ADHD IN ŠOLA Kako razviti uspešen odnos z učencem z ADHD? doc. dr. Anamarija Kejžar, Fakulteta za socialno delo UL O ADHD se v zadnjem desetletju veliko razpravlja, predvsem v zvezi s sedečim, telesno neak- tivnim načinom življenja, preživetim časom pred ekrani, nedosledno in permisivno vzgojo – je ADHD postal izgovor za neobvladljivo, neželeno vedenje, bolezen sodobne družbe? Nič od tega. ADHD je nevrološka posebnost, ki je najbolj izrazita v šolskem okolju, kjer od učencev pričakujemo sedenje, zbranost in sodelovanje. Ravno to pa predstavlja največjo težavo pri učencih z ADHD. V čem je torej posebnost ADHD in ali obstajajo tehnike, s katerimi lahko pomagamo učencu z ADHD bolj zbrano slediti pouku, s tem pa izboljšamo tudi delo v raz- redu? V 2023 smo s študentkami predšolske vzgoje, specialne in rehabilitacijske pedagogike, psihologije in socialnega dela izpeljali projekt z naslovom ADHD v življenju in šoli.1 Projekt je bil izpeljan z namenom boljšega razumevanja in celostne obravnave ADHD kot nevrološke posebnosti, ki je najpogosteje diagnosticirana v času osnovne šole. 1 KAJ JE ADHD? ADHD je bil predmet velikih polemik in razprav, - nezmožnost usmerjanja pozornosti na po- saj so mnogi strokovnjaki mnenja, da si osebno- drobnosti, stne lastnosti, kot so nepazljivost, impulzivnost, - težave z organizacijo nalog in aktivnosti, zaslužijo oznako simptomov in ne motnje. Trdijo, - prekomerno govorjenje, nemirnost, da mnogi ljudje, diagnosticirani z ADHD, niso niti - nezmožnost mirnega sedenja v situacijah, kjer »pomanjkljivi« niti »moteni« – so preprosto dru- se to pričakuje, gačni v razmišljanju. Tudi v tem prispevku zago- - prekomerno tekanje in plezanje, varjamo mnenje, da ADHD ni duševna motnja, - nezmožnost igre v tišini, ampak drugačno stanje uma in duha. Zaradi te - otrok je vedno »v pripravljenosti«, razlike ljudje z ADHD pogosto ne delujejo dobro - otrok odgovarja na vprašanja, ki niso bila po- v standardnem učnem ali delovnem okolju, so stavljena njemu, pa lahko v delovnem in življenjskem okolju, ki jim - otrok ima težave s čakanjem na vrsto, ustreza, uspešnejši od drugih. Pri tem jim je lahko - otrok pogosto prekinja druge. v pomoč terapija ter družba, ki sprejema drugač- nost, o čemer pričajo velika imena, ki so se ADHD ADHD vključuje izzive, povezane s koncentracijo, navkljub zapisala v zgodovino (med drugim Tho- samoobvladovanjem in ravnjo energije. V naspro- mas A. Edison, Ernest Hemingway, Michael Phe- tju z nekaterimi podatki v literaturi pri tej poseb- lps, Adam Levine, Justin Timberlake, Emma Wat- nosti ne gre zgolj za nesamostojnost ali hiperak- son idr.). tivnost posameznika. ADHD ni kratkotrajna faza, ki bo naravno izginila, ko bo otrok odrasel, niti ni ADHD ni ne izgovor ne bolezen, temveč drugač- posledica neustrezne vzgoje ali odraz otrokove- nost. Diagnoza ADHD običajno vključuje celovito ga značaja. Je pristna in pomembna nevrološka oceno, ki vključuje medicinske, psihološke in iz- posebnost. Z razumevanjem in znanjem o ADHD obraževalne ocene. Posebnost hiperaktivnosti/ lahko pomagamo otroku, da je kljub ADHD v šoli pomanjkanja pozornosti (ADHD) je razširjena in kasneje v življenju uspešen in razvije pozitivno nevrološka posebnost, ki jo imajo otroci in odrasli samopodobo (Barkley 2013). ADHD lahko vodi h po vsem svetu. Za ADHD so značilni znaki, kot na kaskadi drugih problemov pri samoobvladovanju primer manjša pozornost, težave z nadzorom im- vedenja in razmišljanja, lahko vpliva tudi na slabši pulzov in hiperaktivno vedenje. Vse te značilnosti učni uspeh od intelektualnih sposobnosti posa- pridejo