volit; vod-stvo in ga klicati na odgcvornost. . Vodstvo kluba sestavlja 8 članov n predsednik; izvol; se tako, da voli vsako združenje ZŠ treh akademij po 3 člane. 2. Klub organizira sekcije, v katerih se razvija konkretno delo (glasbeno, -gralsko, dramaturško, režisersko, li-kovno i. p.). Na čelu sekcije je odbor sekcije, ki se izbere iz aktivnih čla-nov sekc je. 3. Vodstvo kluba skrbi za kvaLteto izvedb ter razstav, ki se vrše V klubu. 4. Vodstvo vzdržuje klubske pro-store, kjer se vršijo predavanja. iz-vedbe, razgcvori in razvija družabno življenje članov. IV. Dolžnosti in pravice čhmstva 1. Član kluba je lahko vsak član Zveze študentov Jugoslavije na aka-demiji za igralsko . glasbeno in upo-dabljajočo umetnost. 2. član kluba je dolžan izvajati program šn statut ZŠJ, delovati v en: izmed sekcij kluba in se politično, ideološko in strokcvno nenehno dvi-g-ati. 3. član kluba je dolžan :zpolnjevati odloke in zaključke kluba. 4. član kluba ima pravico a) volit: in biti voljen v vodstvo kluba, b) predlagat: za javno ali zakljuceno izvedbo ali razstavo svoja umetn ška dela in za javno diskusijo svoje teo- ; retične študije, c) sodelovati v kr - j tičnih razpravah o izvedbah in raz-1 stavah. | 5. Član prejme legitimacijo, kJ ga oprav čuje ob skcvati klubske prostore. 6. Član kluba je dolžan plačevati mesečno članarino. Klub lahko voli tud: izredne — častne člane z vrst naših v dnih kul-turnoznanstvenih delavcev. Inicia tivni odbo>r. Vzhodni veter nad Prago Za zgodovino nekaterih narodov so značilni stahii boji z« razsirjenje ozem-Ija; drugi zopet eo razv li velike tr-goveke ffposobnosti; češkoislovaško polr-tičiuo in gospodar^ko etrukhiro z^i je oblikoviiio ki ji vtistijlo svoj pecat šol-stvo. Toda po i»kušH.j.ah iz bližnje pre-teklosti \n bila |>opolna ukinitev češko-slovaških vieokih iol še vedno bol.jša od sedanje odtu.i'lve njihovemu name-nu. č»inž:ti resnioi in svobodi. Ko je kmalu po februarekem udaru 1948 Karlova univerza v Pragi praz-novala 5est sto Ie4nico obstoja, je pri-eotnost že bolnega prezidenta dr. Bene^a učinkovala kot simbol; saj je b] \o zadnji javni naistop zlonilje-n?s;a nioža pred ^vojo abdPkaeijio i-n poznej-šo sirrtjo. Kot napoved poznejših do~ godUov je bilo čutoti nasilno odstrani-tev rektorja univerze prof. Karla Knsjii?a že 25. februarj,a istega leta. Ori ni h'i edini, kj ga ie zadela ta ugoda Vrsta univerzitetnih profesor-ianizirano sku-pino. Tudi tu se je kmalu pokazalo, da je sodelovanje ob premajnih skup-n'h interesih nemogoce i« da starejša generacija »šodrovcev« ne bi nikdar mogla docela razumeti mlad ne, željne pogumnih in drznih dejanj. Po zamo-tanem biirokratskem postopku je sled-njič Ie uspelo, da se je v okviru PD Unverze osnoval Alpinističnj odsek. Od ustanovitve dalje se odsek bori s ! finančnimj in drugimi težavami, če-' prav ga je FZS registrirala. Našh ! težav namreč ne vidi ali točneje, noce videti. Medtem, ko so nekatera društva f'-nančno aktivna — saj so v nekeni po_ gledu donosna gostinska podjetja z lastnim; hoteli, kočami in g-ostilnami, pcdoftmim'; planskimi postojankami, je PDU navezano le nase in na even-tuelne darove. Res, ni rečeno, da je dolžnost Zveze v celoti oskrbovati svoje člane. Prav tako