gospodarske
ob
©
tiiiške

arođn

Izhaj
sako sredo po
poli. Velj
v tiskarnici jemane za celo leto 3
pošilj
po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr
>
fl. 60 kr., za pol leta 1 il. 80 kr., za ćetert leta &0 kr, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn.
V Ljubljani v sredo 20. februarja 1861.
Reja sadnih dreves
loncih

V nekterih deželah se nahaja že toliko sadnih dřeven
v loncih ali lonćnikov
(Topf-Obstzucht), da
tudi mi mo
ramo kaj več omeniti o tej sadjoreji. Slavnoznani kmeto-vavec gospod fajmoster K. Fischer je v „Wocheublatt" ćeske gospodarske družbe že nekterikrat priporočal to sad-
jorejo. Cujmo, kaj mož pravi:
Otroke v šolah na kmetih bi utegnila sadjoreja te baže posebno mikati; zakaj majhen fantič in pa majhno drevesce v loncu (lončnik) sta si že po velikosti zlo podobna in šolarček tako drevesec posebno lahko obdeluje. Ali bi ne bile take drevesca v loncih najpripravniše šolske premije? Kdor koli ima Ie majhen kosćek zemlje, ima prostora dovelj za sadne drevesca, ako njih rast v loncih omejuje. Zlasti taki vertiči, kjer gospodar ali gospodinja špoga cvetlice, so pripravni za lončnike. Med rože in ze-lenjavo se dá dokaj takih drevesc vverstiti. ako se z lonci
eno žlico kafr ovca dá. Ker pa ovčar ne more ravno vselej kafrovca z žlico meriti, naj ga ovci za dober p o-žirek v gobec vlije. Moji ovčarji imajo v dobro zamašeni Haški zmiraj kafrovca pri sebi, in če začne ovco napenjati,
ga
ji dajo
za
v
dobro žlico požreti, in berž je nevarnost
odvernjena. Ze dolgo mi ni nobena ovca vec za to boleznijo poginila Kaftovec si napravi vsak gospodar lahko sam, ako v maslicu močnega žganjevca raztopi en kvinteljc kafre.
„Hildesh. landwirth. Ztg."
Kaj
žmna misli

kadar
člověk terpinči
in po nečloveško ž njo ravna.
i.
Kuha
dvanajst polžev v lonec
dene, ga
z vodo na
vred postavijo v zemljo, kjer potem drevesca tudi veselejše ge zbudijo iz zimske
in k ognju pristavi. Kmali voda vroča prihaja in polži

spanj
rastejo. Će je treba, se pa drevesca z loncom vred lahko
♦t
vsaki ietni čas iz zemlje vzamejo in kam drugam prestavijo kako je že vroče! joj! joj
Pervi polz. Letos dobimo rano pomladi Dete treni,
brez škodě. Nek vertuar mi je pravil, da je v nekern graj-šinskem gaji (Park) s prestavljanjem lončuikov poleti zdaj
w	w
J°J
f
«	m
JOJ
»
w	w
J°J
f
tù zdaj tam tako lepe skupke ali grupe napravil, da jih konec vzeti
Drugi. Tudi mene peče ; Tretji. Tudi mene. Tu na ti strani me peče, da moram
je vsak z veseljem ogledava!. Kdor želi z lonćniki kupce
Ceter ti. Daj
hiše
vati, jih lahko sred poletja cveteče in sadunosne na prodaj	zlezemo iz lup
dpreti ; morda bo nam hladnej
prinese in si bo s takim blagom gotovo dokaj kupcov přivábil in jih lahko bolj drago prodal. Tudi to je dobro pri
Polži vsi hiše odpró, krop jih zalije in vse pokončá
Kuharca jih napi
gospod jih jé, da se mu sline cede
takih drevesih, da jih gospodar lahko iz lonca vzame in v jn ne mervice ne misli, kako strašno so ubogi polži v
zemljo kamor mu je ž njimi
drago
presadi. Po tem takem si more loncu terpeli
berz pritlikovce nadomestiti, ki so mu morebiti po ginili, in ni se mu bati, da bi mu iz louca presajeue dre vesca spešno ne rastle.
It.
-v
Cujmo samogovor priklenjenega Kako pa z lonćniki ravnati, bomo povedali drugo pot. tako pozabil, da že tri dni jedel ui.
psa, ki
cr
a je gospodar
Gospodarske skušnje.
Pes. Naka! ta glad in ta mraz
naša !
naj ćert peklenski pre
(tuli) Zares! to je pasje življenje! Ko bi snega
*	Med volovskim in kra vjem mesom ni nobenega razloćka, kakor se sploh misli, v njegovem notranjem bistvu. Glavna kmetijska družba na Francozkem je mesne vitre ali uitke na drobno preiskala iri našla, da so te nitke pri volovskem mesu ravno tako rahle in mehke kakor pri kravjem mesu in skor še rahleje. Povsod, kjer se krave ravno tako pitajo kakor voli, je tudi cena kravjega in volovskega mesa enaka. Ne ravnajo tedaj prav, kjer kravje meso brez vsega razloćka stavijo v nižjo tarifo, zakaj večkrat zná biti. da je volovsko meso mčnj vredno me.no kravjega.
*	Jagneda ali topoli, ker se malokdaj obrezujejo in trebijo, so prave gnjezda gosencam. Na Pruskem je deželni gospodarski zbor (kolegium) zatega voljo sklenil,
ne lizal, bi bil že zdavnej zeje poginil. Fej te bodi ger doba! Je li to človeško? Nud mano gori se jé in pije.
komaj trebuh zmaguje
suit
ao
doli naj glada cerkne
5
da
zato.
ker se z berači in postopači pretepa, se jim grozi in tako hišo čuva. Oho! tako ne bo dal! Mislite morda, da mi živina nimamo občutkov? (še bolj tuli) Ko bi imel le kake dve plesnjive skorje kruha, ali saj kakošno oglodano kost,
ali polivko, ki prešičem od pomivanja kotla in loncov ostaja !
Je tedaj vse na me pozabilo?
Al pa še tega ne !
nobeden več ne čuje, da še živim? Haj sa prinesel.
Me
(strašno tuli)
t
hopsasa! tu pride moj gospodar, ta mi bo kaj
Pes veselja
cvili, skoči
svojemu gospodarju naproti, ga
vladi svetovati. naj ukaže, da se od potov in cest odpravijo
?
liže in z repom prijazno miga. Gospodar ga pa
prav
jaguedi in na njih mesto zasadijo sadne drevesa.
dobro pretepe, ker neprenehoma tuli. Ubogi sultan se včs
klaje
5
pokoren po trebuhu v svoje poslopje splazi.	v * *
Drugi dan še le se gospodar domisli, da je sultan že tri dni brez hrane, ter mu nese nekaj oglodanih kosti. (Kadar ovco napenja), ki se je preveč sirove Pes mu hvaležen rokó liže, toda jesti se mu ne poljubi; trave, detelje itd. nažerla, pornaga hitro, ako se ji zgrudi se in
Živinozdravilska skušnja
pogine
K
4
s
Ml.	kraja, na lice zemlje razvidit, so (o delo imenovali razvod
edi pole«: mlake, ko stara babura memo gredé (Commission ), tište možé pa razvodnike, njih odluko pa
kroto vidsi plah
V
koci ter se k
• *
jame. Krota jo
gleda
ekaj casa in si misli:
Kaj se merzi stari Urši pred meuoj? Morda misli

da
je lepsa kot jez? Naka, stara U enake? Koža i
©
erbančen
in pa krota, jeli niste
hoj
razvodno odluko. Přiměřilo se je, da včasi niso bili vsi světnici in rotnici pri pravdenem stolu, to je. ko ni bil polni stol, takrat je bilo dopušćeno, ako ka stran ni hvalila odluke, prizvati se do polnega stola vseh starejih.
obraz čmeren. kri mei
T
težka, in kar se strupa tiče, le ena sama stara huda babui
va
(Naprej skoči pa se skrije v travo
IV.
Ko se je sodba jeduega dneva končala, so vse odluke
nima sto krot toliko kakor	storjene pred vsem ljudstvom oklicali, da morejo vsi
razumeti in znati kako stvari stojé v občini.
Pisali so glagolitsko vse blizo do 1650, potle se
Smešno
Zajec čuje streljanje iu pa lajanje psov; se na zadnje
nogi postavi , na usesa vleče in okoli
gleda.
ze najde sèm ter tjè slovanska beseda z latinico pisana;
od sele se je pa latinsko pismo jačalo in množalo, dokler ni v jednem veku skoraj vso glagolico iz sodišča spodri-nilo; z latinico se je malo po malo, s početka z velikim
Bogme !
to je meni namerjeno. Cuj, streijanja in pa
Aha, tam-le pridejo; tepci,
da bi skoro oglusil!
lajanja,
ne bodo mi miru dali, dokler me ne dobijo. toliko kriv, dokler med ljudi ne pride; tù
strahom, jela podkrajevati nemila vlascina, dokler se ni posebno ob franeozki vojski, ko so občine svoje stare pra-
?
Pes ravno ni v*ce zgubile, tako ojačila iu
zamogla, da si je na koncu
ga
V
se
le izučijo žival na žival huškati.
nas preganjati. Presneto lep uk,
te vojske vso oblast posvojila, ter stari, mili, poštovani in
castni
naši
materi slovanščini pri očitnem pismu nikdar ni
Ako ljudje boljega ne znajo, vesel sem, da sem zajec (Jo potegne.)
reci
»
za nas
V.
vec mesta pripustila.
Ko je vlaška ornikanost. ali, praveje prava neomikanost in nevernost, nemilo zavladala in pre obladala, je našla po komunščicah vse polno
Pred
veliko
• f
gostivnico Kurentovo stojí o
poli dveh spisov
i
al ta ohola
in
prevzetna posvojiteljica nam
glagolitskih
je
zjutraj konj; slabosti in mraza omaguje, otresa glavo ter reče svojemu tovaršu tako-le:
skoraj vse zaterla. Na Veprincu je bila polna kamera pre starih dragotin; zapalila nam jih je ta nesrečonosna zati
Cuj
i
brate! z manoj je prec
Pustni dnevi so me do ravka; tako tudi v Kastvu
gradu,
da molčim od
drugde.
kraja zdělali.
Le
Pt>£
lej, moker sem bil do kosti in zdaj
moram tù stati, da me veter brije. Po celem mozgu čutim

