n Eiiemoi em
Janku Orožen (10. 12. 1891 - 30. 9. 198y)
Zadnji dan septembra ie v Celju v visoki starosti 98 Jet umrl profesor Janko Orožen, zgodovinar, slavist, peoa-gijg in arliivar.
Rodil seje v Turju 10. decembra i891 leta. Do leta 1911 je obiskoval učiteljišče v Mariboru, maturiral pa je na celjski gimnazij' leta 1913 Najprej je vpisal študij prava v Pragi, a ga jt kmalu prekinil. Prva svetovna vojna inu je prekrižala načrte Vpoklican je bil v vojsko in pot ga je vo^la od roške fronte do Galicije, kjer jc pade1 v rusko ujetništvo. Pozneje je stopil v čeSko legijo, na koncu pa se je kot slovenski prostovoljec v srbski vojski boru na solunski fronti in sodeloval v bojih za naš j severna mejo.
Po vojni je v Ljubljani Studiral slovenščino, zgodovino in geografijo. Do leta 1924 jc poučeval v Murski Soboti, od koder je priSel v Celje in z njim ostal povezan do smrti.
Med cbema vojnama seje proslavil s svojim pedagoškem delom, 1 vrs*o srednješolsKili učbenikov in z raziskovanjem celjske zgodovine. Zaradi svoje priljubljenosti med dijaki je kmalu dobil vzdevek "atek". Pomembno ie njegove delo v muzejskem oz. zgodovinskem društvu, ki nm je tudi predsedoval.
Leta 1941 je bil izseljen v Srbijo, kjer je najprej poučiva] v Užicali. Na zahtevo lokalnih oblasti je bil upokojen in preseljen v Beograd, kjer jc privatno poučeval slovenščino. Pc osvoboditvi je bil prevajalec na Vojni akademiji in svetovalci. Inštituta za mednarodna vprašanja. Leta 19'i6 se je vrnil v Celje in poučeval na gimnaziji.
Ko je leta 1914 Celje in okolico prizadela katastrofalna poplava, je bil zadolžen zn reševanje celjskega arhiva, poplavljenega v občinskih kleteh. S peščico dijakov se je loMI dela ?. njemu lastno vuemc in predanostjo. Prav njemu fire zasluga, da je od celjskega arhivskega gradiva sploh kaj ostalo. Lctr 1957 je bil ustanovljen celjski arhiv. Prclesor Orožen je postal ravnatelj, ki je s predarum deiom postavil temeije današnjemu Zgodovinskemu arhivu v Celju. Leta 1%5 se je dokončno upokojil. •
Njegovo proučevanje celjske preteklosti z upokojitvijo ni prenehalo. Tri- obseinc kniige zgodovine Celia
in okolice in Zgodovina Zagorja ob Savi'so nastale po upokojitvi
Delavci Zgodovinskega arhiva v Celju se profesorja Orožna spominjamo kot rednega obiskovalca in uporabnika arhivskega gradiva, predvsem pr ket prijaznega sogovornika in velikega poznavalca naSc preteklosti. Niti izjemna starost ni ovirala njegove vneme in le nekaj mesecev pred smrtjo smo mu zadnjič odnesli na dom arhivsko gradivo. Najbolj zgovorna priča te vneme je nedvomno njegova bibliografija, ki Šteje 30 knjig in skoraj ^00 člankov, razprav in poročil objavljenih v zbornikih in revijah, za katere jc prejel vrsto domačih in tujih priznanj.
Rudi Koželj
Majaa Smole - Sedemdeset letnica (4 4 1919 -3.9. 1989)
Majda Smole jc po rodu Ljubljančanka, njen oče je bil magistralni uradnik v Ljubljani. Rodila se je aprila 1919. Svojo mladost je preživela v dokaj težkih razmerah, okusila je vse življenjske tegobe predvojnega in vo:ncga Oasa, kakor tudi povojnega obdobja, kar se je tudi odražalo na njenem značaju in 70~letni življenjski poti.
■Srednješolski študij je končala na ljubljanskem lice-ju leta 1937. Nato se je posvetila študiju zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti v L jubljani, kjer je diplomirala 28. aprila 1941. Po diplomi jc bila pol tretje leto biez službe in je kot diplomirana zgodovinarka vseskozi vzdrževala tesne stike z zgidovinskim seminarjem, kjer st jc tudi vkijucila v delo Osvobodilne fronte.
Prvo službo je nastopila4, novembra 1944 na I ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Kot mlada profesorica — pripnvnica, jc doživljala vse tegobe prosvetnega deiav-