v ospredje, ko otrok vstopi v šolo. DSM-5 meznika, slabše psihosocialno delovanje, vodi v (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental tvegana vedenja in manjši poklicni uspeh v od- Disorders 2013) predpostavlja kriterij za diagnosti- rasli dobi. Po drugi strani pa lahko v ustreznem ciranje ADHD, ki ga razdeli na dva dela – nepozor- okolju posameznik z ADHD postane zelo uspe- nost ter hiperaktivnost in impulzivnost. Ta kriterij šen, saj mu ADHD ne postavlja samo omejitev, vključuje vedenja, kot so: temveč mu daje tudi dodatno energijo in ustvar- 6 1 Projekt je bil izveden v okviru Javnega razpisa za projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023 (v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020). Didakta jalnost. Zato je pomembno, da ADHD obravnava- in hiperaktivnost. Da bi (strokovno) izpolnili diagno- mo s perspektive moči in si prizadevamo najti vire stična merila, se morajo znaki pojaviti v zgodnjem moči v posamezniku, na katere se lahko opremo otroštvu, pred 12. letom starosti, in biti prisotni pri in z njimi opolnomočimo posameznika, ob tem vsakodnevnih dejavnostih v več kot enem okolju. pa se razvijamo in učimo tudi sami. Običajno sicer govorimo o ADHD za čas otroštva in mladostništva, vendar se v 40-60 % primerov ohrani 2 VRSTE (TIPI) ADHD tudi v odrasli dobi. Tudi nekateri odrasli, starejši od Poznamo tri glavne oblike ADHD: 50 let, lahko kažejo znake ADHD (Gobbi idr. 2021). 1. pretežno nepozorno, 2. pretežno hiperaktivno-impulzivno in 3 IZVRŠILNE FUNKCIJE IN NJIHOVO RAZVIJA- 3. kombinirano obliko. NJE V OSNOVNI ŠOLI Izvršilne funkcije so funkcije možganov in telesa, Za pretežno nepozoren tip ADHD so značilne ne- ki posamezniku omogočajo opravljanje različ- pozornost, slabša zbranost in slabša organiziranost. nih vsakodnevnih nalog. Razvijati se začnejo že v Pri tem tipu se pojavlja počasnejši kognitivni tempo, zgodnjem otroštvu, njihov razvoj pa se nadaljuje za katerega so značilni zaspanost, letargija in odgo- tudi v času mladostništva in mlade odraslosti. Pri varjanje na vprašanja brez razmišljanja, medtem ko tem imajo pomembno vlogo odrasli v otrokovem sta za podtip s prevladujočo hiperaktivnostjo in im- življenju (starši, učitelji in drugi pomembni), ki s pulzivnostjo značilni raztresenost in impulzivnost. prilagajanjem otrokovega okolja postopoma po- Za pretežno hiperaktivno-impulzivni tip ADHD sta večujejo pričakovanja do otrokove samostojnosti značilni hiperaktivnost in impulzivnost, kot sta ne- (Brown 2002). Brown (2002) navaja naslednja po- mir in prekinjanje drugih. dročja izvršilnih funkcij kot tista, na katerih imajo Kombinirani tip ADHD vključuje znake nepozorno- otroci z ADHD največje težave: sti in hiperaktivnosti/impulzivnosti (Milich 2001). 1. pozornost in uravnavanje čustev, ADHD je nevrološka posebnost v vedenju in razmi- 2. načrtovanje in organizacija, šljanju posameznika, ki se običajno začne v otroštvu 3. upravljanje s časom, in za katero so značilne nepozornost, impulzivnost 4. delovni spomin. 7 Didakta ADHD IN ŠOLA 1. Pozornost in uravnavanje čustev 4. Delovni spomin Učenci z ADHD imajo izrazite težave na podro- Delovni spomin omogoča, da oseba osredotoča čju pozornosti. Težave imajo z vzdrževanjem in misli, jih usmerja na nalogo, uporablja predhodno deljenjem pozornosti, zato jih zelo hitro zmotijo znanje in rešuje določen problem. Težave na po- zunanji dražljaji. Poleg tega imajo težave tudi na dročju delovnega spomina so najpogostejše teža- področju uravnavanja čustev – prekomerno izra- ve, s katerimi se soočajo otroci z ADHD (Klingberg, žanje