zaterla, spalila je ona polne voze naših zakladov jezika in odovine, ter svedočastva, da je nekdaj posebno Liburnija

da mi zadnja ura poje;
in potem se g
ospod čudi
y
da ne in njezin slovauski narod bolj izobražen in olikan bil kakor
morem vleči. Hi! hi! in pa korabac me ne ozdravita. Danes je že 20. noč, kar nisem pod streho; sem že več ponoč-
^H^	MM _	■
Joj mi ne !
le vesel
mnogi
drugi.
Kn zdaj nam se ruga: „Schiavoni barbari!"
To in tako sem jaz bral in razumel v starih spisih
njak kot konj! O Jejž! kdo
gre
na voz
2
eden
isterskih, posebno veprinških.
trije,
stirje, — no
ali ni še zadosti!
glagolitskega :
ta debela bisaga, ta tehta gotovo dva centa ; bodi brate! danes boš sam vlekel, jez sem zadovoljili, ako
bom le zraven tebe capljati mogel.
Gospod vzame konjem odejo, zaprè duri v kočijo, poči z bičem in hajd naprej derdrá, ubogima kljusetoma pa jezik z gobea moli iu noge se jima motajo, da komaj prikobacata na mesto. Drugo noč je šarec vse štiri od sebe pomolil in tovarš njegov je milo zdihnil nad njim: oj, da bi tudi jez kmali řešen bil hudega terpljenja!
Za primer ena odluka prepisana iz LT dan 22. maja 1649 u kaštelu Veprincu pred svetu Anu, U stolu pravdeuom sideći i sudeći pravdu počtovani župan toma kora sudac ivau orbanic ordinarij ! od leta) i
v
s
njimi ostali svetniki ovoga kaštela, pred kih stuzujuci se juraj molić suprotiva svomu bratu ivanu da u dneh pasanih je mu edan odar pred njega kuću grdo razvergal budući
i da ga je od pokle su se razdilili mirno
odar
toga jurja
užival a sada da mu ga je njega brat razvergat, razumivši počtovaua pravda tužbu toga jurja i rič satnika, ki reče da ga je pozval po užanci i da mu je pojt na lice zemlje ki ni maril prit tako ti počtovani idoše i vidiše i pismo od njih deli odlučiše da ta ivau imej ta odar pustit stat kako je i poprov stal kladajuć ga u penu najprvo da je ružu
.Janez Tomsic.
m
Nekdanje sodništvo
občin.
(Konec).
Sodilo se je tudi na mirne sudce ali mirni ke (Friedensrichter) ; vsaka stran si je odbrala po dva ali več dobrih mož, pravica pa jim je prid jala enega, tako, da jih
razvergal
drugo
da je kolce
njegove
znel treto da je svoje
je bilo vsele lih (dispar ) ; stranke so pa morale pervo pri
, da bojo hvalile to, kar ti dobri možje steré. Ti mir
seči
nici so šli na stran od drugih svétnikov, ter so se pogo
y
valjali, dokler se niso porazumeli, in kar je većina rekla to je veljalo ter se je zapisalo v bukve, kakor odluka mirnih sudeev. In resnieno je, da pošten kmet kmeta, in pra-vičen sosed soseda najbolje sodi, ker pozná vse vse nje-
kolce na bratovo stavil i da u termen dan 8 da on zid kotea známe tja pod penu libr 25 kako mu je i bilo po-prvo stavieno pěna libr 8 ki ui maril i on gnoi da známe sputa pod penu libr 8 u termen dan 8 svakim boljim načinom i razlogom.
današni dan razvod libr 2 prez termena, za ružu (ters)
drugi razvod i kadi je
gnoj
J. V.
Kaj je panslavizem i
gove okoliščine; inorodni sudci plačeniki tega nikole nikole ne morejo tako znati in spoznati.
Narodnost slovanska začela se je razvijati, odkar so
Za male
y
čisto oćitne in lehko razumljive reći
niso sosedui jeziki
5
to je
f
nemški, magjarski iu italijanski se
pripuščevali prizova na kneževi sud, da niso davali mesta vsedli za gosposko mizo, in Slovanom le pravdarijarn. Zapisali so pod odluko, ka stran jo hvali
oglodane kosti
metali, da jih grudijo ; ali, da jasneje
govorimo
y
od tega
in ka se želi prizvati na viši sud; ako so pa spoznali, da časa, kar je v Avstrii pod cesarjem .Jožefom I. centraliza-bi prizov bil nepotreben, so postavili onde kazen v dnarji cija bila začeta in v to ime nemški jezik za vladajočega po-oni stranki, ki bi se oporekla, in od teh dnarjev je zapadla stavljen. Pred tem ćasom ni bilo strahu za nobeno narod-
^	« v	«	«	«	V •	1 v •	V	1
polovica mirni strani, polovica pa častnim starcem, in dokler te kazni ni se plaćalo, se ui moglo dalje pravdati
nost
ker
ker pervič vlada ni se mešala v obeinske zadeve, postav ni toliko bilo kot zdaj, in tudi zelo redke narodne
«c*«.«.. ...	...	---i--------?	r.........-..... — — - ' ?
zapisana odluka se ni v roke dobila, brez nje se pa ni sole niso imele jasno in ocitno protiuarodne
naloge
in na
moglo nikamor.
mena nemškega, magjarskega, laškega. Dokler človek ne
Ako je bila pravda taka, da so morali iti na lice vé za nevarnost in sovražnika se ne pozna
y
more mirno
<>l
spati; ko ma je pa očitno, da ima protivnika, mora biti na	„ideja narodnosti, to je prazna fantazija nekterih verto-
oprezi. — To je tedaj pravi vzrok, kako so se iz dolgega	glavcov, ktera nam ne bo polnila praznega trebuha; meni
spanja zdramili Cehi, Slovaki, Slovenci, Horvati ; zbudili so	je vse eno Peter ali Pavel, samo da imam polno mosnjico
_	. »	»	m	-m	V • * t	«t	^ní	«	m .v	m	#	"	• t	• V *	«	ill	ft	I • •	él	•
f
se, ker njim seje narinul nemški jezik na Českem, Morav-	da mi pečenih piscet in sladké kapljice ne zmanjka; jaz se
skem, Šlezkem; na Koroškern, Stajarskem in Krajuskem; tali-	le smejam za bogato mizo; naj Slovence germanizirajo iu
j anski pa ua Goriškem, v Istrii, v Dalmacii. In to jim je še	talijanizirajo „sistematisch" ali „kategoriš", to vse mene
toliko lože bilo, ker je Nemec Herder v slavném svojem	nič ne briga, to me nič ne serbi, in ker me ne serbi, se
delu: „ldeen zu einer Geschichte der Menschheit
u
in v pre
y
ne praskam. Zakaj bi se toraj poganjal za to neumno „na
vodih narodnih pesem Slovane visoko štimal kot dobresra rodnost", ker je to vse ena f..., ubi bene ibi patria!" plemenitega serca in kot narodne pesnike visoke cene.
Takému možicu, ki tako umstvuje, povem jez na vse
Ravno tako so se Magjari prebudili ko narod v zmislu na-
rodnem, kadar jim je cesar Jožef nemški jezik namesto latinskega oktroiral; al ko so tega stresli, začeli so sami z jezikom magjarskim v spone narodne kovati vse Slo- čigar
vaue
usta v očí
9
da je prava spluga, prava podoba tistega ži
vinčeta, iz kterega se delajo suhe klobáse. Ako ima vsega
obilo
ki živé v stari ogerski zemlji. Proti temu so se ze
y
, mu zdrave pameti čisto manjka. Za člověka pa, dom je trebuh, in narodnost mošnjica, niso pi-ščeta; on še moćnika ne zasluži. Otresite se enkrat ne-
dinili najpopred Jugoslaveni, za temi še le Slovaki, in pa umnih predsodkov, da je narodnost prazna sanjarija, ktera
od Tatrah. Najkrajše narodno nima dosti upljiva do materijalnih interesov; ne ubijajte to-
proti ne- lovajsko mile svoje domovine, ktera mora vsakemu pošte-
jug«
nekaj Rusini, ki živé na življenje imajo Vlahi, ki se še le zdaj zdigujejo naravnem delanju in postopanju narodnem.
nemu člověku perva za Bogom biti;
Namen Nemcov pri nas in na Českem, pa poslednjih iskrene rodoljube
y
da so „exaltados",
ne godernjajte čez če jih včasi sveta
deset let celó po vsi Avstrii, očitno je ponemcevanje. Kdor jeza popade, ko vidijo, da se Slovencom še zmirom po
to taji
y
laže nevedoma in tedaj neumno, ali pak vedoma in
drugem vatlu meri ko drugim narodom; saj veste, da se v
nalašč. Mislim, da ni treba o tem dokazov. Ce jih pa kdo mlačni vodi še kaša ne skuha. Ne bodite toraj več slepi želi, moremo mu postreči z besedami samih Nemcov,
ter-
na duši in na telesu in recite. „Mea culpa". Vsem Nemcom dopada nemščina, vsetu Talijanom talijanščina . zakaj ne bi
dečih, da se Slavjani imajo ponemčiti; postreči moremo z razlago vseh deržavnih zadev, ki njim je vsem pečat germa- tudi vsem Slovencom slovenščina dopadla? Mar ona ni
niziranja na čelu; postreči jim posebno moremo s tem, da je
lepa ?
miloglasna ?
y
ljubi slovenski jezik, v kterem sem
germaniziranje bilo na veliko škodo omike in pravega čio- pervič svojo mamo in svojega Ijubega dobrega očeta klical, veškega razvitka namen vseh naših šol, to je, obcnih ali v kterem so me mati učili Boga spoznavati. v kterem sem normalnih, realnih, gimnazijalnih in tudi vseučilišč. O tem pervikrat svojega Stvarnika častil; tebe bocem kakor naj-
drazji spomin svojih pokojnih starisev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto kolikor premoreni, sker-beti, v slovenskem jeziku do raje hvaliti, v
svoje poslednje ure Boga naj
slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre
tedaj za zdaj nič več.
Sila silo goni; Slovani se opirajo temu početju. Sili neupirati se zuamenuje, da človek ne ima v sebi živečnosti.
Tedaj prašamo tukaj : ali so Slovani krivi, da je med njimi
»
in Nemci, med njimi in Madžari, med njimi in Lahi so-	Slovence najraje učiti. Kakor hvaležen sin svoje ljube ma-
vražtvo? Mi Slovani imamo se tem svojim protivnikom za-	tere želim, da kakor je moja perva beseda slovenska bila,
hvaliti, da so nas po brezpametnem svojem ravnanji prebu-	naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo. Tako so pri-
dili iz mlačnega, neveljanega spanja, v kterem smo vodo	digovali enkrat neki častitljivi škof; kdor tako ne misli, ni
vodili le na ptuje mliue, vence pleli le za tuje glave, pesme	pošten kristjan in pošten Slovenec, peli le za tuje ušesa.
Marsikdo misli, da
so gospoda
najveeji protivni ki slo-
A1 ravno v tem leži konservatizem, da skušaš venščine. Včasi eo bili ali zdaj niso. Gospodje so večidel
deržati, kar imaš; samo da
se to delà pošteno in tako
da
prebrisani; njim se dá kaj dopovedati, in kar oni s svojim je pravega možaka vredno. Al tega večidel pri naših pro- zrelim umom za dobro spoznajo, tega se tudi poprimejo. tivnikih ni najti; in v tem posebno gerdo postopajo naši
Ali še ena druga baža ljudi
y
je, ktera
netopirji
y
to je
y
nemškutarji; misleći in prepričani
y
da je
nam vodo jako kali. To so taki možaki, ki so nekoliko po svetu hodili in se
njihova pot nepoštena. Ni jih sram, da rabijo nepoštene kje v kakem kotu malo nemščine nalezli, toliko da jim je sredstva, da lažejo, da rodoljube obrekujejo. Posebno radi perje zrastlo ; tako so tudi eni „Gemeine- Vorstandi" in pa zdaj zopet ravno ti poturčenjaki in za njimi sèm ter tjè „Cemeine-Rati", kteri so mervico edino zveličavne nemške
tudi poštenejši Nemci imajo v ustah besedo „pa n s la v i zem" kulture v kakih mestnih šolah ovohali. Ti možici niso ne
t a i s t
í;
55
kuhani ne pečeni; to ti je „pogreta rihta", ki želodcu ne
Ker so „Novice" nam prinesle
glas
y
da se zopet te stori nikak dobro. Oni ne znajo
besede raznašajo po Slovenii in posebno po Ljubljani, glejmo njim naravnost v obraz.
Panslavizem znamenuje prizadevanje ali težnjo
po
1
da
pisati ne nemškega ne slovenskega; in kadar so vendar prisiljeni kak stavek napisati, ga naredé, se vé da le po nemško, pa to ti je tak monštrum
y
taka pošast, da se človek mora križati
y
ko
ga bere.
Vse
se narodnost slavenska razvija, izobrazuje, obderži s po- take možake bi mi slobodno poslali tje v Hessen-Cassel in
y
močjo drugih Slavenov, tedaj pri
nas Slovencih, da slo- Sigmaringen, da bi tam širili svojo nemško kulturo.
veuski jezik mikamo, razvijamo in svojo narodnost otmemo erir.aniziranju, talijančenju, magjarjenju gledajoč na ostale Slovane.
tr
tako
»
Oho
se bo oglasil kak „Deutschslovene"
to ni
y
to so vse prazne besede, same prazne muhe, ktere
ljudi
si nekteri rogoviieži izmisljujejo, da naše pametne
Pri tem ste dve poti očitne: Književna ali lite- šuntajo. Naš kmet je možak, pa ne mara nič za vso vašo
r a r n a
y
in politična ali deržavna; je tedaj dvoj u i milo slovenščino. Toliko porajta on za-njo
1 •	i •	i • i • v	•	n	• •	m	•	«	^v	~ _	m	m * m	-	• ^
ko za lanski sueg
panslavizem: literarni in politični. Poglejmo: kaj je On se nikdar ne pritoži čez to, da dobiva nemške spise iz
, kaj je ta, in kam spada pervi, kam drugi, da ne kancelij; kdo je še kdaj slišal, da bi se kmet nemščini
u n i
mećemo neumno ali pa hudobno obéh v en koš.
(Konec prihodnjič.)
zoperstavljal? nemško učilo
On
se prosi
y
y
in če se to ne zgodi,
da bi se tudi v domaćih solah
pošlje svojega sina v
Slovenci, Nemci pa Avstrija

