ST. 8. V CELJU, SREDA 29 JAMÜARJA 1919 LETO I. Izhaja vsakosredo in soboto Cena: Za celo leto 24 kron, za po! Icta 12 kron, za cetrt leta 6 kron, za 1 mesec 2 kroni. Posamerna šte»i!fen stane 30 vinarjev. Na pigment1 narocbe biez pošiljatve denarj.i se ne moremo ozirati. Narocniki naj pošiljajo naročnino po pošuii nakaziiici. Reklamacije glede lista so poštninc proste, Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se neozira. Uredništvo in upravii^tvo se nahaja'v Zvezni tiskarni v Celju, Schillerjeva cesta stew. 3. Oglasi se raČunajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za veckr.it popikst. Mali oglasi stanejo pri e'nkratni objavi 3 K. Vprašanjem giede inscratov i. dr. jt" treba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. Rokopjsi se tu- vračajo. -— Telefon šrev: Ö5. IZDAJ IN TJSKA ZVLZNA TBSKARNA V CELJU ODGOVORNi UREDNIK TK0SLAV SPINDLER Miloš Stibler: K p iožaju. Dunaj, 22. januarja. Ako te je usoda pregnala v tujmo in iz da- ljave zasleduješ dogodke v domovini — čitaš časopise in poslušaš ustna poročiia iz doniovine prihajajočih rojakov — tedaj se ti midi slika, ki kaže, da je mlada svoboda privabila iz vseh slo- jev i.avdušenih rojakov, ki hočejo sodelovati pri urejevanju novega doma. Resnih, v javneni delu izkušenih mož, ki se vsak na svojem mestu za- vedaio važnosti časa in odgovornosti za svoie delo; navdušenih gledalcev, ki s hvaležnostjo po- zdravljajo vsako novo narodni položaj utrjujoče dejanje; strogih resnih kritikov, ki .stvarno opu- zarjajo na razne nedostatke razvijajočega se dela in stavijo premišljene nasvete. Vseh je dovolj. Pa tudi domišljavih, ker plitvih, Ijndi ne inamka, vsi- ljuiočih se v ospredje z neprernišljeno in neosno- vano kritiko, ki redno več škoduje, nego koristi, ker ravno radi svoje nezmernosti na nerazsodne mase bolj vpiiva, kakor to zahteva narodov interes. V celoti tort'j razvoj, ki se v zgodovini ponavlja pri vseh razvitih narodih v prvi dobi pnborjene svobode. Bila bi to potemtakem ugodna slika, ako bi je ne obseučevale razmere na italijanski in nemški ineji naše doniovine. Kadar se razpravlja o teh dveh resnih točkah, vedno slisimo klicati vlado na pomoč, da naj po- sreduje pri ententi v smisiu naših zahtev. Ne mo- re mn dvomiti, da tvorijo sedanjo osnednjo vlado mlade Jugoslavije izvrstni možje, katerim se lahko zaupa. Da vidijo senco, ki obdaja na obeh mejah naše miado veselje in se z vserni svoiimi zmozno- sttni trndijo ustvariti našim narodniin željain od- govarjaioči puložaj, to je brezdvonnio. Toda /a narodove oči je inerodajno le to, kar je videti. Videti pa je, da se italijansko nasi'je ne omejuje, temyec gre ie tako daleč", da se Italija začne očito bratiti v. Netnci, ?. dosedanjimi sovražniki proti novemu sosedu Jugoslavs. Dernonsirativen način, s katerim je komisija entente v prehranjevalnih zadevah daia sovražnemu Dunaju prednost pred zavezniško Jugoslavijo. da misliti. Misliti da dejstvo, da ententa na slovensko-nemški meji že vedno ni določila demarkacijske črte. Misliti da dejstvo, da sede na Dunaju zastopniki entente v važnih skrivnostnih pogajanjih 7. Nemško Avstrijo. Kai pomeni vse to? Kam plovcmo? Dokler je trajala vojska, smo smatrali Itali- ja in1 za svoje zaveznike, istotako tudi oni nas, kar dokazuje zbiranje prostovoljcev za jugoslovanske ]e(rijp, ki se je vr^ilo tudi v Italiji. Cela ententa in^mi' pa smo smatrali vse nemstvo, tudi avstrij- sko za svojega sovražnika, proti kateremu se treba bori'ti. To ie trajalo do zadnjega dneva vojske. Toda ko je bila zmaga odločeTia, se je razmerje takoj spremenilo. Italijanom je bilo do tega, da dobe čim največ jugosldvanskega ozemlja. Pre- močne Jugoslavije se boje. Ententi, pred vF.em Francoski in Angliji, je bilo do tega, da se Nem- čija čim najbolj oslabi. Ta slednja misel obvla- duje že več 'tednov ves položaj. Kalere so vidne posledice? Čehom se prizna pravica, da zasedejo del nemškega ozemlja. Poljake se ščiti pri zase- danju vzhodnopruskih pokrajin. Dance se animira, naj zasedejo Slezvikhols'ajnsko.V južni Nemčiji se iSče zaveznikov, ki bi se odcepili .od velike Nem- čije. Razen Alzacije in Lorene se jemlje Nemčiji na zapadu še druge pokrajine. V Neniški Avstriji pa se uvaja propaganda proti priklopitvi k Nerr.čiji. Temeljna misel ententinega postopanja -- zabraniti premočno Nemčijo — je simpatična tudi Jugoslovanom. Kajti ko si bo nemški narod zopet opomogel, bo skušal razširiti svojo moč v prvi vrsti vendarle znova proti jugovzhodu. Toda v točki, ki se tiče Nemške Ävstrije, bodimo pre- vidni! Nesmiselno bi bilo trditi, da se je morebiti na Dunajli z entento že razpravljalo v duhu, ki bi bil direktno nasproten nažim interesom. Oko navadnega državliana doslej takih znakov ni opa- zilo. Ampak nas boli in vziiemirja že dejstvo, da se nas na jngosjovansko-nemški meji ni tako podpiralo. kakor Cehe in Poliake; da se z nami ravna drugaüe, kakor s Čehi in Poljaki, dasiravno ni dvoma, da je Srbija ententi vsaj toliko poma- gala, kakor Čehi in Poljaki skupaj. Italija niisli, da nima veČ posebnega interesa na sovraštvu proti Nemcem. Morebiti ji \z raznih ( gospodarskih ozirov niti prav ni, da bi se Nemčijo preveč oslabilo. Pomishti treba samo, kake mno- žice haliianov so leto za letom bile zaposlene v Nemčiji Pač pa hoče biti Ilalija po svoje marljiv učenec. Kakor Fiancoska in Anglija delujeta na oslabitev Nemčiie, tako hoče Ifaliia postopati z Jugoslaviio Zaseda jugoslovansko ozemlje; se prilizuje Dunaju, ker že išč^ novih zaveznikov proti mlademu konkurentu Jugoslaviji: s pomočjo starega Nikolaia. očeta italijanske kraljice, skuža sejati razdor v jugoslovanske vrste in onemogo- čiti spoiitev Črnegore z Jujfoslavijo; vzeti iiam hoče jadransko morje, poglav.itni pogoj za našo gospodarsko bodočnost; skuša celo zabraniti pre- hranjevalno akcijo za na.še bedue kraje in nsten- lativno raje pomaua' Dunaju, kakor Jiani. 