čustev, težave s kontrolo čustev in težave Forssberg in Westerberg 2010). pri soočanju s frustracijo. Pri tem jim lahko po- magajo različne tehnike sproščanja (kot so glo- Starši in učitelji lahko spodbujajo razvoj otrokove- boko dihanje, čuječnost, gibanje v naravi), obču- ga delovnega spomina s pomočjo različnih vaj in tek sprejetosti in pogovor. iger. Večina namiznih iger ali iger s kartami spod- buja uporabo delovnega spomina, saj od otroka 2. Načrtovanje in organizacija zahtevajo, da si zapomni navodila in pravila igre Od učencev se vsak dan zahtevajo spretnosti in jih med igro upošteva. organizacije in načrtovanja. Organizirati morajo svoj prostor, učno gradivo in čas. Načrtovati mo- 3.1 RUTINA IN STRUKTURIRANO OKOLJE rajo svoj dan, pa tudi vsako nalogo, ki se je lotijo. Jasna struktura dneva in rutine, ki se jih otrok drži vsak dan, ponudijo otroku z ADHD, ki ima težave Načrtovanje in organizacijo otroci razvijajo po- na področju organizacije in načrtovanja, zunanjo stopoma, z veliko vaje in preko vzora odraslih. strukturo, ki jo potrebuje za vzdrževanje pozorno- Prav ti pa lahko učencem, ki potrebujejo doda- sti, upravljanje s časom in občutek varnosti. Ruti- tne spodbude, pomagajo z različnimi strategija- ne ne vplivajo pozitivno le na razvijanje otrokovih mi. izvršilnih funkcij. Predvsem rutine, ki so vezane na delanje domače naloge in hišna opravila, pri otro- Navodila, ki jih dajejo starši in učitelji, naj bodo cih z ADHD spodbujajo občutke lastnega uspeha, čim bolj jasna in preprosta. Pomembno je, da odgovornosti in ponosa ter tesno povezanost z otrok ve, kaj odrasli z določenim navodilom od družino (Harris idr. 2014). njega pričakujejo. Najprej se je potrebno z otro- kom pogovoriti o tem, kaj navodilo od njega Za učenca z ADHD je pomembno, da je vzpo- zahteva – npr. kam se pospravi določene igrače, stavljena jasna struktura in red v šoli (odpiranje kako izgledata urejena miza in omara. Po uspe- vrat, prihod v razred), pravila mu morajo biti ja- šno opravljeni zadolžitvi je potrebna tudi jasna in sna. Pomembno je, da smo pri upoštevanju pra- konkretna pohvala (Willard 2022). vil konsistentni – torej, da veljajo za vse učence enako in da smo tudi sami zgled (poskrbimo za V pomoč pri razvijanju organizacijskih spretnosti točen prihod v razred, telefona ne uporabljamo so lahko seznami, urniki in koledarji. Preko teh med poukom, smo spoštljivi do učencev), saj vas učenec dobi vizualno predstavo glede organiza- učenci tudi lažje dojemajo kot avtoriteto v razre- cije nalog in časa. Prav tako je pomemben jasno du. Pravila veljajo tudi za učence z ADHD – lahko organiziran prostor (učilnica ali soba), v katerem pa se z učencem dogovorimo, da ima možnost ima vsaka stvar svoje mesto (ibid.). iti po vodo med poukom, da lahko sedi drugače na stolu, vendar ob vseh prilagoditvah tudi po- 3. Upravljanje s časom stavimo omejitve (»Lahko si spodviješ noge na Otroci se prvič srečajo z upravljanjem s časom stolu, vendar se ne smeš zibati«; »Po vodo greš pri postavljanju in upoštevanju rutin in pri časov- lahko enkrat«). Za upoštevanje navodil ga lahko nih zaporedjih (prej-potem). Načrtovanje časa nagradimo s pohvalo, kljukico v zvezek ipd. Zelo lahko usvajajo preko urnikov, na katerih vidijo, priporočljivo je redno obveščanje staršev – če se kaj delajo sedaj in kaj sledi. Učitelji in starši lah- učenec z ADHD ni držal dogovora ali pa če si je ko usvajanje koncepta zaporedja dela še doda- zaslužil pohvalo. V obeh primerih je koristno, da tno spodbujajo z uporabo besed, kot so najprej, učenec z ADHD vidi, da so šola in starši na isti nato, potem, pred in po. Poleg teh besed pa so strani – strani, ki ga spodbuja k napredku. pomembna tudi vprašanja o rutini (»Kaj sledi tej nalogi? Se spomniš, kaj si najprej naredil?