pa ni njena dolžnost, da je poslala več svoj h funkcionarjev na občni zbor Italijan-skega planinskeg-a društva v južn' Italiji, kjer so porabili premnogo de-viz, pa čeprav je bil ta izlet samo bi":zuspešna reklamna pustolovščina. Z zapravljenim denarjem b; lahko organizirali odpravo naših alpinistov v :nzemstvo. Da bi bil to večji uspeh in boljsa reklama za našo državo, ni mogoče dvcmiti. Ker je FZS očividno mnenja. da naj društvo poje, kar si je skuhalo s svojo csamosvojifcvijo, .:e le prav, da opcscvimo njo in javnost, da ima Zveza kct družbena crganizacija dožnost, skrbeti za dvig in razvoj fizkulture v državi. Razen če ne misli tako, kot smo že čul:, da je planinstvo in alpi-nizem umetnost in ne šport. V tem primeru bo naš odsek pac prisiljen iskat; zaslombo pri Zvezi godbenikov na pihala ali pa pri Društvu knji-že-vnikov. TUDI UNlVEiiZK V INF0U3IBIK0JSKIH DRŽAVAK SO LE OKODJK V KOKAH \ I ADAJO( E KASTK — NOVA ČISTIvA NA UNIVERZI V CSR za. visoke - Sole. ki san-kci-onira v zad-i| Speofični za 5ešk-oslovaške UiHiv^r7buržuazno znanost:' in pregnana 'z vseli vi^okih §o'. v ČSR. Vrhunec teb metod pa je ukinitev pravne fakultete v Brnu, ki je bila evefovno znana. Teme za ditjerta<'ije so podvržene predhodai odobritvi. Priljubljene " eo leme z naelovi: 5-Klement Gotwald v čuvarjj generalne Iinije čeJkcžIova^ke nfornibirojske partije. poveriai ix5o-lanj v Moskvii in člani v^olvih poliiič-nifi vočtefev. Te :;s:'Je eminencec. ki po poreklu ni»so Cehi, eo dejaiieki diklatorji českoslovaških univerz- Železtia zavesa loči CeškosIova^Ue un verze od znastvenega življenja ee-lesa sveta. Praiv v zadnjem času je bi!a izvedena na vseh nrtiverzah v Č'vSR nova čistka. Kam vodijo toko me-j tode »znanelvenega dela:? Prav go-! tcvo nimajo namena služi-ti čtovežtvu, ¦praSartia v delih Joaipa Vi^ariono-!kar Je bll° vedno edinii oilj vsak* na" >-$* Slalina.t Za neko doktore^o deto i predne *****&• ™P*k eo le 5e eno fiozofiji >alir spoznavno-teoreticna vpraša v'.'ča so kandidatu »lužili eamo izrezki i?. \Sveds^o za podiartnl.jenie mnrjžit- xa osred».iega čeŠkoslovaškee;a oasopisa ,ciije vladajoče kaste kremeli<*kih l»iro- Rude Pravo. kratov. Universitata esparanto clubo KAJ DELA UNIVERZITETNI ESPERANTSKI KLUB? Lani v septeaibru so študentje-esperantisti na naši univerzi usta-novili svoj klub. Namen kluba je s pomočjo mednarodnega jezika esne-ranto iskati zvez s študenti v inozemstvu. Klub ima že živahne stike s podobnimi študentskimi organizacijami na Danskem, Japonskem in v Netnčiji, Člani kkiba pa dopisujejo tudi s študenti v drugih dr/avah. Klub prejema tudi več inozemskih esperantskih časopisov, med njinii tudi mednarodni študentski list »La Studento«, ki izhaja v esperantu (na Danskem). Člani kluba so v novembru priredili literarni večer (o sodobnt švedski Hteraturi) za ljubljanske esperantiste. Na Univerzi se vrši redno tudi tečaj mednarodnega jezika. Stiki s študenti v inozemstvu? AH naj se s tem ukvarja le referent za mednarodne zveze alj pa širši krog študentov? Mnogokje na svetu, pa tttdi pri nas (v Zagrebu) obstojajo na univerzah ali {akultetah klubi oz. krožki za mednarodne stike. Študentje, ki znajo tuje jezike, dopi-sujejo s tujtno in posredujejo najrazličnejše