Listje in cvetje
Pisma našim malim.
rv.
Ljubljena mladina!
Počitnice imaš sedaj, ko ti pišem te vrstice. Počitnice! Kako sladke besede za vas, mlade učenjake!
Kako pa jih preživite, da vam bodo kaj koristile ?
Najprvo ne smemo pozabiti, da ima počitnice samo pot v šolo, ne pa nauki, ki ste jih prejeli tekom šolskega leta. Po teh naukih se morate tudi v počitnicah ravnati. Opozarjam vas posebno na dolžnosti do Boga: na molitev, na prejemanje sv. zakramentov, na sv. mašo, na izpolnjevanje božjih zapovedi. Izpolnjujte te dolžnosti drage volje, dokler vas Bog ne pokliče na večne počitnice v nebesih!
Doma bo treba pomagati staršem pri delu. Le pomagajte, kolikor premorejo vaše ralade moči. Delo krepi zdravje; delo daje našira udom moč; delo nas pa tudi varuje greha. Svoja dela opravljajte iz ljubezni do ljubega Jezusa, ki se ni sramoval, ko so ga iraenovali tesarjevega sinu, in pa iz ljubezni do svojih dobrih staršev — pa si bodete s svojim dejpm nabrali obilo zasluženja pred Bogom.
Včasih — zlasti ob nedeljah — sezi tudi po knjigi! Vzemi v roke šolske knjige, oa tudi druge smeš vzeti, če ti dovolijo tvoji starši ali predstojniki. Prav je, da rad bereš, ia ne pozabiš; pa tudi mnogo lepega se naučiš iz knjige. Tudi pisanja in računstva ne anemarjaj!
Včasih si smeš privoščiti tudi kako primerno zabavo, a to seveda le z dovoljenjera staršev.
136
Prav prijetno in veselo bo zate, če te vzamejo starši s seboj, kadar gredo na božjo pot. Koliko lepega se špotom vidi! Na taki poti se lahko naučiš dvojega: Ijubiti Boga in ljubiti svoj dom. Ljubil boš dobrega Boga, ki je ustvaril tako Iepo zemljo, ki je tako lepe kraje podaril nam v last; spoznal pa boš tudj, da je najlepši kraj.zate tisti, kjer stoji Ijubka hišica očetova.
V ljubezni do Boga, do staršev in do doraovine preživi čas šolskih počitnic, potem se boš v jeseni zdrav na duhu in na telesu povrnil nazaj v šolske prostore, kjer boš začel iznova zajemati iz studenca učenosti.                               ,
K sklepu še enkrat: Prav vesele počitnice ti želi
tvoj prijatelj
Bogumil.
smislu: kdor se preveč briga za druge, za-nemari sebe, ne vidi svojili napak.)
Crevljarju se zdi črevelj imenitnejši nego noga;
Črevljar, ostani pri svojem kopitu! (Ne sodi o rečeh, ki jih ne razumeš. Izpolnjuj dolžnosti svojega stanu, za drugo se ne brigaj.)
Črevljar naredi najprej en črevelj, potlej začne drugega. (Izvrši popotnoma eno reč, potlej se loti druge.)
Naj mrmra črevljar, da le naredi dobre čreviie.
Črevljarja spoznaš, četudi ne sedi na trinogu. (Razne stanove je čestokrat mogoče spoznati na posebnih kretnjah.)
Kakršen črevljar, taki črevlji. (Tako se lahko reče o vsakem stanu, — tudi o poetih.)
Beki: Na črevljarskem vrancu je prija-hal. (Peš je prišel.J
Črevljar in krojač ne bosta imela več dela pri njem, pač pa mizar. (Kmalu bo umrl.)
Modrost v pregovorih  domačih in tujih.
Črevelj.
Beki: To je črevelj, ki vsakogar žuli. (O splošnih nadlogah, davkih, bolezniti itd.)
To je črevelj za mojo nogo. (To mi je všeč._To je kakor nalašč meni umerjeno.)
Črevlje brisati ob koga.
Je že veliko črevljev strgal. (Star je že.)
Vsem po istem kopitu črevJje meriti. (Če n. pr. zdravnik zapisuje vsem enaka zdravila.)
Dmgim krpa Crevlje, satn pa bos hodi. (Drugim pomaga, sebe zanemarja. Druge hoče poboljšati, sam pa je poln napak.)
Zopet    je    obul    svoje   stare   črevlje. (Povrnil se je k svojim staritn navadam ali \ razvadam.)                                                  j
Pozabil je, da je hodil v strganih črev- ! ljih. (Noče se spominjati, da je nizkega stanu.)
Tako daleč je prišel, da si s trto vežc črevlje. — Ni v dobrih črevljih.                    I
Ne bo več veliko črevljev strgal.           !
Nobcn črevelj mu ni prav. (Siien je;' nič mu ni všeč; vse mu je napoti in ga jezi)
Pojdi s svojimi starimi črevlji! (Badi1 napreden !)
Delati vclike črevlje majhnim nogam. (Z velikim vznosorn govoriti o malenkostnih rečeh- Velikanske priprave za neznatne pri-reditve . . .)
Sem že tudi nekaj Crevljev raztrgal. (Nisem vec tako mlad in neizkušen.)
Njegovih črevljev bi nc maral obuti.
Črevljar.
ČrevJjarji so največkrat  bosi. — Črev-
ljarji imajo najbolj strgane črevlje. — Nihčc (     ___  _... ___  .   ________  _..,    _    __
ni slabše obut nego Crevljar. — Črevljarjeva  Bohinju; Pustišek Mihael, dav. sluga vZdo-žena hodi v zakrpanih Crevljih. (Tudi v tem  lah pri Kozjem.
Rešitev rebusa št. 7.
Poletje je nastopilo. (Pol-et-jeje-nasto-pilo.)
Prav so rešili: Kramar Fr., mizar v Mateni pri Igu; Clemente flvguštin, učencc 111. raz. v Kamniku;- Slapšak Minka v Bošta-nju; Brejc Nada v Bohinju; Pustišek Mihacl, dav. sluga na Zdolah pri Kozjem.
Odgovorna šaljivo vprašanje št.7. Kadar se prično pasji dnevi.
Prav soodgovorili: Kramar Franc, mizar v Mateni pri Igu; Clcmentc flvguštin, učenec III. raz. v Kamniku; Brejc Nada v
nVrtec" izhaja 1. dnč vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5"20K, za pol Ieta 2"60 K. — UredniStvo in upravništvo Sv. Petra cesta. St. 78 v Ljubljani.
lzdaja društvo ,,Prlpravnlški dom". — Urejujc Ant. Krzič. — Tiska KatoliSka Tiskarna v Ljubljani.