«) 4 PREDNOSTI OTROK Z ADHD in časovno vezana navodila (»Najprej naredi pet ADHD je lahko tudi lastnost, zaradi katere imajo poskokov, nato sedi za mizo.«) (Goldberg in Rief otroci z ADHD (in kasneje odrasli), več energije. 2023). Naloge, kot npr. učenje, opredelimo ča- Imeti (pre)več energije škodi le v šolskem prosto- sovno (»Učil se boš 30 minut, nato imaš 10 mi- ru, kasneje v življenju pa je ravno to lahko tisto, za- nut časa za igro.«) ali pa nastavimo uro na odšte- radi česar je nekdo bolj uspešen od ostalih. Le na- valniku, telefonu, pečici – nekje, kjer minevanje učiti se je potrebno živeti z ADHD in ga upravljati. časa lahko spremlja tudi otrok sam. Mnogi otroci z ADHD so zelo kreativni, inovativni 8 Didakta in imajo bujno domišljijo. Pogosto so to otroci, jo nove rešitve za lastne težave. Izzivi jih pretrese- ki prehajajo z ene ideje na drugo in razmišljajo jo manj kot druge otroke in zaradi mnogih izku- »izven okvirja«. Običajno iznajdljivo rešujejo pred šenj z njimi imajo pogosto pri roki mnogo rešitev njih postavljene probleme in imajo drugačne pri- (Sherrel 2016). stope kot njihovi vrstniki. Njihova domišljija pogo- sto pride do izraza preko dobrega znanja in zani- 5 NASVETI UČITELJEM manja za določeno področje. Da bi pri otroku čim Učenci z ADHD lahko v razredu predstavljajo ve- bolj negovali domišljijo in kreativnost, naj se otrok lik izziv. S svojim vedenjem pogosto ne motijo le vključuje v različne dejavnosti, ki ga zanimajo – učitelja, ampak tudi druge učence. Da bi se temu petje, plesanje, umetnost, matematične delavni- izognili, se učitelji pogosto skupaj s svetovalno ce, računalniško kodiranje ipd. (Smith 2023). službo dogovorijo za izvajanje individualnih ur, pri katerih lahko strokovni delavec v večji meri prila- Mnogi učitelji in starši pri otrocih z ADHD prepo- godi okolje učenčevim potrebam. Kljub temu da znajo tudi rezilientnost. To je visoka življenjska so te ure koristne in potekajo po individualnem odpornost in prožnost. Je odpornost posamezni- učnem načrtu, pa je potrebno okolje v razredu ka do stresnih, neugodnih dejavnikov; rezilientna in poučevanje prilagoditi tako, da je otrok večino oseba pri življenjskih izzivih zavzame aktiven po- časa lahko prisoten, uspešen in sprejet v razredu ložaj in se ne preda zlahka. Prožnost se kaže kot (Pulec Lah 2002). spretnost učiti se iz negativnih izkušenj – posa- meznika negativna izkušnja sprva obremeni, a jo Ključnega pomena za učinkovito vključevanje je zmožen spreobrniti v pozitivno smer, se preko teh učencev so učiteljeva prepričanja in njegovo nje razvija (Kiswarday 2013). znanje o ADHD. Uspešen učitelj otroka z ADHD mora razumeti otrokovo vedenje z vidika razvojne Otroci z ADHD se vsak dan srečujejo z izzivi, ki jih posebnosti, ločiti pa mora tudi neposlušnost od morajo reševati. Pogosto reševanje izzivov in te- nezmožnosti. Neposlušnost se lahko pojavlja kot žav privede do tega, da se otroci z ADHD učijo iz posledica ADHD, treba pa je razumeti, da učen- preteklih negativnih izkušenj in vedno znova išče- ci tega ne počnejo nalašč. Učitelj mora razume- 9 Didakta ADHD IN ŠOLA ti vzroke, razvojni proces in naravo težav. Še po- Poleg tega bodo morda naloge polne napak, uče- membneje je, da pozna, razume in zna uporabiti nec ne bo zmogel poslušati učitelja in hkrati pre- primerne načine in oblike dela ter spodbujati ra- pisovati s table, pogosto ga bo