inforniacije ter strokovni in drug matenal. Poleg »uradnih« zvez z raznimi študentskimi organi-zacijami pa itnajo posamezni študenti tudi osebne stike. Take osebn« zveze lahko mnogo koristijo ne samo posamezniku, marveč vsetmc študentskemu kolektivu v določenem kraju. Tudi potovanja v inozem-stvo se da ob takih kolektivnih in osebnih zvezah mnogo lažje in cenejše organizii ati, predvsetn z zamenjavami obiskov. V Zagrebu imajo tak klub na ekonomski fakulteti, ki združuje študente, ki znajo vsaj po enega važnejših jezikov in teže po zvezah s tujino. Morda bi bilo tudi pri nas primerno misliti na to in imeti tak ali podoben klub za širše sodelovatije s študenti v tujini? -kd- Najstarejša najdba prvega človeka Podzemska joma v Iranu — 75.000 let sfare človeške kosti Velika jama na jušnem ob-režju Kaapiškega morja je kakšnih 100.000 let služila Ijudem za zaklon in prebi-vališče. Letos pa so v njej naselili čudni gostje: velika družba ameriških znnnstvenikov in iranskih (helavcev — kopačev je neutmdno delala v nje-ni notranjosti in razkopavala apnen-časta tla. Cele štiri tedne so morali polagoma kopati, da so v zatohli jami prisli 12 metrov globoko. Imeli so pod seboj plast zelo strnjenega peska, ki je bila nanešenavnovcjši lcdeni dobi pred več kot 75.000 leti. Pod njo so našh okamenele kosti človeških bitij. Geolog Luis Dupree, lci je stal na ilnu, jih je prvi zagledal. Takoj je (rpozoril na to vodjo ekspedicije, ar-heologa Carletona Coona, profesorja .na pensilvanski univerzi, ki se je — najbrž od sreče — zgrudil na tla. Dupree je skrbno zbral in pregledal troje okostij. Zdqj so šele spoznali ogromno vrednosl najdbe. Kosti se presenetljivo razlikujejo od kosti Ne- . andertalskpga človeka, k' je živel v isti dobi. To so že bili »mode-mi Iju-dje«. homo sapienfs, ki so živeli na zcmlji — če je Dupreejcvo datiranje pravibio — istočasno z drugimi pri-mitivnhtn bitji, o katerih se misli, da so zelo nizko pod njimi v shemj evo-liicije človeka. Na novo najdeni Iran-ci utegnejo biti najstarejši direktni oredniki človeka. Coonova ekspedicija je nepričako. vano izsledila &e veliko važnih najdb. Coon in Dupree sta prišla v *everni Iran z nntnenom, da obiščeta nekaj prcJHnjih Coonovih izkopavanj na tem kraju, ki mu Coon pripisuje veliko važnost. Lctos pn sta *c lotila tako imcnovane Hotu jctme. (Če v njej za~ kličeš »ho«, ti odmev odgovori »tii«.) S pomočjo dotnačinov sta najprej od-kopala napol zasuti vhod o jamo in nato prodirala naprej v njeno notra-njost. Izkazalo se je, da je Hota juma zlata jama za arheologe. V njej so našli celo vrsto človeških ostankov od kamene dobe do novejših časov. Ko so odkopali približno meter debelo plast ptičjih odpadkov, so najprej naleteli na obsežno ležišče grobo ob-delonega orodja iz železne dobe, malo globlje va na slično najdbo iz ba-krene dobe. Pod tem so našli lončeno posodo ter lepo obdelano orodje in orožje iz novejše katnene dobe. Našli so mnogo dokazov za to, da so Ijudje že 6000 let pred naso ero pridelovnli žito in ffojili domače živali. Med kopanjem je postal Iran sre-dišče svetovnega zanimanja; prav po. sebna vznemirjenosl pa je vladala v severnem Iranu, kjer so onkraj meje Sovjeti rožljali z orožjem. V pismv