1 aka je Italija danes in tako bo ostala lako dolgo, dokler ostane sedanji rimski sistem. Narod vse tovidi. Česar sam ne vidi. mu tolmačijo razm njegovi neprijatelji, ki jih je še veduo odveč na naši zemlji. Da dodavajo ti ne- varni tolmači položaja tudi razne izmišljotine. ki niso v prilog Jugoslaviji, je dovolj ziiano. Zato ie treba smotreno nastopiti proti zastrupljevauiii. Poglavitna naloga v tem pogledu zadene zopet osrednjo vladp. Kakor rečeno. st'danji viadi za- upamo brez pridržka. O.ia pozna nase ueprilike in dela. Toda vse se vrs,i tajmstveiiu. Parlamenta še ni, a druge poti se doslej ni ustvarilo za in- formaciio javnosti. Smatrarno za nujno potrebno, da vlada v takih vpražari|ili v primerni obliki poučiije uarod potom časopisja. Vlada dela, ima brezdvomno tudi uspehe, ker se tuintam vendarle zatrjuje, da »stvari dobro stoje« gled'' mej. Am- pak tako zatrjevanje je vseeno v naš i razmerah še premalo. Radi bi slišali točnejšili i oročil glede italjanske in nemske meje, glede razmer napram Madžarski in Rumunski, eventuehio tudi napra^n Gr.ški in Bulgarski. Ne podcenjujte dejstva, da sovražniki zastrupljajo ljudstvo z izmišljotinami. Zaio iKHičujte poioin ousopisja, kakor se to vrsi tudi pri drug h narodih So pa stvari, ki jih more razumen državljau tudi sam praviiuo presoditi in določiti svoje rav- nanie. Karkoli se danes vrsi na Dunaju. eno je gotovo: da moramo kot zakljucek zadnje vojske dobiti napram Nemcem tiste meje, ki zagotavljajo Jugoslaviji oblast povsod tarn, kjer Jugoslovani kompaktno bivajo. '1'orej vse nespoino slovenske okraje, pa tudi vsi s|)orno narodni, torej narodno ffieSani ubiiiejiii kr«ji iiiOiajo bi'.i \\üZ\. Tc je pra- vica zmagovalčeva in te pravice se hoče:no in se tudi moramo poslužiti. Kdo ve, Če bo prilika še kedaj tako ugodna? Velika večina Nemcev je tudi pametna dovolj, da uvidi pravilnost naše zahteve. Prenapeineži, ki jih je bilo vedno dost1 posebno na Štajerskem in'Koroskem, so drugega mnenja. Proti tern treba nastopiti z mečem in tu si naj vsak naroden vojščak sam izpraša vest, ali je /.e storil svojo dolžnost ali še ne? Kak5t-ii je to na- rod, ki ga ni videti, kadar ireba rno/? Rusije ni, |)omagajmo si sami! Bil je že govor o it-ni, luiko uačelo danes voui politiko Fra'ncije in Anglije. Ni izključeno, da bi tarn morebiti radi videli, ako bi Jugoslavia zahtevala tudi del čisto nemSke zemlje. Toda že od prvega početka je v tem pogiedu Slovence obv/ladala občudovanja vredua treznost. Zahtevali smo in zahtevamo samo to. kar ie naše, nič več in nič manj. Kajti mi hočemo z nernškim sose- dom živeti v mini, kar pa bi bilo izključeno, ako smo sedaj nasilni. Našezahteve so raditega zmerne. Ako se Nemci vkljub temu zoperstavljajo, ledaj naj tudi sami nosijo odgovornost za vse posledice. Tudi napram Italiji smo zahtevali samo to, kar je naže, toda ltaliiani se ravnajo po nezmer- nejsih načelih. Ali se moremo v današnjih raz- merahzoperstavljati italijanskemu nasiljuzorozj'.-m? Ne verjamem in to je treba Ijudstvu povedati, ker ravno 'to točko neprijatelji v narodu najbolj iz- rabljajo. Danes tarn vojska ni mogoča. Gotovo pa je, da Italija jugoslovanske zemlje ne bo imela dolgo, ako bi si ie na podlagi sedanjih razmer kaj pridobila vkijub naSemu ugovoru. Napram Italiji imamo danes na razpolago le proteste in diplomatično postopanje. AWo ostanejo Italijani gluhi in slepi, tedaj bo govoril meč, toda še le čez dvajset let. Ampak takrat tako zanesljivo in s takim uspehom, kakor so ga dočakali mno.^o mogočnejši Nemci 1. 1918! Ni mogoče, da bi Ita- lijani sami te nevarnosti ne videli, zato je vendar- ie upati, da se reši naše italijansko vprašanje v smisiu jugoslovanskih zahtev brez krvoprelitja. Celotna slika kaže, da naš položaj ni ob- upen. Je tuintam začasno neprijeten. a ne nevaren. Vsekakor smo videli, kako razmere tudi od vsa- kega razumnega posamezniha zahtevajo, da bodi mož na mestu. Na vsak način pa je potato jasno, da oni program, ki je tvoril ententino enotnost — boj proti nemštvu — ne bo več tvoril temeljne točke naše med'narodne politike. Že prvi dan po nemški kapitulaciji ie nastal v tem pogledu popolnoma nov poloŽaj, ki u.a mo- ramo upoštevati. Svojim mednarodnim zvezam moramo določiti novemu položaju odgovarjajoči program in iskati v zunanji politiki novih zave- znikov oziroma zaveznikov na podlagi novih nalog. POLiTICNE VESTI. Tajne pogodbe razveljavljene. Ženeva, 25. Jan. Francoski minister za zu- nanje zadeve Pichon je izjavil v zborničnem od- seku za zunanie' zadeve, da so razveljavljene vse tajne pogodbe. Pod te spada tudi londonska. Italijani gredo iz Reke ? Reka, Hi. Jan. Sinoči je ciobil francoski general na Reki brzojavko. glasom katere imajo Italijani umakniti z Reke takoj vse svoje čete razun dvelv batuljonov. Poveljstvo prevzame med- narodna komisija, sestoječa iz poveljnikov vseh ententnih čet na Reki. Srbi bodo pripuščeni h komisiji kot enakovreden clan. Kako mislijo Amerikanci o tajnih pogod- bah? Pariški poročevalec italijanskega lista »Se- kolo« je vpra^al Wilsonu blizu stoječe osebe glede njih mnenja o tajnih pogodbah, med katere spada tudi takozvana londonska. Dobil |e odgovor: Amerika teh pogodb ni prezrla. Uveljavlja pa, da so poleg tega in naknadno zavezniki sklenili z Ameriko skupno pogodbo, v kateri se zavezujejo, da s[irejmejo 14 Wilsonovih toc'k, izvzem.^i ono glede svobode mot ja Mirovna konferenca bo raz- motrivala, ali so tajne pogodbe s 14 Wilsonovimi točkami v skiadu al ne. V prvem primeru jih odobri. v drugem jih mora razveliaviti. Ali se bo oboroževanje omejilo ? Due 23. tnj. je mirovna konferenca razpravljala o omejitvi oboroževanja. Angleški min. pr^ds. Lloyd George je izjavil. da Angleška. mornarice ne more zmanj- šati. Min. predsednik Clemenceau je izjavil, da mora Francija imeti večjo vojsko ko doslej. V Češkoslovaškem narodnem sin omaždeni (parlameutu) je izjavil fin. minister dr. Rašin, da misli upeljati davek na vojne dob čke. Due 22 tm.se je pričela razprava o reformi (.spremembO obCinsk^ega volilnega reda. Netr><'^?. narodna sk'jpscina (dr?avni zbor Nemčije) \e sklicana na 6. febr. v Weimar. Itnlijanska nasilja. Italijani so v zasedenem ozemlju tudi v popolnoma slovenskih občinah nastavili nove občinske tajnike, ki so jim naro- üili laško in nemško uradovanje. Občinski pečati morajo biti laški. V Nemčliji je bilo pri voütvah v narodno skupščino oddanih zavsem 15,775.175 meSčanskih in 13,798.705 socijalističnih glasov (od teh so dobili zmerni soeijalisti 11,200.000, špartakovci ali neodvisni soeijalisti 2.200.000 glasov) Ukrajinska vlada je poslala Rumuniji ulti- matum, v katerein zahteva Bukovino. Bciikerot v Nemški Avstriji je giasom naj- novejsih poručil pričakovati že v