zmotilo nekaj, kar zvoj socialnih veščin (ibid.). Ko bo spoznal ozadje bo slišal ali videl, in težko bo prehajal z ene naloge otrokovega obnašanja, bo lahko prilagodil tudi na drugo. Če vidi dogajanje skozi okno ali nekdo svoj odnos do učenca in na ta način izboljšal kli- potrka in vstopi, lahko to zmoti njegovo pozor- mo vseh v razredu – otroka z ADHD, drugih učen- nost, tako da bo nekaj časa razmišljal le o tem, kaj cev, pa tudi svoje počutje. se je zgodilo in kaj se dogaja sedaj. Prav tako ga lahko zmotijo šumi v razredu, zato je ohranjanje 5.1 TEŽAVE (UČENCEV Z ADHD) PRI POUKU pozornosti zanj težja naloga kot za ostale učence. V procesu učenja se od učencev zahteva pozor- Njegovo pozornost pogosto lahko prikličemo na- no sledenje razlagi in vključevanje vseh vidikov zaj tako, da ga pogledamo (z očesnim stikom), ga pozornosti. Od učenca se pričakuje, da bo usme- nagovorimo (vendar ne žaljivo), ali pa se ga dota- ril pozornost v nalogo, da bo zmožen početi več knemo po rami ali po klopi. stvari hkrati, da bo lahko zbrano sodeloval celo šolsko uro in da se bo lahko na vseh omenjenih Na funkcioniranje učenca v razredu vpliva tudi področjih tudi nadzoroval. Zaradi težav s pozor- hiperaktivnost, ki jo najlažje opazimo kot to, da nostjo pa učenec ne bo slišal navodil, lahko da bo učenec težko sedi pri miru, neprestano vstaja, se navodila površno prebral, naloge pogosto ne bo sprehaja po razredu, se guga na stolu, moti druge dokončal. sošolce, se igra z različnimi predmeti, si po tiho 10 Didakta mrmra ipd. Z otrokom lahko sklenemo dogovor, uspešen v šolskem okolju. Ali kdaj pomislite, kako da sicer lahko sedi drugače, ne sme pa se obrača- bi se vi počutili, če nikoli ne bi dosegali ciljev in bi ti nazaj; da se ne sme sprehajati po razredu, lahko ves čas prejemali negativne povratne informacije pa enkrat med uro vstane (tako, da ne moti osta- o svojem delu, o svoji vrednosti? Učenca z ADHD lih učencev). ne izpostavljajte pred ostalimi. Z vidika impulzivnosti pa lahko pri učencu opazi- 3. Sodelovanje mo, da prehitro odgovarja na postavljena ali celo K načrtovanju dela za učenca z ADHD pri indivi- ne v celoti postavljena vprašanja, odgovarja na- dualnem pouku ali delu v razredu povabite tudi mesto drugih, stopa iz vrste ali se preriva naprej učenca. Sklenite dogovor z njim, naj se čuti upo- ter z izrečenim užali sošolca. Zato potrebuje do- števanega in slišanega. Skupaj se dogovorita o govor, pogovor in učenje socialnih veščin. ciljih in načinih dela. Sodelujte s starši, saj ste vsi usmerjeni k istemu cilju. Bolj redno kot je sode- 5.2 KAKO OHRANITI USTVARJALNI RED? lovanje, bolj konsistentno lahko učenec z ADHD Za dobro počutje vseh v razredu – učencev in učite- napreduje. lja – je potrebno ohraniti v razredu red, ki pa vendar- le dopušča ustvarjalnost. Zanimivo je, da nekateri 4. Konsistentnost učitelji poročajo o nenehnih težavah z določenim Ko ste sklenili dogovor z učencem z ADHD, se ga učencem z ADHD pri pouku, medtem ko pri neka- držite. Bodite konsistentni. Karkoli ste se dogovo- terih predmetih z istim učencem nimajo nobenih rili z učencem z ADHD, se tega držite. Seveda se težav. Seveda je lahko prvi razlog v samem pred- lahko dogovor tudi spremeni glede na dogajanje. metu; če učenca z ADHD določena snov ne zanima, Vendar bodite konsistentni. zbranost med poukom zanj predstavlja velik izziv – četudi se trudi, misli odplavajo drugam … 5. Praznovanje Zavedajte se, kaj deluje in delajte več tega, dan za Vendar pa obstajajo osnovna načela, ki jih velja upo- dnem. Sproti pohvalite otrokov napredek. Učenec rabljati in so