T)
Kaj
(Dalje.)
Gorotau in v mestne nemške šole in rad drago plača, samo da mu se dete navadi gosposki nemški jezik. Od veselja se zjoka, ko sliši svojega sinka pervič po nemško govoriti".
slovenščine?"
se toliko ústil in klepetal zavoljo te neumne Tako modruje naš ponemčeni uskok, pa se v berke smeja
y
se bo oglasila kaka vsakdanja duša
ker si misli, sedaj smo tićka ujeli.
%v
V

W pomislite, da kmet je uboga reva. kteremu je le bodo vrata odperle v sole, naše kancelije se bodo poslo
rago plaćujemo. bodo uam t
guar za to, koliko ima plaćati. Nemci dobro vejo, koliko venile iu uradniki, ktere d
veljá materinski jezik, zato bi tudi ne dali iz rok za našem ljubeznj
maternem jeziku dopisovali
potle se
vse demante celena sveta. Okusili so neizmerne dobrote, le veseli se mila zemljica slovenska, onda še le veselo poje
biofû i! »ti i rw a/1 i n o nr ù L'iiir/nirnafro i a\ v S ko i tr î f o i a v t a i li (\ i 17 d no ûtrr \ 1 A nr O k) A W A O • U n n n n A i ri rv v n Alnlm if 1 a	l\T a w •• ! I ^
ktere jim iz edinega knjizevuega
jezika izvirajo, zato tudi iz dna svojega serca: „Ho
svoj jezik visoko cenijo. Kdo se bo poganjal za biser ali bomo v Ljublj
tako h
drago kamenje, ako ne
pozná njegove vreduosti? Kdo će Ljubelj in čez Gorj
in excelsis Deo'. Napravili da se bo razlegaia vse čez Potle ne bodo naši kmetje več
T
toraj tudi našemu kmetu zameriti, ako se ne potega za sami, pod sabo vej sekali; ne bodo več gledali, kako bi slovenšćino, ker še ne vé, kaj ta reč jeda? On se mora s>
svoje dete poněmčili; ne bo treba več otrok siliti in pri-tako vecidel k vsaki pametni stvari prisiliti, ktera mu valje ganjati v šolo, ker se bo lahko vsak človek v domaći šoli tisto minuto krajcarja ne verže, naj si bo za šole zidati toliko izuril, da bq v stanu vse pisma iz komisije očeta ali ceste popravljati, drevje saditi ali kar si bodi. Kadar domá prebrati. Število nemških besed se bo potle še le
je delo doverseno, onda
V
se
le se mu dopada, da pravi: začelo
njšati; kakor so jih šole, kancelije in prižnice
Hvala Bogu, sedaj mi se lepo vidi! Da je toraj našemu med ljudi zatrosile, tako jih morajo tudi one zatreti
bodo
da si ni mogel človek v svoji lastni domovini nikakor po- svojo visoko nalogo; ne bodo več životarili terpivno (passiv) magati; bil je kakor muha v moćniku, ako ni svojega ma- ko dozdaj, podobni kolesu pri uri, ktero stori sicer svojo
kmetu nemscina toliko disala, to je, vaše maslo, zapeljive mesto njih bojo domaće besede obveljale. Slovenci kače nemškutarske, ker bilo je došle vse tako napeljano, zadobili toliko zaželjeno narodno zavest. Spoznali
terinskega jezika zatajil, se mu izneveril in se nemščiue dolžnost natanko, pa ne vé kaj žene, ne kako, ne zakaj poprijel. Kadar človek v brezno leti, se za mah lovi. Tako Spokorili
so dělali tudi Slovenci ; nemščina je bila njihov mah.
bod
tudi oni ošabni „puregajster
u
Ko
Rati
:c Í
in „Gemeine
m
poznali, da je le domaće tkanje terdno pranje
je vse nemskutarilo, deželsko ko duhovsko, staro in mlado, In tista skoporita
i.«	..r.------------——1	«-«<1 bene ■k: **"*~
tr
poda