svojim kolegom je Coon med drvgim pisal'.: »Poglejte, kako čndovito lego hna Hotu jama. Mi ne morerno več nazaj od tukaj. Čas je proti nam. Toda kljub temu bomo nadaljevali... Nikoli vcč ne boste kaj sličnega vi-deli.z Coon se ni zadovoljil z doseženimi lispehi, kopal je globlje; skozi ležišča strnjenega peska do preko šestih me-trov, do drugih 65.000 let, kjer so ležale zakopane kosti. Spoznal je, da ima Hotu jama res čudovito lego. OKOSTJE H0TU-ČL0VEKA UTEGNE OVREČI OBSTOJEČA MNENJA O EVOLUCIJI Zaniisel, da je Hotu človek direk-ten jrrednik danaSnjega človeica, je dokaj drzna in bo gotovo naletela na ugovarjanja in mnoge diskusije. Razurne se, da so antropologi skep-ticni glede novih odkritij, predvsem če tu niso v skladu z obstoječimi teo-rijami. Ne bo jih sicer motila trdi-tev, da sodoben človek ne izhaja iz Neandert-alca ali Piltdoivnskega člo-veka, t&mveč to da je Hotu človek živel istočasno z njima. Mnogo znan-stvenikov že priznava, da sta to dve posebm in ločeni veji evolucije. Na-stane sedaj vpramnje: je Hotu člo-vek res prednik dntiašnjega človeka? In — je res živel pred več kot 75.000 leti? Tudi nekaj drugih nnjdenih oko-stij govori v prilog Hotu teoriji, da so predniki sodobnega človeka živeli med predzadnjo in najnovcjšo ledeno dobo. Sivanscombe človek, britanski fosil, je tnnogo starejšj kot Hotu člo-vek. Toda od njegove črepinje je ohranjen samo gornji del. Še več dru-gih najdb je brez dvoma človeških, toda njih dotiranje je dvomljivo. Coon in Dupree sta pripravljena braniti svoje mnenje. Dolge kosti so tako raime kot pri sodobnem človeku. Kar se tiče datiranja, je Dupree mnc-nja, da je dokaz geologov dokončen: da so bile plasti peska in gramoza, v katerih se ležišče nahaja, odložene pred 75.000 do 100.000 leti. Vmes ?o našli tudi živalska okostja in orodje, ki sličijo onim, datiranim v to dobo in najdenim drugod. Coon in Dupree sta trdno prepričana, da je živel Hotu človek še prej, preden se je umaknil zadnji ledenik. »Če ni tako,se te pre-klete kosti v ketchupu.z (Ketchup je pikantna omaka iz champignonov in soli) Rezultati delovanja uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA) Dne 30. deceiubra 1951 je prenehlaa delovati Uprava za gospodarek0 sode-lovanje (EC) v Združenih državah Ameri-ke, ki je b-ila u&tanovljena apri-la 1948 aa izvajanje pomon Evro|>; iia osnovi Marshallovega navrta. kar je šest meaecev preje, kot je bi-lo prvotno predvideno. Fmikcije navedene uorave je prevzela LTprava za vzaiemn-o po-nvoč (MSA), ki izvaja ta.ko vojaSko ka-kor tudi gospodai>:ko pomoč, vsled ee-sar je izvajatrje Marsliallovega nacrta postalo odfvefno. V svojem uradnem poronlu, k' ga je ob zaključku podala Uprava za gospo-dareko sodelovanje. so pelkazani re-zultaU Marshaliove poinooi v 43 ine»e-oih njeuega delovanja. Indu=trijeka proizvodnja zapadne Evrope «?e je P-o-verala za 64% v odnesu do 1. 