rezultat dolgoletne klinične prakse dr. z ADHD se bo dolgo trudil bolj za to, da boste vi Sharon Saline, ki svojo metodo uspešnega staršev- opazili njegov napredek, kot zase. Koristno je, da stva z ADHD imenuje Pet C-jev2 – samokontrola, delite izkušnje s svojimi sodelavci, kaj je »delova- sočutje, sodelovanje, konsistentnost in praznovanje lo«, in na tak način prenašate dobro prakso in ide- – in jo lahko zelo uspešno prenesemo tudi v šolsko je znotraj šolskega okolja. okolje: 6 ZAKLJUČEK 1. Samokontrola Učenci z ADHD predstavljajo izziv za delo v razre- Včasih ni težava le v samokontroli učenca z du. Niso vprašljive njihove intelektualne sposob- ADHD, temveč tudi v zavedanju lastnih občutkov nosti. Zaradi lastnosti hiperaktivnosti, impulziv- učitelja, obvladovanju lastne jeze, zavedanju la- nosti in spremljajočih vedenjskih težav je obdobje stne izčrpanosti, saj vse to pomembno vpliva na šolanja zanje lahko zelo težko. Redki so dnevi, ko včasih naporne ure v razredu. V kolikor zaradi la- jih ostali (učitelji, starši, vrstniki) ne kritizirajo. Ker stnih občutkov nemoči zavpijemo ali osebnostno se določena ravnanja ponavljajo, se lahko dogo- označimo učenca (»Ti si nesposoben, len …« idr.), di, da prejemajo negativne komentarje na račun mu s tem zarežemo veliko rano v njegovo samo- svoje osebnosti in ne dejanj (kot npr. »Ti si nespo- zaupanje, ki se bo težko zacelila. soben« namesto »To ti ni uspelo, ponovi.«). Menim, da se vsi odrasli zavedamo, kako se počutimo, če Ko nas preplavijo občutki jeze, nemoči, naredimo nas kdo kritizira. Nič kaj prijetno ni, neprijeten ob- tako, kot svetujemo drugim. Pričnite globoko di- čutek pa dolgo časa ne izgine. Če se to ponavlja, hati in se v mislih za nekaj trenutkov odmaknite. lahko dobimo odpor ali pa celo izgubimo samo- Razvijajmo kongruenten odnos, izrazimo svoja zavest in se določenim situacijam raje izogibamo. pričakovanja in občutja. V kolikor nas je prizadelo oz. vznemirilo vedenje učenca pri pouku, mu to V času šolanja se oblikuje otrokova samopodoba. povemo: »Slabo se počutim, če ves čas govoriš«, Vsak otrok in mladostnik nedvomno potrebuje »Včasih sem žalostna/jezna, ker ne vem, kaj naj jasne omejitve, vendar potrebuje tudi oporo od- naredim, da bi me poslušal. Ni mi vseeno zate.« raslih, zgled in vodenje. Kako in koliko se bodo otroci učili in pripravljali za šolo, je v veliki meri od- 2. Sočutje visno od našega zgleda in odnosa do njih. Učen- Približajte se učencem, spoznajte njihova močna ci z ADHD tako pogosto čutijo nesprejemanje s področja, spodbujajte jih. Gojite sočutje, tako do strani okolice, žal tudi družine in šole, zaradi svojih sebe kot do učencev, in skupaj s starši boste lahko lastnosti, da nekateri razvijejo visoko mero rezili- pomagali otroku z ADHD najti način, da bo postal entnosti, drugim pa to ne uspe in se šele takrat, 11 2 ang. self-Control, Compassion, Collaboration, Consistency and Celebration Didakta ADHD IN ŠOLA ko pride do velike psihične stiske, izvede celostno diagnosticiranje posameznika in ugotovi vzroke ter ponudi pomoč. Pristop k obravnavi ADHD je celosten – v prispev- ku je predstavljen predvsem del vidika doživljanja šole s strani otroka z ADHD in doživljanja učencev z ADHD v šoli. Da bi lahko zmanjšali simptome ADHD, je potrebna celostna pomoč, ki povezuje starše, šolo, strokovnjake in otroka v odnosu so- delovanja. Viri in literatura Barkley, R. A. (2013). Taking charge of ADHD: The complete, authoritative guide for parents (3rd ed.). The Guilford Press.  