bližnjih tednih. Portugalsko. Bivši kralj Manuel, katerega monarhisti hočejo zopet za vladarja, je izjavil pred svojim odhodom iz Londona, da je proti vsakemu krvoprelitju; Če pa ga večina naroda hoče za vladarja, bo vse1 svoje sile posvetil delu za blagor naroda. Dokument si amote za bivšo Avstro-Ogrsko. Timesov dopisnik v Beogradu javlja svojemu listn, da so v Sarajevu našli dokumente velike važnosti. Ko ;e avstrijski generalni štab imel zapustiti Sarajevo, so bili vsi njegovi spisi v nekem železniškem vagonu. Ostanek so sežgali, vendar se je bosanskemu Narodnemu Vječu posre- cilo dobiti vroke nekaj spisov, med nj mi tajna depeša (brzojavka) iz Dunaja. V tej depeši je bilo odrejeno, da se ima poklati prebivalstvo brez ozira na starost in spol v slučaju, da bi avstro- ogrska armada rnorala zapustiti deželo. Izvršenje naredbe bi ne bilo drugo nego oživotvorjenje pretnje, ki jo je grof Tisza mesec dni pred nje- govim umorom javno izrekel. Potreba narodne discipline. »Rijec SMS« piše: »Naš boj zahteva disciplino naroda, ki je prvi pogoj uspeha To moramo imeti na umu posebno sedaj, ko se na mirovni konferenci od- ločuje naša usoda. Mi moramo imeti pred sve- tom edinstveno politiko Niti v najmanjši podrob- nosti ne sine biti razlik; med ljudmi. ki zastopajo našo stvar, ne sme nastati nesporazumljenje. Niti v najboljäi veri ne sme nihČe, ki bo go- voril v našem imenu, povzročiti rnisli, da Jujoslavija ni celota . . .« »Naša država še ni priznana, naše državno edinstvo se skuša še z nekih »trani onemogočiti. Naravno-je, da bo vsak- do, ki ima interes na tem, skušal izkoristiti vsako razcepljenost med nami. V tem slučaju bi nas izigravali ene na račun drugih, seveda na ikodo celotne Jugoslavije. Tudi denuncirali nas bodo, da je naše narodno jedinstvo laž. da smo koščeki prahü, v katerem hoče biti vsak atom za sebe. ' Do tega ne sme priti. Imamo svojo delegacijo, Stran 2. >N O V A D O B A« Štev. 8 ki le odgovorna za našo politiko na mirovni konferenci To politiko mora zasropati ona složno in euodušno. Ves ostali Stab tehnicnih strokov- njakov in raznovrstnih pomočnikov ter neofici- jalnih zastopnikov naših interesov se mora brez- pogojno in brez ugovora pokoriti vodstvu dele- gacije. ker drugače bomo slabo odrezali, posebno naši ogroženi kraji.« IZ PREKMURJA. Prekmurski Slovenci se ne udajo. Ljutomer, 22. jan. Dne 19. tm. je bil pri Sv. Benediktu v goričanskem Prekmurju veli- kanski shod prekmurskih Slov,encev, ki so se odločno izjavili za pripadnost k Jugoslaviji. Madžari nadaljujejo z nasilji. Ljutomer, 22. jan. Madžari zapirajo Slo- vence ki so se 17. tm v Belatincih izjaviti za Jugoslavijo. Zi'jeli so narodnjaka Erjavca, ga odpeljali v Belatince/ga ranili v prsa in mu dva- kiat: prebodli roko. - Poročajo, da so zaprli tudi znanega čupnika Klekla. IZ KOROTANA. Jugdslovansttä iafoer vGuštaeiju. Guštanj, 2(i. jan 1919. Nad 3000 koroških Slovencev se je zbralo danes v Guštanju, da celemu svetu glasno in odločno povedo, da ne dado niti koščka koroške slovenske zemlje lačnim Nemcem. Shod je otvoril in vodil g. Andrej Osel. Poverjenik za narodno brarnbo dr. Pogacnik je v svojem go vorn po- vdaril: če je Soča tekla krvava. bo tekla krvava tudi Drava, če bi narn hoteli odtrgati le košček slovenskega Korotana. Zaprisegel je nad 200 vo- jakov na zastavo kralja Petra, samih vrlih Ko- rošcev. — Trpin Grafenauer je sfikal zgodo- vino svojega trpljenja. Obsojen je bil na 5 let ječe, samo ker le dejal. da imajo Rusi več žita i nego Avstrija Tudi, sedaj je moral bežati, ker se '¦ mu je Slo ?a življenje. — Koroški rojak dr. Rav- nik je v krasnih beseclah slikal zgodovino trpljenja slovenskega naroda. Povdarjal je, da so Srbi naši rešitelji. — G. Ivan Rebe k je govoril o socijal- nem vprašanju, ki ga bo naša država kakor tudi agrarno uajpravičnejše rešila. Odpraviti se mora krivica, da delavec v današnjih težavnih dneh služi komaj 5 K 20 vin. na dan kakor n. pr. v guštajuski tovarni, ki hoče sedaj zaradi 8-urnega delavnika še od te borne place delavcem oitrgo- vati. Navzoči soc. demokratje so odobravali iz- vajanja govornikov. — Slavje se je ob velikem navdušenju množice lepo završilo. MARIBORSK! NOVICAR. Nemci v Mariboru znoreli. — Naval Nemcev na magistrat. Vojaštvo prisiljeno streljati. VeČ mrtvih in ranjenih. Maribor, 28. jan. Včeraj je prišla v Maribor amerikanska komisija. Nemci so sklenili priliko izrabiti za veliko demonstracijo in dokazatinem- ški zuačaj Maribora. Sole so zaprli ob pol 11. uri in zbrali vse svoje liudi ter z godbo na čelu mar- širali skozi mesto. Hoteli so, da sprejme ameri- kanska misija njihovo deputacijo, kar so pa Amerikanci odklonili. Nato so Nemci de- monstrirali pred okr. glavarstvom, kjer je bila seja amerikauske misije s Slovenci, pozneje pa pred rotovžem ter k'oncno nanj navalili. Ker vsa sva- rila niso nič pomagala in je padlo z nemške strani nekaj strelov ter so Nemci napadli pol. komisarja Senekoviča, je vojaštvo najprej ustrelilo v zrak. Ko tudi to m pomagalo, je ustrelilo vojaštvo med množico. Dva sta bila takoj mrtva, šest do sedem ranjenih. Od strani je pritisnila še straža z bajo- neti, nakar so Nemci v največiem neredu zbežali. Od takrat naprej je absoluten mir. Nahujskano delavstvo se udeležilo vsenemških denionstracij, — Tudi iz drugih krajev so se pritepli Nemci. Maribor, 28. jan. VČerajšnjih denionstracij se je udeležilo tudi nahujskano delavstvo Južne že- leznice. Kurilnice in delavnice J. ž so že dopoldne zaprli in vse delavstvo zbobnali med demonstrate. Posledice si -bo imelo samo pripisati. Videli smo tudi Nemce od drugod, iz Celja, iz Nemške Avstriie itd. Bili so vines tudi nemški oficirji, ki se naha- jajo tu na dopustu, s frankfurtaricami. Slovenska disciplina je preprečila krvave poboje. Amerikanski polkovnik Miles obsodii nemške demonstracije. Njegovo priznanje Slovencem. Maribor, 28. jan. Polkovnik Miles je jzjavil, da so zanj nemške demonstracije brezpomembne in da jih nejemlje na znanje. Dalje je izjavil, da je laž, da bi bila atneriška misija naročila nemško glasovanje za Nemško Avstrijo, ker bi to bilo ne- smiselno. Priz.nal je slovenski upravi vzor- nost in pohvalil red, ki vlada pod njo ter kaže, da smo Slovenci zreli za vladanje. Interniranci, koufiniranci in preganjanci ii mariborskega okrožja naj se v vseli zadevah svoječasnega preganjanja obračajo na g. dr. Vlad. Serneca, odvetnika v Mariboru. Poslati morajo vse potrebne podatke z natančnimi naslovi vred. Na- znaniti je predvseui tudi imena lažnjivih ovadu- hov, ker se mora zrak izčistiti. Prosi se tudi /.a podatke v slučajih,'kjer so preganjanci že mrtvi. »Prometna pisarna v Mariboru«, strokov- ujaška pisarua za inserate in reklamo se je usta- novila v Urbanski ulici 19. Umrla je 19. tm. i-ospa Ana Rnpoc na Tr- žaški cesti po kratki, miični bolezni. Bila je vdova po znanein rodoliubu g. Jožefu Rapocu Maribor. (K razpušče n j u uarodnih s v «'t o v.) Narodna vlada i.