ko so se našemu jeziku povsod vrata zapirale, po urad
bi pati
i
bo besede presta
ktere pravilo je zdaj bilo: ,5ubi
in raj
zakrožila
nijah, kancelijah in po šolah, onda ni čudo, da je iskal „ubi patria i bi bene44, ker potle se saj tudi naš kmet tisto mesto. kjer kokoš jajce nosi; še muha izgovarjati, da jim slovenščina nič kruha ne prinese
ne bodo mogli več
si išče kruha.
Samo počakajte, da se list preoberne. Naj zadobi
naš
polut
sne0*
Deutsch
pol tići pol
miši
i
bod
Tudi zsrinili ko
o »
drugemu,
bo hitro vse
drugači.
jezik spet svoje pravice, ktere mu gredó kakor vsakemu
Dozdaj je bila naša novo-
izbujena slovenščina tako reči v pesek zasajena. Mi smo leda li 9 kako bi saj novovpeljane nemške besede z doma-
kteri se gorkemu jugu dolgo zoperstavljati ne more.
. ki toliko sto let
Da, še naši plemići

kaši in bogata
« •
med nami na slovenski
lji živijo, še oni, čeravno niso
vsi našega plemena, se morebiti ne bodo
dolgo
tr
danjega časa proti
Jaz se za goto
duhu se-
n a d a m . da se
cimi nadomestili, pa naša muka je bila zamen; „panof" je
ostal
n
panof

> 55
pezirk

r>
pezirk
«
itd.
Nase stare, po enih
krajih že pozabljene, od nemških potlačene besede in tudi novovpeljane besede naj so bile še tako lepe in pripravne, niso pri naših ljudéh imele nobene cene ; bile so ko pona-
, ker
sank-
bodo oni ozerli na druge dežele, v kterih se je aristokracija popolnoma z narodom* spoprijaznila in na njegovo stran stopila. Zatorej živo in veselega serca upamo, da bodo tudi naši velikaši svojo slavno nalogo spoznali, se duha sloven-
ske

navzeli in z
mi stop
55
v senćico híaduo pod lip
rejeni bankovci, kterih se vsak boji, in to vse zato
razevet44. Oni morajo postati naši pervaki, naši vodniki
nasi
v
se
naša slovenščina ni imela pravega temelja, ni bila cijonirana. Od kodar bi imela plodna rosa na-njo padati, jo
Coj
Mi ne moremo brez njih nič opraviti. Pa tudi oni
so brez nas
generali brez vojak
Stariše je bilo treba priganjati, da so deca
da je kmet terd, da navadno nima
je toča bila. v šolo pošiljali.
on toliko razuma, da bi svojo pravo korist sam spozual,
In kadar se bo vse to
odilo, bode še le pesem
Res

j5
ce su v nos
ne
drega ;
al
tega
priganjanja v šolo so
Hej Slovenci" in ona: „Ki dal je zlati cas44 na svojem mestu. Potle bo Avstrija izveličana, ker bo ona omlajena in vsa prenarejena se ojačila in okrepčala po preserćni
bili krivi še
drugi
uzroki. Pred letom 1848 se je samo
nemčarilo po vseh šolah malih in visokih, kmečkih in mestnih. Na viših šolah se je ućil tudi latinski, gerški, hebrejski,
ljubez
gove. stoji,
ktera bo vezala vladarja in verne po
nj
Zakaj ktero ne derži
gotovo je
, da vsaka deržava na slabih nogah skup drugo ko sirova moć in vojaška
talijanski, francozki in
ang
ležki jezik. Od slovenščiue ni
sila; kajti „sila ni liik
mila
u
pravi nas pregovor
bilo ne duha ne sluha! Da je bilo to vse narobe, ker ni imelo nič podobě, to spozná zdaj vsak božji kristjan.
Od leta 1848 se ni več tako nemškutarilo, Slovenija
A
Je
povzdignila
svojo ranjeno
glavo, da bi tudi ona vživala redo in se svojega življenja veselila. Pa britka žalost me obiđe, kadar se na to spomnim. kako so
Slovanska književnost

pravice, ktere ji
tr
i
sopet neusmiljeno ž njo ravnali, posebno na viših šolah; hujše kakor nobena maćeha s svojim pasterkom. Pa tega
nečem na dalje
razkladati ; „Novice44
so ze dosti od teara
Literatura horvaška se prav lepo razvija. Odkar je slovanstvo težkih spon, ki so uas tiščale zlasti od leta 1850, saj nekaj oslobođeno, posebno se vidi na Horvaškem lep razvitek.
Razun „Narodnih Novin44 in .^Gospodarskoga
povedale. Na kmečkih šolah so tudi kolikor toliko slovenšćino učili, pa vendar šole niso bile skoraj nič bolj polne
anjati,
pr«g
ko pred. Starise je bilo treba se bolj ko pred da naj otroke bolj pridno v šolo pošiljajo.
Vse pridige o koristuosti šol so malo ali nič izdale. Zakaj neki? Jaz mislim, da največ zato, ker mu se je dete v šoli slovenščine učilo, ktera ni imela cisto nobene veljave pri deželski gosposki, pri duhovski pa malo. Tako
lista44, kterih obseg je dobro znan vsem našim čitateljem, ki jim je mar za literaturo jugoslavensko, je zacel lani 1. oktobra izhajati „Pozor44; z velikimi težavami boreč se zdignil je že do křepkosti, do lista, da se tudi vlada mora na njega ozirati, ker mu je narod podnožje. Kar je s početka zmotil se nekaj zavoljo Slovencov, dospěvši do boljega znanja rad se je popravil sam, in pravićen je sedaj proti nam, da bolje ne more biti. Zdaj mu je borišće cela Jugoslavija, posebno kar nas je, ki pišemo s pismenkami
--«/------r	-------- o i	/ i	m	U U vpim v iju ^ puuvuuu 11 ui uuu jv i i%i	win v « piu i wii«mv4iui
smo po suhem plavali in šenico po ledu sejali. Kmet ni |atinskimi. Priporočamo ga živo vsakemu, kteri rad bere o
vidil druge koristi od teh novih sol, ko da se je dete uje govo naučilo v cerkvi iz knjižice moliti.
Ali Bog oblači,
Bog
vedri

on nikdar ne zaspi
Lih
politiskih zadevah Jugoslavenov.
Kdor bi pa rad bral kaj beletrističnega. ali kake pre-sodbe (kritike) o horvaških in inih slovanskih knjigah; naj
kar bo sonce tudi pred naše vrata posvetilo, slovenščini se
v roke vzame „Naše gore list",
ki ga gospod Krešić,
63
tergovec v Zagreba, izdaja. Na svitlo izhaja vsaki deseti	ristični spisi, igrokazi itd. Tudi izverstni prevodi iz druzih
dan na celi poli; sèm ter (jé ima tudi prav mične dervo-	jezikov bodo ugodni. Ako me bodo slovenski rodoljubi krepko
in kamnoreze; cena mu je za pol leta 3 gold, in 25 kr.	podperali, sem terdne volje, vsako leto izdati enako knjigo.
Da ie pisan v lepem, gladkem, prav milem jeziku, nam je	Naj blagovolijo si. vredništva slovanskih časnikov odpreti

porok urednik prof. Jurko vic štokavski natanko pozna.
Ce hoćeš brati kaj praktićnega, beri „Obce poslovne novine", kterim je vrednik gosp. Abel Luk šić.
narodni in učeni jezik temu oznanilu svoje liste.
Janko P. Vijanski.
Dopisi