Brown, T. E. (2002). DSM-IV: ADHD and executive function impa- rements. Advances Studies in Medicine 2(25), 910–914. Dostopno na: https://www.researchgate.net/profile/Thomas-Brown-13/pu- blication/242730401_DSM-IV_ADHD_and_executive_function_ impairments/links/02e7e52fed469a995e000000/DSM-IV-ADHD- -and-executive-function-impairments.pdf Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-5. (2013). Washington, London: American Psychiatric Publishing. Gobbi, S., Sebastião, E., Papini, C. B. in Santos-Galduróz, R. F. (2021). The relationship between physical exercise, cognitive per- formance, and brain health in older adults: A narrative review. Frontiers in Aging Neuroscience, 13, 826213. Dostopno na: https:// doi.org/10.3389/fnagi.2021.826213 Goldberg, D. in Rief, S. (2023). Be on Time! Teaching Sequence and Schedules. ADDitude. Dostopno na: https://www.additude- mag.com/time-management-skills-organization-help-adhd/ Harris, A. N., Stoppelbein, L., Greening, L., Becker, S. P., Luebbe, A. in Fite, P. (2014). Child Routines and Parental Adjustment as Correlates of Internalizing and Externalizing Symptoms in Chil- dren Diagnosed with ADHD. Child Psychology and Human Development 45, 243–253. Dostopno na: https://doi.org/10.1007/ s10578-013-0396-4 Kiswarday, V. R. (2013). Analiza koncepta rezilientnosti v kontekstu vzgoje in izobraževanja. Andragoška spoznanja 19(3). Dostopno na: https://doi.org/10.4312/as.19.3.46-64 Klingberg, T., Forssberg in Westerberg, H. (2010). Training of Wor- king Memory in Children with ADHD. Jornal of Clinical and Expe- rimental Neuropsychology 24(6), 781–791. Dostopno na: https:// doi.org/10.1076/jcen.24.6.781.8395 Larson, K., Russ, S. A., Kahn, R. S., in Halfon, N. (2011). Patterns of comorbidity, functioning, and service use for US children with ADHD, 2007. Pediatrics, 127(3). Dostopno na: https://doi. org/10.1542/peds.2010-0165 Milich, R. L. (2001). ADHD: Nature, course, outcomes, and comor- bidity. Clinical Psychology: Science and Practice, 8(4), 463-488.  Patel, N., Patel, M., in Patel, H. (2012). ADHD and Comorbid Con- ditions. V Current Directions in ADHD and Its Treatment. InTech, 25-26. Dostopno na: https://doi.org/10.5772/30279 Pulec Lah, S. (2002). Otrok z pomanjkljivo pozornostjo in hipe- raktivnostjo v razredu – pedagoška praksa in izzivi. V: Kavkler, M. (ur.). Razvijanje potencialov otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi Pulec Lah, S. in Rotvejn Pajič, L. (2011). Spodbujanje učne uspe- šnosti učencev z učnimi težavami zaradi motnje pozornosti in hiperaktivnosti. V: Košak Babuder, M., in Velikonja, M. (ur.). Učenci z učnimi težavami, Pomoč in podpora (1. natis). Pedagoška fa- kulteta. Rodgers, A. in Kalyn W. (ur.). (2022a). Behold the Magic of a Con- sistent Routine. ADDitude. Dostopno na: https://www.additude- mag.com/slideshows/daily-routine-for-adhd-child/ Sherrell, Z. (2021). 6 strengths and benefits of ADHD. Medical- NewsToday. Dostopno na: https://www.medicalnewstoday.com/ articles/adhd-benefits Smith, H. V. (b. d.). 5 ADHD Strengths to harness in your child. They are the future. Dostopno na: https://www.theyarethefuture. co.uk/adhd-strengths-in-your-child/ Willard, M. (2022). Organization Problems in Children. Cadey. Do- stopno na: https://cadey.co/articles/organizing Ziedonis, D., Hitsman, B., Beckham, J. C., Zvolensky, M., Adler, L. E., Audrain-McGovern, J., Breslau, N., Brown, R. A., George, T. P., Williams, J., Calhoun, P. S., & Riley, W. T. (2015). Exploring the links between smoking, quitting smoking, and psychiatric disease: A review. Frontiers in Psychiatry, 6, 126. Dostopno na: https://doi. org/10.3389/fpsyt.2015.00126 12 Didakta