* odredila, da se raz- puste Narodni svi-ti Goto^o je, da zdai ni več treba takih svetov v vsakem kra_y», ker imamo že svoje urade. Toda zdi se iiam, da gre naredba predaleč. kajti v obmejnih okrožjih vendar naši uradi -n uradniki ne uiorejo sami rešits vseh za- dev, ki so važne m nujne. Naši uradniki so pre- več zaposleni, da bi iriogli sami iskati informacij, kadar je na pr. treba resiti kako perzonalno vpra- Sanie. Pa uidi tistih stikov z Imdstvom nimajo, da bi mogli brez vsakega sveta odločati v tako važnih zadevah. kakor so iTa pr. občinske, šolske itd. Za obmejna okrožja so svetovalstva. kakoršna so bili naiodui sveti, potrebna. Prepričani smo, da so uradi sami veseli informacij. ki so jih do- bivali od uarodnih svetov. Zato /eiimo, da bi se vsaj narodna sveta v Mariboru in Celju ohranila. S tern bi se izognili tistemu absoiutnemu birokra- tizmu, ki bi sicer moral zavladati in zavoziti v staro avstrijsko smer. ProČ s küiiiproinitiraniiui! Še vedno se na- haiajo v luiSi sredi in celo v siu/.bi države SI1S liudie, o katerih je znano, da so bili najponižnej^i sluge starih avstrii^kih trinogov še več — da so v težkih časih ovajali svoje roiake, hoteč se s tern prikupiti navzgor in doseči zas,? kako ugod- nosti. Vsi, ki želimo, da bo Jugoslavia čista mi prosta stare korupcije, ki želimo, »da bomo narod poštenjakov«, pozivljamo Narodno vlado,da končno vendar napravi red. Na zborovaniu pol it ič ni h pre- ganjancev v Mariboru se je govorilo o slučaju vseučil. prof dr. Oswalda, ki je postal žrtev doma- čega denuncijanta. Ta slučaj pride na pristpjnem inestu in tudi v Časopisju v razgovor. Opozorili bi pa radi še na en slučaj. Uradni list je objavii svoj čas, da it- hi! za okrajnega tajnika pri okr. glav. v LJrežicah imenovan neki Zelenko. Mislimo, da se ne motirr.o, da je to tisti Zelenko, kateri je v letih 191S in 191b opravlial v Mariboru vo- hunsko službo in ki je med drugimi denunciral tudi generala Maistra. Če je bil v našo vladno službo imenovan res tisti Zelenko, je to Skandal, ki se mora takoj popraviti. Snujte krajevne organizacije JDS ! Bliža se čas, ko bo po sklepu mini treba izvoliti na podlagi prostih volitev poslance za konstituanto, ki naj polo^ijo te.nelje ustavi jusoslovanske dr- žave. VeHkanska važnost tozadevnih zakonov zahteva, da narod izbere iz svoje srede res uaj- boliše ljudi in jih poSlje v driavni zbor. Treba pa bo, da se širše občinstvo politično vzgoji na sestankih in shodih. Doižnost vseh demokratskih Jugoslovanov je, da se združijo v vsakem kraju v napredno organizacijo in prirejajo poučne shode in poročajo občinstvu o splošnem političnem po- ložaju in dajejo vsa potrebna t;ospodarska po- jasnila. Za g,o\ornike se je treba oglasiti pri okrajnem 'odbom JDS v Mariboru (tajnik prof. Voglar), ki pošlje tudi vse potrebne tiskovine. CELJSKE NOVICE. »Legijonarji« pridejo v soboto 1. sveč. in v nedeljo 2. svočana v Celje. Na^e Dramatično društvo nastopi po dolgi vojni dob1, ko ni imelo nikjer prostora za prireditve, prvič zopet pred slovensko občinstvo. V soboto zvečer se igrajo »Legijonarji« ob pol s. uri, v nedeljo pop. ob pol 4. uri (Ijudska predstava pri znizanih cenah), obojekrat v mestnern gledaliSču v Celju. Ne dvo- mimo, da bota obe predstavi ogromno obiskani. Celje. Za mestnega ekononia v Celju je imenovan g. Slavko Bezenšek Službo je nastopil 26. t. m. Spoinini iz pokojne Avstrije. V izložbah ¦nemških trgovcev v Celju so še vedno razstavljeni razni traki za avstrijska odi-ikovanja in druga znamenja. Ali ti trgovci Se vedno nočejo pojmiti, da so v Jugoslavs. Mestni urad bi. naj zaukazal odstranitev vse te nesnage ali pa jo enostavno zaplenil. Občni zbor moške podružnice CMD v Celju se je vršii.v četrtek zvečer. h tajnikovega poio čila smo posneli, da je podružnica lansko poletje skupno z žensko podružnico priredila lep koncert; prirejala je tudi rodbinske ve^ere v smislu sklepa lanskega občnega zbora. B'agajnik g. Wutt je po- ročal, da je imela podružnica I 1918 7707 K 45 v ciohodkov (za kamen 800 K, drugih daril 4440 K 98 v, iz nabiralnikov 1117 K 87 v, članarine 972 K 60 v, za računske listke 376 K itd.). Za šolo v Mariboru se je nabralo 2677 K. Udov je bilo lani 141. V odbor za 1.1919 so voljeui gg.: dr. Božič, Lešničar, Wutt, Jerže, Rebek, dr. Gv. Sernec, Petek, SrnodiS in Krai j; za preglednike gg. dr. Juro Hra- šovec in Stermecki; za delegate h glavni skup- ščini: dr. Božič, Rebek in dr. Gv Sernec. - Skle- nilo se je poslati h gerenui deputacijo zaradi nujne rešitve šolskega vpražanja v Celju. — Sklenilo se je dalje, prirediti tekom predpusta večjo slav- nost s predavanjem in zabavnim večerom v korist šolskim potrebam naših bratov v Prekmurju in na Koroškem. V debati se je sprožila ^e mnoga resna misel, katere izvršitev je naročena odboru. Poka- zalo se je v debati, da čaka CMD vkljub novim razmeram še vedno veliko resnega dela, za katero treba rnnogo požrtvovalnosti. Dasi udeležba na olu'iiem zboru ni bila velika, se je v razmeroma malern krogn udeležencev zopet pokazalo, kako uiijni potrebni so taki sestanki, kjer se nazori zbistrijo in se pojasni in nasvetuje marsikaj. Učiteljsko društvo za celjski okraj je pre- jelo na vdauostno bizojavko, ki jo je povodom svojega obäiega zbora postalo naSemu regentu, nastopni lepi odziv: Beojrad. Izvolite primiti tnojo najiskreueižo zahvaio za izraz udanosti. Dober učitelj, ki razume nežna srca mladine, je^ naj- bolj^a garancija za veliko bodočnost države Slo- vencev, lirvatov i Srbov. Storili bo:no vse, da rešfmo najlepže dele Jugoslavije italijanskega i nemSkega jarma. Aleksander. Za vojake bolnike celjske nadomestue bolnice je darovala stražna stotnija celjskega