tergovstvu
in o
Tù nahajaš o gospodarstvu, obertništvu, mnogih druzih narodno-gospodarskih rečéh toliko zanimivega
Iz Dunaja 9. sveč. A
Novica, ki jo je přinesla
blaga, da ti je veselje; nek posebno živo se giblje vse v njem. Izdaja pa ta list karlovška narodna čitaonica. Izhaja vsaki 32. dan iu veljá 1 gold. 90 stot. za pol leta.
danes „Ostd. P.a (časnik Schmerlingov) o dr. Mik loš i ču je popolnoma resnična. Za gotovo vam morem povedati, da je 7. dan t. m. minister Schmerling res gosp. Miklošiča k sebi povabil in mu izročil osnutek novega sveto v av
Al
se
ni konca o marljivem delovanji naših bratov; v stva za nauk (Ausarbeitung des Organisation-Planes
fiii
Karlovcu še izhaja drug nov list „Karlo va čki viestnik44, den neuen Unterrichtsrath). Visokoučeni naš rojak seje to je. Glasnik iz Karlovca; izhaja dvakrat na teden; cena nemudoma lotil tega važnega, za-nj častnega delà. Ker
za celo leto. On prinaša razne sostavke o sem imel večkrat priliko slišati, kako modro misli dr. Mi-
rabe domaćega (národnega) jezika po malih
gold.
mu je 4
jeziku, o vojaški meji ali granici; brati je tudi v njem o klošič zastran
razmeri Hrvatov in Slovencov
itd. Vredjuje ga
Pisan je pa tako lahko in jasno, da
ga
g. D. A kur ti. in po višjih šolah, zato pravim, da se smemo iz njegovih
> to je
more razumeti vsak rok izverstnega osnutka nadjati tudi zastran jezika
Slovenec, kteri je slovniško izurjen v svojem narečji
zastran slovenščine, zavoljo ktere mećemo že toliko let bob
Ker smo že na tem, da rešetamo horvaško delovanje, v steno. Po tem takem
nič
ne mara, da bo izbran Mi-
naj še omenimo tudi novo dramatično delo „Car Mu rat II. klošič tudi za to, da postane tandem aliquando beseda
i republika Spor. —
dubrovačka", ki ga je spisal
gosp
M.
meso.
Bog
daj, da bi se nam saj ta želja spolnila! Slavni
Ne more se dvoumiti
y
da
nam dobro znani naš rojak dobro spoznava naše reve, in ko je přišel 8. av
g. pisatelj razume na drobno umetnost dramatično, in osebe gusta 1859 cesarski ukaz, rekel mi je veselega serca:
v
No,
so gotovo v vseh njegovih delih prav dramatične; samo je to je saj kaj parnetnega! Pri nas bi se lahko berž saj
, (wenigstcns) keršanski nauk in povestnica v slo-
želeti. da se v Zagrebu, kjer imajo priložnost za
take reci
se
vé da (kar bi moglo
skusi predstavljati v kazališću. Bere se igra gladko, će- venskem jeziku razlagati začela, ravno se spet dve novosti v jezičnih oblikah nahajate; ena že samo po sebi jasno biti) tudi slovenski jezik v slo
je
i
da gosp. pisatelj ne piše, na priliko, k rie post
9
lie
venskem jeziku; zakaj većje neumnosti je ni, kakor je ta,
post, ampak kriepos, liepos; drugič pa, kar se nam da se slovenščina ući nemško!" Pa ná, kaj je prišlo na
prav živo dopada, da je poskusil, kakor pravi sam v pred- zadnje na svetio!
Kaj
takega
se ne bi bila vendar
živa
govoru
y
jambe namest mertvilnih troheje v rabiti. Želimo duša nadjala. Pa ne le k vam na Kranjsko, tudi na vse
knjigi prav dober vspeh; veljá 75 nov. krajc. Dobi se v druge kraje nemško-slovanske je s tolikim veseljem sprejeti Ljubljani tudi pri vredništvu „Novic".	ukaz od 8. avgusta romal s tisto kerpo iz „skrivnega raz-
Vsaka knjiga, ki nam olajša učenje slovanskih narećij, odenja
Sedaj nas vendar spet upanje navdaja, da pride
nam je prav mila in draga. Tako je delo, ki je lani na uboga slovenščina scedila. Dobro vemo, da gosp. Miklošiča Dunaju na svitlo prišlo, natisnjeno pri Leop. Somer-u, ne mika čast visoke službe, ki ni brez velikih težav;
in veljá, če nam je prav, 1 gold.; naslov nje je:
v
Rus
; al
sreća velika bi bila za vse dosihmal zanemarjene jezike
sisches Lesebuch, poetischer Theil. Mit besonderer Riicksicht nase Avstrije, da bi taki mozje kakor je on, ki ga cenimo auf
Betonung und Aussprache. Von Ivan F. Hoďováckij".	ne le zbog velike učenosti, temuč tudi zbog pravičnosti in Kdor ćirilske pismenke dobro pozná in lahko bere, more	možtva, ki se ne boji vsaki, če tudi imenitni osebi se zase lahko ruski naučiti. In res je, ni to težko, če samo tiho	meriti, imeli kaj govoriti o tej važni zadevi. Po tem takem bereš, rekel bi, če bereš satno z očmí, ne pak z ušesi.	bi dobila tudi Vaša peticija verlega zagovornika. Le hitite
Al ravno to poslednje je jako težko; ruske besede izgo- ž njo! Sedanji minister gosp. Pratobevera je tudi jako varjajo se moćno razločno od pisma; akcent ali naglas je umen in pravičen mož, ki je bil že poprej s Schmerlingom
brez postav. Tema dvema težavama je pomagano v tej pri ministerstvu pravice in je pomagal ondaj sloven š čini
knjigi
»
ki ima 50 pesem ruskih pesuikov celó do najno- na noge
i
vejše dôbe; vsaka pesem natisnjena je najpred z rus kim i pisrnenkami, za tim z latinski mi, kako se ima brati,
pisali
dokler je niso „berichti" kakor tako ubožico po
w .
y
da je ni vecje
ubozice na svetu, ki je okerpana
in
s hervaškimi (srbskimi). ćeskimi, poljskimi, ruskimi iu dru-to z akcenti vred; za tem sledi nemški převod. V ta gimi kerpami!! Tukaj so nemški gospodje, to se vé da
namen tedaj in da se soznaniš z duhom pesništva, bodi priporoćena ta knjiga.
ruskega
jezika in
J. M.
55
»
Oznanilo

Namenil sern se, ako se oglasi dosti
oćnikov
po
slati narodno kn ji
»
S 1 o v e n s k
službenim berichtom" verjeli in se jim nazadnje — udali tedaj ne iz lepa. Schmerling, Pratobevera,* Wiirth in drugi ustavni možje so sirotico branili in le kosček za kosčkom pripušćali antagonistom ljubljanskim in celovškim. Al ko je bila ustava preklicana, je minister Bach zavalil težki kamen na nje grob. Ondi počiva še dandanašnji. Naj
bavnik" med svet. bi jo sklicala prerojena pravičnija Avstrija na dan!
Prosim tedaj vse rodoljube, prijatle in znance, da mi iz volijo
Iz Gradca 16. sveč.
V 6. listu Ietošnjih „Novic"
po svojih krajih nabcrati narocnikov in mi njih imena je neki iskren domorodec sprožil misli, naj bi se terdno po
potem naznaniti dobi na 8 iztisov devete
Verhniko, Oberlaibach). Vsak nabiravec tegnilo za slovensko knjižnico v gradćkem seminišću ležečo.
po verhu. Ceua tej knjigi Ali pa ni čudno, kolo brez zavra odvirati? Iz ust o tej
bode 90 kr. nov. dn. Plačila se bodo prejemale, kadar bo	reci zvedenega gospoda sem slišal. da je ta reč taka:
knjiga tiskana. — Pri tej priložnosti prosim pa tudi vse	Prečastito vodstvo gradčkega seminišča je že lansko leto
slovenske pisatelje preserčno, da me blagovolijo počastiti z	prećastitemu vodstvu mariboržkega seminišča omenjeno kujiž-
šeč mi bodo: novele, druge	nico na ponudbo dalo, in to je odgovorilo, daje dosti zmožno
različnimi spisi za to knjigo. V kratke povesti, národske stvari, pravke, pesmi
»
»
zagonetke
»
s pomočjo domaćih gospodov duhovnikov za svoje bogo
natoroznanski spisi, kakorsnega koli oddelka, obrazi iz Ijud- slovce potrebno knjižnico si utemeljiti, in naj tedaj tista tro-#kega življenja, zgodovinske in krajopisne čertice, humo- hica slovenskih knjižic v gradćkem seminišću ostane, ker
še
riti
, zato ostane večen siromak. Iles Haložan ljubi viusko goslovcov imelo, in ker še nekaj podpornikov te knjižnice kapljico in rnastno pečenko kakor skoro vsak zdrav Slovenec
ima in bo znabiti tudi prihodnjic nekoliko slovenskih bo
v sekovski škofiji
* • • živi.
Pa vendar se omenjena knjižnica na Štirskem, pa kak zavistnik mu
tega
méni drugokrat na ponudbo dati.
Drážek.
ne bi privošcil? Vsej se je celo leto pretežavno trudil ters obdelujč in to
Iz ilaloz. O nas, naših razrnerah in šegah različiti mu je edina plača za toliko potnih
srag
I H	B B^I^HHVH I	I I MM
neslovenski časniki, kakor tudi sovojnate knige donašajo je pa obilo siromakov, se ima vzrok večidel indi iskati; pogostoma vesti napačue, nasprotne, lažljive, bodi si iz ne- pijavice, ktere jim sok sisajo ter je v ubožtvo zvračajo, so
zgledov
tega gnjus
vednosli ali nalašč, zato je treba spise in dopise takih bornih	na Ptuji in šče tudi drugod doma. Več
kerpačev dostojno prerešetariti. Tako v 6. listu I. I. priob-	nega oderuštva nakanim o drugi priliki dovolje navesti. Tit
čuje „Wochenblatt der steierm. Landw. Gesellschaft" dopis	se šče fures (sic) (po njegovem „Freudenmahle") in sed-
iz Ptujske gore od C. G.....r-ja> opisujoč razgled	mine obslužavajo. Nemški bravci bere obliko fures bi lehko
odonod, lepo cerkev, Haložane ter nektere njih
sege
do
měnili, da je s ta tm i v družtvu ali kaj podobnega.
Po
mače. O razgledu pravi dopisnik, da so na desno Haloze	1 jarici in gornji Haložani zaklavši kermaka povabivši pri-
(po njegovem Kol les), prijazno hribovje, polno prirodnih	jatle ter pripravivši večerjo pravijo tej pojedini „fures", lepot in rodovitih dolov, kjer se kažejo prijetne planjave spodnji pa ko line; to na nemško z besedo Freudenmahl (Fluren) in bujne gorice s cerkvico sv. Janža in Bolfenka. prestavljati, je glupa nevednost in pisavska neumnost. Po-
Dopisnik meni, kakor se mi gotovo zdi, pri besedi „Kolles" ga nee je druga reč kakor g u bance ali g i bance; perve na latinsko collis, soroduo z gerškim xolwvóg, akoravno so ajdove pogače, ker ajdina
se tudi pogan k a veli; druge
se piše Kolos: ,5St. B. in der Kolos". Mi den denesnji pa navadama pšenične iz gub ali gib, pa vendar se tudi jako malo imen latinskih imamo za slovenske kraje: kako perve pravijo ajdove gibance. Kaka hrana so kdepudicen?
pa od col lis Haloze? Taki in enaki gospodje
P
Dr. P. bravec bi si lahko kako rimljansko skuho ali speko s tem
imajo menda posebno jezikoznanstvo; jez šče nikoli nesem mislil, menda za sramežljive deklice, pa ne tako; gospod
druge
misli bil, kakor te, da se beseda Haloze opira na prevračnik je skerpal to iz naših po vi tic, kar je iz ko
davno slovensko ha Ion ga, Gehege,
h a 1 o n g
Einschliessung, odtod renike vi
Na koncu spačenega dopisa šče enok Cirkov
je
9
on
A
O
1
or
JL
r J
z
tedaj Haloze; po čane prišteva Haložanom ; šče ptica okoli svojega
gnezda
takem za pomena voljo kraj opleten in prepleten
Haložan pa iz haloz + jan; z