1947 ter za 41% v primeru s predvojno proizvodnjo. Vrednoet celokupne pro-izvodnje blaga iu storitev pa je porast-la v mainj kot stiriletni dobi za 25%. a v primeru e predvojuim slanjem za 15%. V teku te štiriielne dobe e^ je proizvodnja jekla »koraj podvoj la. a proizvodnja premoga, daei ni dosegla še predvojne ravni, je povetaiia za 27%, bakra za 31%,a cementa za 90% ter žLvil za 24. kar je tudi nad pred-vojniim nivo.jem. PoroPil-o ECA med drugim prav:. da \e naji)oljši dokaz o obnovi zaipadne Evrope dejstvo. da je zapadJia Evropa zniožna. resda z veli-kiimi žrtvantiii, prenesti breme ponovne oborožitve. Uepeh Marshallovega na-črta pa je tudi v ruScnju evrapskega na^cionaliizma ter v utiranju k izgradi-tvi enotne Evrope, o f-©mer nam pri-čajo Ornranizacija za evropsko gospo-damko sodelovanje iw Evrojieka plavil- ¦ na niii.ia ter pravkar obravmuani iSc-Iuiinaiiov plan. V času svoiega delovanja je U;)ra« /a za gOš.podar8ko sodelovunje (i^^A^ odobrila za gospcdarsko oi)tiovo m* padnoevropski'!!! držav 6kora.j 12 niili-,}ard dolarjev bodisi v obliki pomoofl alj pa v obl:-ki pcsojil. Prcii-vrcdnost pamoči — devet inil:;iard dolarjev —' 6e je v nacioualni \alicti zbirala na posebnem konlu v državi — ;prejemnii-ci in služila za Le vec-.|i razvoj m ffo-»nodardko etabili-zaeijo d^tične države. Od celotnega z,neska MarshaUovt- po-nioči se je devet deset'n pctrosUo z^ nal avo industn j^kili in kmeti.jtskili proizvodov, SOO tailijcuov dolarjev za ])!okonvorski transport in 450 inlijo-nov dolarjev za dotacijo Evrop&ki pto-čilni un;!ji, s t-imer se je tej utiiji splob oračgoi-ilo, da ie lalvko privela delovati brez oniii ležav, s katerim so &e borile njene predhodnice. V času realizacije Maivhallovega na-črta «o države člantce ure^n^čile, alfi na je n.jih izvršitev v teku, 27 načrtov za povečanje proizvodnje eneroiie ter ! ?¦>'! naortov 5?a povečaroje proizvodnj« jekla in premoga. Povečana ie tudii proivodnja in predelava naftin-li pro-izvodov. proizvodnja teksiila; ur?*nr-čeni pa so biH še 'šlevilui drugi na^r-jti. Vendar je. po porocilu Uprave za | gospodareko eodelovanje. upanje n,a povečanje evropske nroizvodn.je prcJ-vsem v t-em, al: bodo te države pre-vzele uo!iiiko\ itejJe melode proi>zvod-nie. Polrebno H bilo. da .zaintoresira-ne države tiuli v b-odot-s, kakoi- so v čaen delovan.ia ECA. prejenmlp tfh-nično pon\r% cživljenje župnika iz Wa-kefielda«. Knj ga je namenjena bolj filmskim delavcem kot slr.ši publiki. Med številnimi študijami, k: so bile napisane zadnje čase o Shake-speai'eu in njegovi problematiki iz-stopa delo M. C. Brodbrookove »Sha-kespeare n poezija iz dobe Elizabete«. Avtorica na svoj način opozarja, kako se je pri Shakespeareu preple. tala srednjeveška miselnost s klasič-nim: viri, z ljudsko pesmijo in gleda-liščem njegov:h dni. Dr. Roger Manvell — ki je bil preteklo leto na obisku pri jugoslo-vanskih filmskih delavcih — je skup. no s Paulom Rotho izdal knjigo »Filmska parada 1888—1949«. Knjiga je naletela na širok odmev v javnosti, saj sta avtorja že znana po svojih književnih delih iz filmskega po-dročja. Stuart Gilbert je oskrbel angleski prevod »Zgodovine modernega slikar-stva od Boudelaira do Bonnarda«. Avtorja Maurice Raynal in Jean Lay-..naire sta ai zamislila 'zgodovino fran-coskega slikarstva v dveh delih; drugi del pripi-avljata. Knjiga je dopolnjena z barvnimi slikami in napisana tako, da more vsakomur služiti za sistema-tični študj sl:karstva modernih smeri. Vsebina je omejena na obdobje 1850 do 1900. Vsaka smer je zastopana z vodilnimi predstavniki, po&ameznim