pešpolka 120 K za nabavo časopisov. lll.'nado- mestna stotnija celjskega pefipolka 41 K za na- bavo knjig in vojaška državna policija v Celju 120 K za nabavo knjig. lzreka se tern potom vsem darovalcem najlepSa zahvala. SHS Slacijsko poveljstvo v C**lju Vodstvo sole šolskih sester v Ceiju nam z ozirom na dopis dne 22. prosinca tl. o šolskih razmerah celjskih piAe: Med drugimi omenja tudi solo šolskih sester v Celju. Pise, da so prostori nedostalni; to je resnica. ker obiskuje Aolo nad 500 otrok. Dalie pise, da je pouk na soli le men- jajoč po par ur na dan. To je neresnica. Poduk traia redno vsak dan od 8. do 12. lire dop. in od pol 2. do pol 4. ure pop — izvzemši po po- stavah predpisaua dva poldneva v sredo in so- boto s:a prosta. Le prvi in drugi razred imata poldnevni poduk in to redno vsaki dan. Kar se tiče šolnine — plačujejo isto stranke iz mesta in dni^'h tujih solskih okolišev, in še med takiini je več neplačujočih nego plačujočih. Nadalje piže, da morajo biti stranke žolskim sestrani hvaležue, če njih otroke sprejmejo v Solo. Hvaležnost je lepa Cednost. Zavedni Siovenci pa so sestram res hvaležni, ker jim že 40 let učijo otroke v mate- rinščini in t• • di radi plačajo Solnino, vedoč, da je šolska sestra ravno tako plačila potrebna kakor vsak uradnik in učitelj. Dopisnik članka pa se naj oglasi pri okrajnem šolskem svetu v Celju in se pouči o šoli šolskih sester. da bo lahko pisal samo resnico. Tvrdka Westen še vedno ni dala javnosti pojasnila, ali je res, da odtrguje delavcem pri plači za nemški Schulverein To pojasnilo zahte- vamo brezpogojno. Če je namreč to res, se tvrdka tudi s tern, da je svojim uslužbencem oh priliki 25-letnice ohstanka dala razne bonifikacije, še v naših očeh ni oprala. K poglavju: stanovanjska mizerija v Celju Da se odpomore pomanjkanju stanovanj za slo- ve-isko uradnižtvo. izvaja lukajšnji magistrat iz odredbe Narodne vlade glede pravice občiu do posega po stanovahjih posledice. Posebna komi- sija hodi od hiše do hiše ter ugotavlja vsa sta- novanja, katerih imetniki niti po domovinski pravici niti poklicno niso navezani na prebivanje v Celju Vsa taka stanovanja morajo biti tekom 14 dni po zaseženju prazna. Tako vendar upamo, da bo v kratkem precej stanovanj na razpola.^o. Celje. Hotel »Nadvojvoda Ivan« je kupil g. Milan lieberle iz Osjeka ter ga bo imenoval odslej »Hotel Balkan«. Prevzame ga s 1. svečanom. Restavracija se otvori 8. svečana. Več v oglasu ! Iz davčne službe. PisarniSki oficijant Viktor Zirnič v Celju je imenovan za davčn. praktikanta. Nemški otroški vrtec v Gaberjili obiskuje sedaj 6 otrok Od.teh so poprej 4 obiskovali slo- venski vrtec. Agitaciia za nemSki otroški vrtec je med gaberskimi ncmškutarji velika. Okrajni sol- ski svet naj tudi ru napravi red! Proti pijančevanju vojakov. Ker se v zadnjem času izt^redi vojaštva množijo in se je dognalo, da vojaki — potem ko se gostilne zapro — prinašajo z tlorna opojne pijače ter popivajo tudi po privatnih hi.^ah,. opozarja se na to, da je SHS štacijsko poveljstvo v Celju odredilo, da se bode vsakega pijanega vojaka, ki pride v vojaš- nico, zaslišaio, da se dožene, kje se je upijanil. Opojne pijače, ki bi se hotele v vojaSnico vtiho- tapiti, se bodo odvzele, prinesitelji aretirali in se bode proti njim postopalo kazensko. kakor tudi proti onim, ki vojake upijanijo. SHS štacijsko poveljstvo, Celje. Za narodni davek ie izročij dr. F.. Kahm iz iieke sodnijske zadeve 25 K. Jezika za zobmi ne more držati barvar Ta- tschek v Celju. Sir; izmišljotine in hujska proti naSi kraljevini Ali mu je znana uaredba vlade glede hujskačev? Kamor so že nekatere djali, lahko pride tudi on". Jezik za zobe! Poročil se je g. dr. E. Breschar, zdravnik v Celju. 7. gdč. l.judmilo Širca iz Ljubljane. Obilo sreče! IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. Ormož. V soboto, Lfebruarja 1919. se vrši ob petih zvečer v Ormožu o'bcni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke. Štev. 8 »NOVA DOB A« Stran 5. Poročilo o političirh razmerah pod« prof. Voglar iz Maribora. Somišljeniki, pridite polnoštevilno! Radgona. V nedeijo, cine 26. prosinca so je vršil shod zaupnikov JDS za radgonski ok raj. Prof. Voglar je fi-ovorM o strankinem programu, ki je v resnici jugoslovanski in d-mokratski in odgovaria najbolj idealni obiiki moderne urejene države Po tern poročilu se je ustanovila kraj. org. JDS za radgonski okoliš pod predsedstvom g. nadučiteha Mavriča v Gornji Radgoni. Radenci. (Shod zaupnikov JDS) V nedelio, dne 26. prosinca se je vrsil tnkaj jako dob'ro obiskan shod zaupnikov. Prof. Voglar je poročal o političnem položaju, o programu JDS, o raz- merju obeli slov. strank ter o potrebi, da so organizirajo tudi v Radencih vsi tisti, ki so zmožni poseči aktivno v pol tično delo, a do sedaj uiso imeli domače organizacije Nato se je Listanovila kraj. org. .pod predsedništvom g. žu- ¦pana Jak. Zemljiča V Limbušu pri Mariboru se je vršil v nedeijo krasno obiskan shod JDS ter se je usta- novila tudi krajevna organizacija. Shod JDS v Trnovljah pri Celju. V ne- deijo 26. tin. se je vršil v Trnovljah pri Ložnarju ciobro obiskan shod, kateremu je predsedoval posestuik g. Anton Mahne. Govorili so gg. major Burnik, dr. Gvidon Sernec in lv. Prekoršek, ki so obširr.o in temeljito razprrivljali *o vseh danes važnili političnih in gospodarskih vprašanjih Sprejele so se na predlog g. Mahneta soglasno rezolucije, kakor jili stavimo na na.ših zborovanjih. Tudi na tern shodu se je živo pokazalo, kako potrebno je, da se v leh časih nnrodu pojasnijo raznn tekoča vprašanja, da se odstrauijo dvomi in nezaupanjf, ki \u še tupatam ostalo rued na- rodom kot dedščina star- naze avstrijske vzgoje. Shod JDS v Loki pri Zidanem mostu se je vršil 2o. tm. v šoli. Velika šolska soba je bila poina zborovalcev. Zborovanie je otvoril in vodil žel. uradnil: g. M. Punaih. 