hribi) ; log pozná
Gosp. G — r! opustite nadalje opisavo naših
z
tedaj Haložan po ljudi in šeg, prevračavcev več ne potřebujeme, zadosti jih
slovenskem jezikoznanstvu. Nemški Flur v pervem po
je
9
zadosti so že lagali od nas v svojih nevaljanih čečka
menu
planjava, poljana, cesar se v Halozab ne nahaja, rijah, tudi vi se trudite po njihovih kolomerih svoje laži
ampak le dnike in dolinice; pišé nemški je tudi treba be- dopise krojiti, pa take bomo z jeklenim pisekom odbijali ter
sedam pravi pomen davati, da se pojmi ne pomešajo. Bolfenka šče došle ni bilo v Halozah najti, menda
Sv.
ga
lijih napake svetu razgrinjali.
Holožan.
Iz iiemške^a Rota na Goriškem 1. sveč.
Ljube
Je
gosp
G
• »
r z oštrim očalnikom zasledil iščé travo „Novice" ne bote zamerile, ako vam malokdaj kaj novega
Ha loža nih veli dopisnik, povemo, ker smo tako rekoč le memogredé terdi Slovenci,
pljučnico za haložke bolnike.
da so pobožni, kakor vsi Slovenci, velike, sloke, krepke prav v resnici smo pa se sedaj le Tiroljci. O volitvah novih postave; nrožki se oblačijo v kratke suknje, dolge hlače, vi- srenjskih županov smo se že začeli pomenkovati ; upam, če
soke, tesne škornje, ki se terdno priležejo, zvečinoj okrogle smo ravno pod snežuiki, da ne bomo zaspanci
Zadnje
sive klobuke in kratko pristrižene lasi. Ce se s kratkimi dni p. m. je našo sosedno vas Ter tni k huda nesreća za-suknjami menijo ko m i žo le, ktere šče nekteri imajo, bi delà; začelo je okoli polnoči na sredi vasi goreti; pogorelo
bilo, akoravno niso suknje v pravém pomenu; če pa misli je 5 gospodarjenr do tál čisto vse; troje otrok je žalostno
glav goved, 45
glav
navadne suknje, niso narodna njih noša, temoč novejša tudi smert storilo, zraven teh pa tudi 15 drugim občria. Haložan narodno oblečen ima moder plaše, ovac in koz pogorelo. Sreća, da je obilno ljudi iz bližnjih
ali pa kožuh pogostoma, osebujno v delavnikih se vidi v vasi na pomoć prihitelo !
surino zavit; dolge hlače, ali
Martin Burger.
bolje, po šarah hlače so pri
Iz soseske Cernega verha pri Idrii 13. sveč. -
dobitev naših dni, navadoma se vidijo breguše segajoče Pri nas smo pred 3 leti novo in lepo šolo naredili in imamo do polovice golnic, pozimi pa hlače v sare. Klobuki so tudi dobrega učenika, ki večidel vse v slovenskem jezika
navadno vsi okrogli ; samo nekdašnji
bogoslovci
ř?
gradski
9
» i uci
9
tudi veliko otrok se shaja v to šolo, ker se veliko
vojvode in šče nekdo imajo oglaste ali pikače; pa dopisnik lepega naučijo. So pa tudi ljudje, ki otfok nocejo pošiljati ni natenko povedal. Dekline si tudi vecidel ovijajo glavo s v šolo, češ, da slovenski jezik nič ne hasne kmetu, ker le
peco
9
zlasti po svetkih; pozimi, ako se dá, imajo toplejše nemščina po kancelijah gospodari. Vidi se iz tega
9
kako
robce. Dalje blodi dopisnik: Poljanci (po njegovem ..Feldler" so zapopadki od ljudskih šol še zmesani; namesto da bi
dolancen) imajo večidel škerlatnc rudeče opersnike, in Ijudem šole bile učilišča, v kterih se otroci učijo ne le
nas opominjajo po svojih imenih, da od Turkov izhajajo; brati, pisati in rajtati, ampak
tudi
keršanski nauk
ker
9
dosti imen
v v
sce
je:
Sagadin, Mustapha
I
sic), Pređi- prav do jedra,
naturo, ki nas obdaja, in svet z iitno
kaka itd. Komur sce Vile modrice niso toliko modrosti po- goterimi dezelami poznati, sodile, da bi vidil poljance od dolancov razločevati,
se
zvediti enmalo, kaj se je na svetu pred nami že zgodilo in tacih reci več, ki so vsa-
nikar ne derzni z njimi tovaršiti, ampak v gostem trobe- kemu člověku, tudi kmetu, potrebne, se postavlja narobe
licji cepeti, ter pisek o nas vekoura zvihrati. Mi šče vsele	jezično učenje na pervo stopnjo! Veliko veći veselje
razločujemo dol od polja, dolance od poljance v. Ne	bilo starišem, svoje otroke v šolo pošiljati, ako bi kance
samo ptujski Poljanci, temoč tudi pravi Haložani po dolih,	lijsko pisanje bilo v slovenskem jeziku, da čeravno oče ali
duikah in holmovih imajo svetečno oblečene ruueče opers-	sosed ne zastopi , bi
nike
9
mu že saj otrok lahko prebral in na njih bele gombe. Haložan v narodni obleki ima razloči!. Živo tedaj tudi pri nas na kmetih želimo, da
moder plašč, včasih kožuh, rudeč opersnik z belimi gombi, prošnja, ki gré do visoke vlade na Dunaj, bila kmali usli
breguše
od sred
golnic
9
pozimi hlače v sare, škornje preče šana.
J. H., kmetovavec.
visoke, klobuk z nizko talovko. Da bi naši ljudje turškega
pokolenja bili
9
kaj
v y
takega sce
nam naši najhujši zloději niso
G.
Iz Poljan pri Toplicah na Dolenskem 4. sveč.
Kar je bilo v pohvalo ljubljanskega orglarskega
9
oponašali. S tem je dopisnik jasno ovadil svojo zgodovinsko mojstra Franceta Deu-a iz Ipave preteklo leto rečeno
se je tudi pri nas v Poljanah kočevskih (ne pa „Polja-
P o 1 j a n i c a h" , ker v kočevskih „Poljanah"
zgodovinska knižica,
n i c i

urnost in globokost; vsaka drobna celó berila bi mu toti mrak razvedrile! Haložan, se dalje
vorr, strastno ljubi vino in dolce far niente („ugodno lënja- tukaj vsak pravi)
vsej
go
ali
v
9
do dobrega poterdilo. Pred dvema mes
65
coma nam je naredií
or
m
OSp
Deu nove orgie z 10 spremeni hranilriično poslopje zida letos se eno nadstropje, za
tako lične in prijetne, da bi jih človek kar vedno poslušal. voljo Peškotove hiše
naj pa se resno v prevdarek vzame. ali bi se v dražbi, ki bo prihodnji mesec, kupila ali ne. Ce
Kdor jih je še dozdaj poskušal, je vsak ocitno hvalo iz-
rekel mojstru. Zatoraj smemo Poljanci imenovanega mojstra,	bo zmiraj taka, utegne naša hranilnica kakor nekdaj fides
ki se je s svojimi ljudmí v cerkvi celi čas spodobno ob-	graeca v pregovor priti, da se bo reklo: „nje sklepi pa
našal in orgie dober kup naredií, vsakemu živo priporočiti,	nobeni sklepi". Za celó nove in velike stavbě res morebiti
ki novih za orgie
orgel
pogodi
želí.
Le samo to še pristavimo, da kdor se
ni sedaj pripraven čas; al drugo nadstropje na pervo se