slikarjem, šolam in lterarn m giba-njem so odmerjeni posebni eseji. Vo-dilni angleški kritik dr. Herbert Read je posvetil dovršen esej f lozofij; mo_ dernega slikarstva s svojimi original-¦nimi izvajanji. Jean Layma!re, ki je zaposlen v grenobelskem muzeju, obe-ta v nadaljevanju prikazati Matissa Muncha, Rouaulta, Picassoja ioi druge. Ali se kdo izmed slovitih mož nkvarja s slikarstvom v prostih tirah ? Dosti je amaterjev med poznanimi osebnostmi v politiki, športu, filmu itd., ki v prostih urah kaj radi sežejo po paletj m tam najdejo počitek in razvedrlo. Med političnimi oseb-nostmi sta najbolj poznana rsizozem-ska kraljica Wilhelmina in angleški Kekec je nedvomen uspeh sloven-ske k ncmatografije, vend^r ni za-sluga vseh ustvarjalcev enaka, če-prav je film tudi kot celota uspel. Igr-a je tista, ki nam je film najbolj pr^bl.žala. Zaradi tega nekaj besed o njej. Vse naše časopisje je ob pre-mieri ugotov lo najboljšo sceno in najb:lj5ega igralca. Vendar je tr^ba poudariti. da je bilo tako odlično odlgvan.h prizorov še več. Tinka, RoŽlc, Kekec so t.sti, ki so jih ustva-rili. Toda kako so jih ustvarili in zakaj so uspel!? Treba jim je po-iskati vzroke, kajti samo sent.men-talno vzklikanje: »Oh. kako je ta Rožle fleten!« za razvoj otroške film-ske igre ni bogvekaj koristno. Tinkin ant^pod po uspehu je Mojca. Poglejmo s: na teh dveh eks-tr^mih globlje vzroke tako za uspeh kot za neuspeh. Prvotna stvar je tekst, kajti iz njega izvira celotna koncepcija lika. Tinkarin je neposre-den. preprost, otroško psihologijo ne preobtežujoc, ne samo to, temvec otro-šk: psihologiji odgovarjajoč tekst. Ker bomo pri Mojci opaz-li popolno tekstno nasprotje, nam bo ja&no, da za nekoliko slabši uspeh ni kriva samo ona, temveč predvsem tekst. Rožletov tekst je prisrčen, odgovar-jajoč, vendar obvisi vloga prav za-rad; njega nekoliko v zraku. S tem mislim, da t?kstno vloga ni popolno-ma fiksirana. Njegovi odnosi do Kekca in Tinke so samo nakazani, medtem ko je Tinka trdno :n logično zasi-drana v odnosih do Kekca in Rožleta. Kekec ima najfcžjo nalogo. On ne igra razpoložen kot Rožle in Tinka, temveč kot Mojca vlogo, ki ima svojo razvojno linijo :n svojo kulminacijo, samo s to razllko, da je njegov tekst hvaležnejši od Mojčinega. S tem bi bil mladinski kvartet z načelne plati absolvirash, toda kaj stoj: za tem? Prvi močnejši kontakt s Tinko ustvari gledalec že na začetku filma, ko jo Kekec straši z Bedancein. Tin-kina reakc'ja na ropot v vežj in Kekčevo zastraševanje je popolnoma naravna, lahko b: rekli nagonska. Nič igranega ni v njenem zadržanjn. Prav tako prisrčno je tudi pomirje-nje. ko Kekec našobljeni Tinki za-piska pesm:co za spravo. Prvotn: strah, potem pa, ko se razjasni situa-cija — »saj to ni Bedanec« — nujna užaljenost in na koncu srečen smeh-ljaj na obrazu Tinke; to je doživetje. Krasno odigran je tudi strah pred belo pošastjo — Rožletom. In na koncu prsrčen poljubček bratcu, »k: je od mrtvih vstak. Za Tinko so vsi njeni nastopi izrazito razpoloženjski in krasno razčlenjeni, razgibair. Tega bi ne mogli trditi v popolnosti o Rožletu, katerega igra temelji na ist: osnov:. Glavne scene, v kateri sta uspela tako Rožle kot Tinka, ne bi hotel r.avajati, ker je