0 političn h in raznih drugih vprašanjih je razpravljal urednik g. Vekoslav Spindler iz Celja. V debati je marsikatero važno vprašanje, posebno glede Koroške, pojasnil žel. uradnik g. Roglič. Sprejele so se resolucije. v ka- terih se 1. odobrava ujedinjenje SHS in pozdravlja naš vladar; 2. protestira proti italijanski, nemški in madžarski okupaciji slovenskega ozemlja; 3. zahteva poenotenje narodnega gospodarstva, po-, sebej aprovizacije, na vsnn državnem ozemlju ter opustitev gospodarskih mej med Slovenijo in Hr- vaisko; 4. pozdravlja obljubljeuo agrarno reformo. V odbor krajevne organizacije JDS, ki se je ustanovila, je izvoljen za predsednika posestnik Martin Zupančič, za podpredsednika M Punčuh, '/-a tajiuka Fr. Lebar. za odbornike Andr. Jurgelj, r'r. Rao-k, Karl Jenčič, Anton Kovač. Fr. Zupanc, Anton Pugeij; za namestnike; Al.Zeie.znik, Franc ron, Al. Krohne, Jernej Biderman in Peter Kovač Kozje. TukajSnji zbor JDS je na svojem glavnem zborovanju due 17. prosinca izvolil sledeči odbor: predsednik Ivan Kramik, uadučitelj; pod- predsednik Rudolf Krarnar, not. kand.: tainik [go Hauptman, učitelj; blagajnik Robert Ivaniiš, učitelj; odborniki AI. Močevar, sodnik, Ant. VertovSek, po- sestnik, Jože Jurak, odv. uradnik, ter gdč. Tilka Prešiček, pos. hči; pregledovalca računov Matija Najžar in Milan Vončina. Kot zaupnika za glavno zborovanje sta bila izvoljena Anton Vertovšek in Fran Leskovšek, kot član v izvršilnem odboru pa Ivan Krajnik. Redni zbor zaupnikov JDS se vrši letos 27. aprila v Ljubljam Volitev izvršilnega odbora v smislu strankinega organizucijskega reda se prične 10. februaria. Kdor se torej hoče kot pri- staš volitve udeležiti, naj se prijavi takoj krajevni ali pa najbližji že ustariovljeui organizaciji ali strankinemu pol društvu. Zbor itrajewn« organs ^acije JDS v Celju se vrši nocoj v sredo 29. tm ob 8. uri zvečer v inali dvorani Narodnega Doma. Pristop imajo vsi ze organizirani Člani n vsi, ki se hočejo še ta večer prjjaviti kot Člani stranke. Upamo, da se bodo somišljeniki v lepem Številu odzvali. — Odbor. DNEVNE NOVICE. Deželna vlada v Ljubljani. Tako se bo od- ¦sl('.i iinenovala dozdajna Narodna vlada. Predsed- nik dr. Brejc in podpredseduik dr. Žerjav sta od osrednje vlade že inienovana. Imenovati se imajo poveijeni.k 7.a notranje zadeve, za uk- in bogo- castje za kmetijstvo "in za pravosodstvo. Jugoslovanske poštne znamke. NaSa skrb bodi. da se v vseh- zunanjostih kaže v Jugoslavs enotuost. I aka zunanjost so tudi poštne znamke. .Danes imamo celo vrsto različnih znamk -- slo- venske, hrvatske, bosanske, srbske črnogorske, avstrijske in morobiti še kaj. Naj bi se pri takih enostavnih stvareh Cnnpreje ustvarila enotuost, ker sedanji miš-maš na zunaj nc dela ugodnega utisa in vzbuja mnenje, da Jugoslavija ni enot'na država. V Istri je po potvorjeni statistiki bivSe Av- strije 207 993 (60 4° 0) Jugoslovanov in 115440 (33 5°/,,) Lahov. Tako izgleda pravica Lahov do 1st re! Uniforma češko - slovaške vojske bo p'ri- . krojena po ameriškem vzorcu. Kralj Peter I je nevarno zbolel v Faleronu na Grškem. Regent Aleksander ga je še) obiskat. General Božo Jankovič je invnovan za vr- hovnega poveljnika za lirvatsko in Sloveuijo. Se- de/. 11111 bo v Zagrebu. Predsednik Milan PribičeviČ ie inienovan šefom njegovega generalnega žtaba. Avstro ogrska banka je imela leta 1918 54,64 7.482 K čistega dobiilka. Češko-slovaško devizno centralo ustanove v Pragi ter se tako v tern oziri' osainosvoje od Dunaja. Krušne karte v Sarajevu so /aradi v el ike zlorabe odpravljene. RavnateljsKa sluzba je razpisana na državni gimna/.iji SHS v Celju. Prošnje do 15. febr. 1919. Nemscina kot obvezen predmet je odprav- Ijena na vseh ljudskih in meščanskih šolah v območju dužejne vlade SMS v Ljubljani. »Novo Dobo« pošiljaiuo redrio vsako sredo in sobuto dopokine s pošto iz Cclja. Ako ga kdo redno ne dobiva, naj nam to javi, da na- p, avimo red na pošti. Izvemo namreč 0 raznih nerednostih, tako n. pr. da gg. trgovci in drugi, ki bi inieli dobivati večje število izvodov v razprodajo, lista dobivajo veduo manj nego se ga odposlje Takim nerednostim hočtmo z vso odločnostje priti v okom. Oprosčeni vojaške službe so v smislu na- redbe deželne vlade SHS v Ljubljani gojenci viSje obrtne sole in slovenske trgovske sole v Ljubljani. Iz ftolske službe, Nadučitelj Teodor Mahorčič iz Vojnika je premeščen v Št. Vid pri Planini. -- Za nadučitelia v Rogatcu je imenovan Jos. Cenčič od Sv. Roka ob Sotli, za nadučitelja v Rogaški Slatini Ivan OlinSek iz DonaČke gore, za naducit. v Velenju Ivan Koropec iz Šoštanja. Nadporočnik Milo Kolar javlja vsem so- rodnikom in prijatcljem( da se je nahajal 4 ceia leta na Francoskem in se boril proti Nemcem. Sedaj se nahaia v Nišu v Srbiji. Narodnim društvom v Celju se ie regent Aleksander v skupni brzojavki zahvalil na čestitki. Češka duhovščina se je na svojem zboro- vanju due 23. t. m. izrekla za odpravo celibata in za slovjl%# KNJIGAKNA UMETN1NE MÜZIKALI.JE (roricar & Leskovšek, Celje GRAŠKA (^ESTA ST. 7 ® ROTOVSKA LL1CA ST. 2 Najv<»cja za.l(.^a. papirja. pisaiiiih in risalnih po- trrbšciiL §2 Zaloga tiskoviiL solskih /vezkov itd. Priložnostni nrkup. Lcpa, skoro nova, dolga, Cm a, /Jniska suknja z žametasto podlago se takoj proda za 900 kion. Vpraša se Gosposka ulica 5. II. nadsiropje. liprašnna učiteljicu pouČllje »tovert<^.ino in ncmščino samostojno in pomaga tudi ljudsl) se sprejme v odvetniško pisarno x Celju. lzv/cban s >trojer»isju in slov. tfsnopisu. Važno je, da je dotičnik že služboval v odv. pisarni. Ponudbe \\A naslov g. N. Založnika, Lava 21, Celje. D»ovi)reine sanke v dobrcm stanju po nizki ceni naprodaj. Kje, pove upravniŠtvo. Staubßna in planterijska hleparsho obrt ct. Jošta nam. CeSje, Graška c. 8 (nasproii ,,belega volau) Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Po- , strežba točna in solidna. ¦V Z.fOiiitinia pOjOiUidlbii Samostojen obrtnik (invalid) želi v svrho ženitve znanja s pošteno mladenko. Na bogastvo se ne glcda, pač pa na blago sree. - Ponudbe se prosi pod »Jugoslovan«, poštno ležeče Celje. Malo posestvo tričetrt ure oddaljeno od Celja, obstoječe iz lepe hiše, 3/4 orala zemlje in 6 oralov nascja- nega najemniškega posestva se z živino in krmo ali tudi brez iste po najnižji ceni proda. Naslov posestnika v upravništvu lista. Sklad za vojaške vdoye in sirole, zavarovalni oddelek, Ekspozitura v Mariboru, Sodnijska ulica 14. Naznanilo. ObveSČamo zavarovance in zavarovatelje, da po- sluje od 1. svečana naprej ekspozitura v Mariboru za političnc okraje Brežice, Celje, Konjice. Ljutomer, Mari- bor, Ptuj, Radgona, Slovenjigradcc, ter sprejema vsa vplačila zavarovalnih premij kakor tudi ponudbe na spremembo življenjskega zavarovanja na vojno posojilo v 2ivljenjsko