naj ne misii, da mu jih bo orglar tudi z danje hranilnice bi bil vsak dober gospodar že pred 20 leti
barvo prevlekel, in naj se tudi
pogodi
z njim, koliko casa postavil.
Valovi vol i tn ega gibanja se
» • zi
zaganjajo tudi pri nas; razun dveh velikih
čedalje višje odborov na-
in koliko pomagačev bo treba o sostavljanji orgelj z
vežem oskerbeti; prav bo tudi, da se mu přemetli imenu- pravljajo tudi tergovci svoje skupščine, mali obertniki svoje, jejo, ktere ima narediti. Vendar pa bo to že vsak vedil, uradniki svoje, oficirji svoje in Bog vé, kdo še. To je vse
da se je treba pred naročbo orgel z dobro izurjenim po- prav lepo in hvale vredno, ako bi možje, ki hrepenijo po znavcom posameznih del orgel posvetovati, da se more v pogodbo postaviti, kakošna more ta ali una reč biti.
Iz Dragatuša na Dolenskem 9. febr.
r>
Novice"
„časti" mestnega odbornika, le tudi svojo vest izprašali, ali jih res blagor mesta kaj več zadeva kakor le to, da radi po gladkem tlaku se sprehajajo in jim svetijo zvečer
rade povejo, kaj se je til in tam posebnega zgodilo, naj gazne svetilnice, in a!i so tudi za delo v mestnem odboru tudi od naše horvaške meje povejo nekaj, kar se ne pripeti
Še ni tri tedue od tega, ko so prišli v neko
pripravni? Ce bo 10 delavcov, 20 pa kimovcov, ki hodijo v zbore molčat in dremat, ne bo dosti kruha iz take
vsaki dan. •
hišo prosci ali snubači. Prosili so za tanano devojko in jo moke. Hvala Bogu, da ima Ljubljana dosti umnih in po
izprosili.
Al
5
glej žalosti! komaj so snubaci odsli
>
V
se
Je M la
štenih
moz, ki niso
taki kakor nekteri, ki po vsi sili rijejo
v mestni odbor in zavolj kterih, ce bi vsi Ljubljančani ta
tisti večer bolni oče mlade zaročnice dušico izpustil. doženja si prizadeva utešiti siroto uevesto; siromak ni vedil, košni bili, bi bilo kmali več odbornikov kakor nas je pre-kaj še njega čaka. Ene dni pred venčanjem namreč tudi bivavcov v Ljubljani. Jutri dopoldne je pervi dan njegovega očeta huda bol popade, ga na posteljo hiti in volitev za volivce 3. razreda dan poroke še ne mine, mu že leži Ijubeznjivi oče mertev
?
naj nihče, komur je blagor
na deski. Tako se je spremenilo tudi njemu veselje v britko žalost, pirovanje v pogrebovanje. Pa to
mesta pri sercu, ne tako, kakor mu
zamudi priti volit, in voli
saj večidel
v
se
ni vse.
Kmalo
je po „pervem mestjanskem odboru" pri
porocano, da se glasovi prevec
ne razgubijo
potem, ko so oče na večno oči zatisnili, so mu mati sestrico ne pride kaj napčnega na dan. porodili, in tako se je zgodilo na tej ženitbi čudno čudo,
v
in da potem Karlovački Viestnik"
da so se vsi svatje razšli: eni
trugo
delat
9
pripoveduje v 8. listu, da je unidan obeinski ured Banijski drugi jamo poslal po pošti karlovški pismo v Ljubljano pod napisom:
kopat

tretji so šli na kerst za kume. Cul sem tudi
9
da
n
Slavnom c. k. kotarskom uredu u Ljubljani". Al kmali je
kadar se je ta sedaj pokopani zeninov oce zenil, se je tudi to na ljubljansko c. k. kantonsko gosposko napisano pismo njemu ravno taka přiměřila kakor sedaj sinu njegovemu. priromalo nazaj s popotnico: „Moge eine deutsche Adresse Na piru so bili namrec vsi veseli, in kakor se rece zidaue gemacht werden, da diese nicht úbersetzt werden kann
a
volje.
Svoje veselje so tudi s streljanjem na znanje dajali, Po tej smešni uzajemnosti (reprocititaet)
pravi
kakor je La kmetih navada. Umerlega oce, toraj ded na- Viest." dobro
»
Karl
sega nesrečnega mladenča, vzame samokres v roke
rokah nekaj suce, pa
bi tudi naše gosposke smele pisma z
?
ga v
Bog
zna, kako je prišlo, da se je pi- ekspedirt!
nemškim jezikom pošiljati nazaj in reči: „Niks frštec; curuk
i c
stola naenkrat sprožila in siromaka tako zadela, da je pri	Iz Ljubljane 19. febr. Ravnokar nam je došla pre
tej priči mertev na tla se zgrudil. Tako so se spremenile žalostna novica iz Tem eš var a, da je naš častiti rojak in onda popevke v tužno javkanje.
pota tvoje !
Iz Kranja 16. febr. J. V.
Boze mili, čudna so gosp. Mihael La vrič, svetovavec pri c. k. deželni nad
sodnii temešvarski, po dolgi bolezni 13. dan t. m. umerl
A. D
Zagorski.
14. t. m. smo volili še le 43 let star.
mestne odbornike. Zapisanih volivcov je bilo v 3. razredu
151
>
v. 2. 33, v 1. 39. H volitvi jih je pa
prišlo iz
3. razreda 27, zato ker so se že poprej med seboj pogo-vorili, ktere može bojo volili; za odbornike so oni izvolili
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 11
svec.
Te dni se je veliko govorilo,
gospoda posestnika: Konr. Loker-ja in J. Jallen-a z 24 daje že*sklenjeno, kako bo novo deržavno svet ova v-glasovi, gosp. Konr. Pleiweis-a, tergovca z IT, in gosp. stvo sostavljeno in kakošni bojo deželni zbori v posa-J. Marenčič-a, tergovca, z 15 glasovi. Volivcov 2. rareda meznih deželah. Al danes pravi Ostd. Post", da to vse
je prišlo 21; največ glasov so dobili: gospod Al. Felner, še ni gotovo, ker se ministri še vsak dan o teh zadevah
hišni posestnik 9
? ©
«•osp
P. Majar, M. Majar, hišna posest- posvetujejo. Gotovo je nek Ie to, da deželni zbori bojo
nika in T. Lapain, tergovec, vsak 7 glasov. V 1. razredu volili poslance v deržavni zbor, pa ne tako, da bi deželni
zbor skupaj volil deržavne svetovavce izmed sebe, ampak
so od 19 pricujocih volivcov izvoljeni bili gosp. K. Florian, posestnik z 16, gosp. dr. J. Polák, c. kr. advokat z 11, poslanci deželnih zborov se bojo pri teh volitvah razver
gosp. glasovi.
Fr. Krisper
r
tergovec
in gosp. J. Reš, tehant, z 9 stili tako
9
da poslanci enega okrožja (Kreis) se bojo zbrali
Danes popoldne se je snidlo vseh 12 odbornikov
skupaj
in
enoglasno
za-se volili, poslanci druzega okrožja
spet
(r
tn
osp. Konr. Loker-ja, skupaj itd., in tako bojo, na priliko, na Českem poslanci
in so volili za župana
za světovávca pa gosp. J. Jallen-a in dr. Polak-a. In tako je potihnil precejšni hrup, ki ga je nova volitev v skupaj, na Štajerskem poslanci nemških krajev skupaj, slo
ceskih okrozij volili skupaj za-se, poslanci nernskih pa tudi
našem zlo tihem mestu napravila.
Bog
daj
i
da bi na novo venskih pa tudi skupaj itd.
izvoljeni gospodje pravi očetje bili kranjskemu mestu!	— Gosp. Mažuraniću, predsedniku horv. slav. di-
Iz Ljubljane. Unidan je bila vnovič komisija tukaj, kasterija dohajajo od vseh strani zaupne pisma s prošnjo ali bi se ne dale vojaške računske kancelije iz Verone naj ostane na svojem mestu domovini v blagor.
i
le-sem preseliti; al prostornih sob za kancelije in stanovanj
za 130, večidel nižjih uradnikov, se ni našlo, in tako ne v veliki dvorani sofijski: cvetke
Sjajni je bil ples (bal) slova.nski 10. dan t. m.
krasnega
■mPPm^WKfÊÊÊÊÊÊÊÊM spola, Po viharnem bese- možje, s kterimi se ponaša slavenstvo, plemenitniki
slavni mini-
bo nič s to preselitvijo v Ljubljano.
dovanji je bilo v poslednjem zboru naše hranilnice (špar- stri, diplomati, visoki oficirji so povzdigovali radost nicojšne
kasej spet (menda že desetikrat) sklenjeno. naj se
na
veselice, ktere nikdar ne bo pozabil, kdor je priča bil. Vsaka
06
gospa je pri dohodu dobila ukusno
(Fâcher), na kter
je bil
napra ko pero oki
mahalce Štrosrnajerju, dr. Ljud. Gaju kakor probuditelju jugosla-vema venske ideje na Horvaškem, na srećen razvitek trojedne
z d
podobicama: odzgor z možkim in žensko v narodni obleki kraljevine, jugoslavenstva, slavenstva v obce, bratom Serboui
lovanskega pl
vsakega t nega moža ravno
odzdolej pa s podob
slav
in bratom v Dalmacii.
(Po
Y)
Pozoru.")
teg
oda: Prerad
Kačióe
Iz lie ke 12. sveč. Naše mesto z okolico njegovo
Peter Petroviéevo, Vodnikovo, Celakovskovo, Mickievićevo, je po včerajšnem ukazu v obsedni stau djano. Strast laške
Kolárovo in Djedickovo. (V Ljublj
prodaj