bila že dnigod dovclj razčlenjena. Mislim, da bo za. dostovalo nekaj drug'h. Gledalca impresionira na Rožletu predvsem njegov obraz, ki je izredno posrečen, vendar pa za njfm ni čutiti čustvenosti, kot pri Tinki. V tclikšni meri tega niti ne smemo od njega za-htevati. vendar je nekoliko preveč zadržan, saj bi naj bil, po raznih časopisn'h noticah sodeč, navihanec. BRENKOVI "Zapiski o filmu" Vsem novatorjem pr.znavajo za največjo zaslugo njih pionirstvo. To je že stara pesem, tako stara, da smc že pozabili na dejstvo, da je za picn irstvo potrebna določeia ncva kvaliteta, ne pa samo noviteta. Med noviteto in pion'rstvom pa je pi*e_ cejšnja razlika. France Brenk n. pr. je napisal prvo domačo knjigo o teoriji filmske umetnost:. Knjiga je razveseljiv po-jav v toliko, ker je prvi korak na domačem teorefcičnem področju, v toliko je pionirska in pomembna. Če pa pogledamo njene kvalitete, vidimo, da smo daleč od pion:rstva. Zapiski o filmu b: naj bili nekak skupek že znanih, trenutno veljavnih in uzako-njenih filmskih termnov. To je pr- veteran Winston Churchill. Dasi oba več ali manj samouka, sta vendarle pokazala v nekaterih del b kar zav:d-ljivo stopnjo slikarskega znanja. Kdo bi si mislil, da tudi šef žtaba Evrop-ske armade general Eisenhower kdaj pa kdaj seže po čopiču. Njegova slika »Ameriški Indijanec« je_ bila prodana za 2.600 dolarjev v korist neke na-rodne galerije. Clifton Weeb, ki je tudi pri nas poznan iz filma »Pe-stunja« (Mr. Belvedere) je kaj rad zahajal na kalifornijsko obalo in sl'_ kal. Bivši boksarski svetovni prvak je sicer segel le dvakrat po barvah in še tokrat upodobil dvoje »tihcžit j«: »Boksarske rokavice« in »Boksarske copate«. Tudi filmski igralec Henry Fonda je ljubitelj tihožtij, le da so njegova tihožitja daleč od boksar-skih rokavic. V Ameriki najbolj pri-ljubljenemu pevcu Franck Sinatri so posebno pr: srcu klovn:. V portreti-ranju le.teh je postal pravi specla-list. Nekaj njegovih sl:k je bilo raz-stavljenih v Hollywoodu z drugim: deli. Will;am Faulkner »Kn:ght's gam-bit«. šest povesti, ki so zbrane v knj.igi, se dogaja v provinci, ki spada k Južnim državam Amerike. V majh-nem mestu Jeferssonu ž:vi Gavin Stevens — osrednja oseba v vsej knjigi — ki se je šolal v Heidelbergu in Howardski univerz.; in s kolegi pre-življal pocitnce v raznih letoviščih. Spoštovan od prijateljev je šel po nasilni poti življenja, ko ga je po-hlep in nasilstvo privedlo v težkoče. Umor je tu splošen protistrup proti zapeljevanju — Faulkner je prepr č_ Ijiv v poslanstvu mrkosti in temač-nosti, nepomirljiv v likih, ki jih je orisal. Nobelov nagrajenec Will ani Faulkner je pisatelj, ki v svoj;h zelo svežih delih ni nikoli enak v opazo-vanjo :n občudovanju. v' njegovem slogu je lahko najti polno razumeva-nja za atmosfero, pripovednost. često prepričevalna. daje včasih vdez ne-verjetnosti. Pomanjkanje v izgradnji likov z močnim osebnim čutom je včusih opazaio. Kadar je njegovo delo v poglabljenosti in poizvedovanju za-ključeno, so se nastopajoče osebe če-sto približale tipiziranemu človeku. Faulkner je storil dosti za obliko-vL'nje metod provincialne šole. votni namen Brenkove knjige. Toda Brenk je šel nekoliko dalje, knjigi je dal tud; teoretski videz :