zavarovanje na izplačila zavarovalne svote v gotovini. Prosimo, da vsi zavarovanci odnosno zavarovatclji vplačujejo točno zavarovalne preniije.s tern se obvarujejo izdatne izgube oziroma podpirajo vdove in sirote naših umrlih junakov. Nadaljna obvestila daje vodstYO ekspoziture z Mariboru. Štov 8 »NOVA D 0 IJ A< Stran 3. DOPISI. Iz Velikovca nam.pišejo slovenski fantje: Kako hrabri so koroški nemčurji v boju proti nam jugoslovanskim vojakom, kaže naslednji slu- čaj: 4 fantje 9. stotnije smo šli na patrolo nedaleč od Velikovca. Trčili smo na 47 Nemcev s tremi strojnicami. Pognali smo jih v beg ter se vrnili z eno strojnico v Velikovec. Razpoloženje med naSimi vojaki je izborno. Čudno pa se nam zdi, kako morejo nekateri fantje Se ostati doma. Po- prej so radi služili tujcu. inarsikatei i je zanj dal življenje, za zatiralca našega naroda, naših koristi pa sedaj ne vidijo ter raje doma za pečjo luSčijo komzo. Sedaj, ko treba braniti slovensko domo- vino proti roparjem, pa smo skoro osamljeni. Pa v družbi z brati Srbi, s katerimi smo se presrčno ^obratili, se čutimo prav dobro. Upamo, fantje, kateri ste §e doma, da ne hoste delj pustili sra- motiti našega celjskega peSpolka, ki'se je povsod odlikoval in tudi sedaj zaslnži prvo mesto med onimi, ki odplačujejo nemSkutarjem, kar so nam posodili. Fantje, na Koroško! -- Več vojakov celjskega SHS pešpolka. Trbovlje. Odpuščeni ravnatelj nasega rud- nika Heinrich se je hotel še v zadnjem tr'enotku maščevati ter je odslovil uradnika Naglava in odpovedal restavraterju Dolničarju. Pa je poskrb- ljeno, da se Heinrichovi maščevalni ukrepi ne bodo uveljavili. Mozirje. Za nadučitelja na tukajšnji ljudski Soli je imenovan g. Ivan Pušenjak, dozdaj solski vodja v Šniihelu nad Mozirjem. Mozirje pridobi s tem vrlo moč na polju narodnega dela, zaved- nega, iskrenega in odločnega narodnjaka-demo- krala. Laški trg. 18. tm so priredili naSi boljše- viki pod imenom »Heimkehrerkränzchen« veselico, pri kateri so se nekdajni nemški reprezentantje polnoStevilno zbrali,, in še v slovo nialo pohajlali. Na vsak način pa moramo ob času zabraniti, da bi socijalnodemokraško - nemško-boljševiSki duh prevladal med nami. Zidanmost. Na postaji še opravlja znani nemškonacijonalni petelinček Sigismund Krajieek službo. Ta je vsled nesposobnosti za prometno službo prideljen samo blagajni, dasi bi slnžbo pro- daianja voznih listkov lahko opravljala ženska z zmerno plačo, ne pa nem.ški nadrevident. Čas je, pomesti gnilobo. In naši uradniki v tujini? Poljčane. Pri nas se potepa Se precej fan- talinov, ki popolnoma brezposelni pohajkujejo okrog, namesto ria bi se javili k vojakom. Zadnji eas je, da vojaška oblast nele samo kazen obeta, marveč da poloviti te pobaline, ki ogrožajo javno varnost, ter jih vtakne v vojaško suknjo, oziroma jih kaznnje kot dezerterje. Poljčane. Postajenačelnikom na tukajšnji po- staji je imenovan revident g. Jože Grilc. Poljčane. Naš kraj je nekako zatočišee vseh faliranih nemškutarjev. Sedaj nas je osrečil s svo- jim prihodom slaboznani Leiller iz Hraslnika, ki se misli tukai kar ustaliti. G. Koblischek, ki Has je hodil tožit na Dunaj z Ornigom, se najrsfjäi kreta prl nas in namerjava celo otvoriti obrat v svoji stolarni. Bivša šolska »lojtra« Roseggeršole Schmuck nas še vedno osrečuje s svojo navzoc"- nostjo in se mu nikamor ne mudi iz Jngoslavije. Iz Loč je prišel odpuščeni nemški učitelj Čnček, ker se pri nas boljše počuti kakor v Ločah. Ne bi se ndčili, če bi prišel enkrat Hindenburg ali Viljem k svojim bratcem. üospodje so zavzeli jako komodno stališče in se delajo, kakor da se ne bi zgodilo nič; töda varajo se, obračun z obrestmi vred za leto 1014, kakor tudi za člana Ornigova deputacije pride. Nemškutarji, ki so se prej no vsa usta ustili, da bodo prodali, če po tnne Jugo- slavija dejstvo, vsa svoja puse^tva in šli v blažene nemške kraje, so kar potihnili. Wouk, Machoritsch, različui Schwelzi, pojdite v nemSko Avstrijo in prodajte svoja posestva, mi ne bomo žalovali za vami. Glas iz podjarmljene Istre. V roke smo dobili dopis slovenskega roiaka v Istri, kateri je zasebnim potom došel v Galicijo pri Celju. Do- pisnik — g-. Jos. Ahtik iz Konra ~ pravi med drugim: »Stanje naSe je težko. Kako je tu, sploli sploh ne isveste ne iz časopisov, ne drug-ace, ker Lahi skrbno potlačijo vsako pritožbo. Boli nas, da se prosti Jugoslovani udajajo veselju in po- zabljajo na nas. Upamo, da se položaj kmalu razjasni. Vsako najmanjže delo za narod pre- prečijo Lahi z ječo 1 do 5 let in visoko denarno kaznijo. Za eno Iito moramo dajati sedaj že 2 K 50 v. Upamo, da nas pri mirovmh pogajanjih ne zavržejo, in tedaj se kot en mož ves narod dvigne in glasuje za našo Ijubo Jugoslavijo«. Obrtmiški shod v Šoštanju. Ob.veliki ude- ležbi trg-ovstva, obrtništva in delavstva se je vršil due 12. tm. v dvorani g Vasle obrtni shod tukajS- nje mestne in okoliške skupne za'druge. Shodu je predsedoval načelnik okoliäke zadruge kovaški mojster g. Sola. 0 položaju obrtništva med vojno je poročal g. Volk, ki se je v jedruatih besedah spomnil krivičnega razcepljenja tukajšnje zadruge — ena izmed using, katero je z.amogla blagopo- kojna avstro ogrska vlada uuditi svojim SoStanj- skim nemškim oprodam. Kot odposlancc zveze slovenskih štajerskih obrtnih zadrug je poročal g. Zadravec iz Središča o nalogah obrtniStva ter o ciljih obrtniškega >.adružniStva za hodočnost. Zanimivemu predavanju je sledil enoglasno spre- jet sklep, da obstoječe skupne zadruge nikakor ne zadostujejo zahtevam obrtništva in narnenu obrtni^kih organizacij, ter da je za bodočnost organizirano delo le v strokovnih zadrugah mo- goče. V spoznanju, da šoštanjska skupna zadruga, ki je v dosedanji obiiki žtela 360 članov, z ozi- rom na to, da se interesi posameznih članov bi- stveno razločujejo in da si mnogokrat celo na- sprotujejo, sklenili so navzoči v.borovalci, da se obstoječi skupni zadrugi razpustite ter se na njih mesto ustanovi 5 strokovnih zadrug (skupin). Uva- žujoč krajevne razmere se je sklenilo ustanoviti zadrugo trgovcev, gostilničarjev, stavbnih obrti ter zadrugo oblačilue stroke. V izvržbo pripravijalnih del se je izvolil za vsako zadrugo poseben pri- pravlialni odbor, ki začnetakoj z delovanjem. 