te res prekra
mahalca po 2 goldinarja.)
C. kr. ministerstvo1 je 12. dan t. m. oklicalo
Karinger stranke je razdražila Rećane, da je bilo zlasti 5. t. m.
mesto zlo nepokojno.
Slavonija. Iz Oseka 12. sveć. Žopanijska skup
da
podpisi na d
posoj
ki je bilo 18. dan p. in.
* V,
scina je enoglasno
razpisa
9
znasajo 91.400 gld. čez razpisanih 30 milij
odlocila prositi Njih veličanstvo za celo-kupnost horvaške krone, za združenje Dalmacije, kvarnerskih
Obligacije tega
posojila se bojo po vseh deželah 20. dan otokov, Istre do Arse,
kranjskega
kraja
t. m
P'
ces. kasah začele izdajati
s černomeljskim,
j)
přetečeno in p o b o t
254 979
metliškim in novomeškim kantonom, za zastopanje Krajine Avstrija" naznanja, koliko dohodkov je štempelj (vojaške granice) na deželnem zboru. Gleoé Medmurja se leto deržavni
( kviten
kasi prinese! : štempelj za pis m
ima ban prositi, da ga priderži Horvaškemu, dokler se
tr »
je znesel lani 11 milijonov in deželni zbor ne snide in o njem določi.
gold
in 50 kr. (tedaj za 334.787 gold, in 20 k
več kot predlanskim), štempelj za kvarte 236.690
ar pm
(tedaj za 36.655
gold
več)
pelj za k o I e n d
old. ali
Ogersko. Iz Pešta
16 sveč. Dvorni kancelar Vay
se je poslovil danes od velikih županov, s kterimi se je dva dni, pa bolj privatno, posvetoval. Željo jim je razo-
pratike 134.222 gold, (tedaj za 17.875
gold
več)
za
za
ke 499.912 gold. 75 kr. (tedaj za 4302
štempelj deval, naj, ker so Ogri toliko dobili od kralja . mu tudi
se ne branijo davkov plačevati in
gold
to kaj povernejo ;
naj
83 kr. več kot
8280
samo štempelj za o k
je donesel prejšnjih uradnij ne odpravijo, dokler niso nove ustanov
gold.
m a nj m e m o
lanskega
leta.
Ijene.
Vsi župani so mu svojo udanost zagotovljali, al vsi
Terzasko 15. febr. Ce je res, kar se v „Triester so tudi rekli, da
Zeitg\u da
bere
bo za 1
deželni
bo
v P
za Goriško v Gorici pravice deželnega zbora
T e r ž a š k
p a n i j
b
imela
?
zoper ogerske postave ne morejo ravnati.
Iz Novega Sada. Rodoljubni gosp. Emil Ca kra, vrednik verle „Slovenske" daroval je 1000 gold, na korist tukajšnega srbskega gledišča. — To je domoljubje djansko
9
Klorvaško. Iz Zagreba 14. sveč. Danes se je ob- ne Ie z besedo. Slava!
hajalo slovesno umestenj
velikeg

poda 1
Moravsko. Iz Berna 10. febr. Danes je umerl verli
K u k u 1 j
a S a k c i n s k

župana
Gromoviti ,,živiou, ki so domoljub, arhivar dr. Jožef Chytil.
doneli od vseh strani, so ocitno kazali, da je
ij
Galicija. Iz Krakova. Kakor
V
)9
Cas
u
pripoveduje
y
so hudobui Ijudje kmete tako premotili, da nekteri res mi
mož po volji naroda. Po povratbi iz cerkve je bil v dvorani županijski najpreje dekret bran. ki ga dolocuje za ve- slijo, da pride spet desetina in tlaka. Taki hudobueži so
like

zupa
bške
potem je
govoril
presv
škof
dandanašnji radi nekteri starokopitneži, kterim je novo svo
Kralj in ko je sklenil govor svoj z besed preostaje druffo, nego da vas presvietli
liki žu
ban
T)
sada mi ne- bodneje življenje tern v peti, in zato si prizadevajo zmot
ar
podiu
Vtí-
njave delati med ljudstvom, da bi overall napredek ali
ar
a
pane! molim, da po starom ustavnom običaju prisegu s prekucijami popolnoma zaterli. Da bi pac kmetje take
položiti izvolite", je položil veliki župan v roke škofove ljudi spoznali! Da ne bo nikjer v našem cesarstvu ne tlake predpisano prisego ter je bil potem po stari šegi trikrat ne desetine nikoli več, je gotovo kot „ameu" v Očenasu;
kviško
vzdignjen
Sedaj je začel pozdravljaje skup
V v
S0
voriti véliki župan tako nadušeno, da je vsem nazočim boko globoko v serce segel in h koncu
govora
ni
bilo
kmetje imajo to pravico v svojih rokah, in grajšaki so tudi tako pametni, da se je ne želijo več nazaj.
Laško. Gaeta se je podala Sardincom; 14. dan t. m.

romovitega
n
v • • U
živio"
ne k
ne kraja
Ko j
izgovoril je kralj s kraljico in 100
đrugimi
želj
goreco, da se Horvati kot narod ustaven,
boden in
nezávisen sprijatelj
in
druži z narodi ustavnimi in
bo
doumnimi, posebno z Ogerskim. starim zaveznikom horva
škim
je
govoril
dalj
tako-le: ,,Mi stoji
na pr
ve
ladii sveta kali,
R i m
zapustil svoje kraljestvo
svojimi na francozki najlepšo deželo celega
9
in se podal v Te rač i no, kjer so ga vozovi caki so ga pod krilom francozkih dragonov peljali v kamor je došel 15. dan t. m., odkodar se bo čez
like mozebit i burne budućnosti stavlja nas u doticaj s narodi pokretn
geografični na£ polažaj Terst na Bavarsko podal, kjer je zena
njegova,
sestra
i
srodna plemena svijuh stranah
jedne kr
i jednoga
sa
saveznici
uči
jezika
ipred pitaj
ućimi, avstrijanska cesarice, domá. Sv. oce papez so nesrečnega u nas kralja berž po prihodu obiskali. — Kaj se bo dalje na Laškem
svoje, te žele, da im budemo stranom
godilo

kaže brošura francozka, ki je 15. dan t. m. v Pa
9
grad
auom izbavitelji. Županija naša s
glavnim
rizu prišla na dan, v kteri skozi usta
deržavnega sveto
Zagrebom
9
ožebiti da je upi
ona točka
oko
vavca
koje se vrti sudbina i bližnja budućnost čitavog ple
kovarstvo Napoleonovo očitno go-voré, češ, „da se Laško ne dá misliti brez papeža, pa tudi
Lagueronniera
našega jugoslavenskog
u
Pote
J
zdravljal županov pozd
v imenu skup
* V «
od
papež ne brez Laškega; v Rimu bo pustil cesar svoj rneč
»
gosp. I m b
B
hvalo
prejetim govorom. Gosp. bar
K
jednodušnim usklikom sprejete pređi
ar »
e
1
da se Njih veličanstvo pi
kup
tudi s po- da varuje sv. Očeta; zvest svoji dvojni dolžnosti, je zatem z od naroda izvoljeni vladar in najstarejsi sin cerkve,
namrec
ne
V V ,
razodel: more rimski kurii žertovati Laškega, pa tudi papeštva ne
9
da se berž dežel
zbor
prekucii.
u
Iz
tega
skliće iu ban po starodavnem običaji instalira, 2. da se za sv. očeta
9
al
je ocitno, da bojo prišli sedaj hudi đnevi
božja more podreti vse
■■ hh m
vsegamogoćnost
kralj priđr
horvašk
pov
zgodovinska
* •
Dalmacija s kvarnerski
otoki
9
zemlja, da Istra do A
• #
si J
ćloveške naklepe!
Angležko. Za slepe ljudi je zdnajđel nekđo cerke
metliška in novomeška slovenska kantona, 3. da se priderži ali pismenke, ki obstojé le iz 7 prostih znamenj iu po raz Medmurje, dokler dež. zbor o tem ne odloči, 4. da se Ma- lični postavi naznamovajo čerke cele abcede.
• '
zuranicu
pismo udanosti
da se Njih Veličanstvo
prosi
da se vsem
dom
5
trijansk
podeli
ustava. Ob dveh je veliki župan dal sjajni obed nazdravljalo
Njih V
ban
k
pa
9
bodna se je škofu
Kursi na Dunaji 19. februarja.
5 % metaliki G5 fl. 60 kr. Narodno posojilo 70 fl. 90 kr.
Ažijó srebra 47 fl Cekini 6 fl. 98 kr
kr
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jožef BldZnik*