0 starostnem zavarovanju je poročal g. Volk ter je bila njegova tozadevna resolucija, kakor tudi ona glede ustanovitve samostojne in obrtne zbor- nice za slovensko Štajersko enoglasno sprejeta. Lepo uspelemu shodu sta sledi 1 i dve gledaliSki, v splošno zadovoljnost uspeli predstavi, kateri je uprizorilo delavstvo iz Šožtanja in okolice. Pevske točke so se izvajale izborno in zato gre — po- sebno pa .^e za zelo srečno izbrano alegorijo — vsem prirediteljem, v prvi vrsti g Kurniku iz Žkal, vsa cast. S šoštanjskim shodom se je položil temelj /adnižneinu reorganizacijskemu delu, ka- teremu naj tudi drugod ne manjka s strani obrt- niStva pravega spoznanja in delavnega ^animanja RAZNE VF.STI. Kaj je pisal Viljem Francu Josipu? Fran- co iki listi priobčujejo pismo, katero je začetkom vojije pisal nemški Viljem avstrijskemu Francu Josipu: »Srce mi krvavi, toda preplav.ti moram vse z oro?.jem in krvjo. Žene, moške, otroke in Protialkoholni kongres »Svete vojske« v Ljubljani 1(>. tm. je bil vclikansko obiskan. Skle- uiii so organiziraii po v>em Slovenskem inten- zivno protialkoholno akcijo. Izrazila se je želja, da bi se enaka zborovanja vrStla tudi v drugih jugoslovanskih mestih, Zagrebu, Belgradu itd. V Istriji so Lahi zaprli Ciril-Metodove sole v Voloski in Opatiji, nemške š^ole pa smejo pouk nemoteno nadaljevati. starce je treba pokončati. Prizanesti ne moremo ne hišam, ne drevesom, kajti le s takim teiorjem je mogoče premagati degenerirani francoski narod tekom dveh mescev. Če se o/.iramo na,humanost, more trajati vojna še leta.« Vstop Častnikov, vojaških duhovnikov, zdravnikov itd v vojsko kraljevine SHS. Pre- jeli smo tozadevno okrožnico poveljstva II voj- nega okrožja v Ljubljani. Aktivnim in neaktivnim . častnikom, voja^kim duhovnikom, -zdravnikom, računovodjem, vojaškim uradnikom ter dotičnim aspirantom, ki žele vstopiti v vojsko kraljevine, je okrožnica s podrobnimi določili v našem ured- niStvu na razpolago. Invalidne pokojnine in doklade Na razna lozadevna vprašanja javljamo, da se treba v teh zadevah obrac'ati na pristojna dopolnilna poveljstva pri katerih so ustanovi jene tozadevne komisiie, ki vsakega invalida na novo preiSčejo' in priznajo potrebna plačila. Prijave kronskih terjatev v inozemstvu. Z žigosanjem bankovcev započeto akcijo nadaljuje ministerstvo v Belgradu s popisom kronskih ter- jatev v inozemstvu. Vsak, kdor ima v inozemsivu kaj v kronah terjati, naj svojo terjatev sigurno prijavi do 5 februaria 1919 poverjeništvu za finance v Ljubljani. Več pove javeu poziv, ki ga objavimo prihodnjič. Kdor hoče varovati svojo korist, naj ne zamudi postavljenega roka. Veliko poneverbo so razkrili It- dni v češki kmetijski družbi v Pragi. 26-letni uradnik Henrik Valek je poneveril 1,443.603 K. Statistika in Jugjslavija. Po na^ih zahtevah bi imela naša država obsegati 276.5097 štirj. km. 7. 14,796.459 prebivalci. Od tel> bi bilo 11 mi- lijonov 251.444 (77-1 °/„) Jugoslovanov, 267.982 (1M °/„) drugih Slovanov, 1,030.895 (6.9 °/0) Nem- cev, 554.914 (47%) Madžarov, 404 454 (2 7 0/0) Lahov, 426.189 (3°/0) Rumunov in 550 454 (3"8 °/0) drugih. Največ prebivalstva neslovanske narod- nosti bi imeli doli biv.S'1 ogrske države (Bačka, Baranje, Banat. Medjimurje in Prekmurje) s ko- ridorjem proti Češkoslovaški državi: 828'64() SHS. 734.065 Madžarov, 700 076 Nemcev, 68 420 ostalih in 334.580 Rumunov. Ti podatki glede narodnosti pa seveda niso točni, ker stoje na potvorjeni avstrijsko-madžarski Statistiki. Katoličanov bi bilo 6750.000, pravoslavmh 6,800.000, Muslimanov 95000, židov 100000, ostalih (največ evangeljskih) 450 000. Prehranjevalna služba na vsem slovtnskem ozemlju je odslej osredototena pri prehranjevalnem uradi v Ljubljani in je dr. Fel. Lajnšič v Mariboru odvezan od^ službe prehranjevalnega komisaija ;:a alovensko Štajersko. Položrs ce ali nakaznice? Izvemo, da so mnogi, katerim smo poslali list »Nova doba« na ogled, pričakovali, da v svrho pla- Čila priložimo položnice, in da vsled tega niso plačali naročnine Opozarjamo torej še enkrat, da bomo stopili v zve/o šele z novo poštno hranilnico, ki se bo osnovala za našo d;žavo. Za sedaj pa naj, kdor hoče list dobivati, pošlje naročnino vsaj za mesec dni naprej takoj potom nakaznice. i2S uceire^ 2S krepke postave, s prirnerno šolsko izobrazbo (2 razreda gimnazije ali 3 razredi meščauske sole) sprejme takoj Zvezna tiskarna v Celju. Knonictn drVa bukova in tirasiova, ii:ij"ianj polsuha. naložcna v vagon za takojSnjo uddajo. oiiudho s skiajno ceno in množino je poslati tvrdki VinHfl Vabit -JMtf c«ij«. Ivan Ravnibar - Celjc priporoča špecerijsko blago, barvo, vsako- vrstno mineralno vodo in deželne pridelke. Dražbeni oklic. V pondeljek, due 3. februarja 1919 in po potrebi — naslednje dni ob 9. uri dopoldne sc bo oddalo iz skladišča kemične tovarne v Mosteh pri Ljubljani na javni dražbi več tisoč raznovrstnih sodov in kadi (malih in velikih, iz mehkega in hrastovega lesa) dalje več sto dog, 1 va ;on obročov, 4 garniture sodar- skega orodja, 455 kg sodarske smole, kakor tudi 1 decimalno tehtnico in 2000 steklenic lzdražitelji moraju kupljcno blago takoj plačati v gotovini in odstraniti na lastne stroške. Dražbena komisija si pridržujc pravico ponudbi1 pod izklicnimi cunami zavtniti kakor tudi spekulativne nakupe prepreciti. K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega preizkuševališča v Ljubljani inž. Jakob Turk. V Ljubljani, due 22. januarja UMO. Poverjenik za javna dela in obrt: inž. V. Remec s. r. Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. 8 Št. 846. HHA ¦ Razglas. lugoslovanslia tovorna za milo v Spod. Šišlii ima večjo zalogo milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih temeljnih, oziroma nadrobnih cenah: 20% pralno milo v kosih po 100 g, komad po K —'40 30% * » » » 100 g, » » » —"50 30% » » » » 200 g. ¦ » » » 120 38-40% toiletno » » » 100 g, » » » 2 50 66% milo za britje » » 50 g, » » » 2'— 10% milni prašek ..........kg » » 250 Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten p op us t in se v tern shiČaju oddajajo milni izdelki franko tovarna po naslednjih cenah: 20% pralno milo v kosih po 100 g, komad po K —'30 30% » » » » 100 g, » » » —"45 30% » » » » 200 g, » » » —'90 38-40% toiletno » » »100 g, » » » 1 80 66% milo za britje » » 50 g, » » » 1 '40 ¦ 10% milni prašek ..........kg » » 2'— ' Blago se mora plačati naproj, ker se sicer* razpos