Dopisi. Iz Celovca. 24. dec. je čitavnici ljubljanski došel telegram, daje čitavnica celovška dovoljena. Brž po sprejemu telegrama je tudi po telegramu ljubljanska čitavnica odpisala: „Bog daj srečo!" Iz Celja. (Naznanilo.) — V nedeljo 10. t. m. bo eno uro pred besedo, to je, ob šestih zvečer v čitavnici naši občni zbor, v kterem se bode za tekoče leto 1864 nov odbor volil. Vsi domači in unanji udje se vabijo prijazno v zbor in k besedi s plesom; tisti družtveniki ¦ ___ 6 — pa, ki še letnine niso plačali, se lepo prosijo, naj bi blagovolili, to stvarco kmali poravnati. Citavnični odbor. Iz Stajarja. Gk. — Recimo kojo o gospodarskih stvareh. Celjska poddružnica kmetijskega sta-jarskega društva krepko postopa in koraka naprej , le naprej, to je, do s am o s talno s ti. Ves napredek se sedanji čas na svetu vija o tem, da društvo človeško postane samostalno (autonomno), bodi si v kmetijskih, trgovskih, narodnih, političnih ali kojihgod drugih zadevah. Poddružnica celjska je skusila že toliko v kmetijskih zadevah, da more presoditi načelstvo graško , pa tudi prevdariti svojo lastno moč. O uni so časniki že govorili marsikaj , o tej nam kaže celjska razstava, da ima spodnji Stajar posebne pogoje za napredek v poljedelstvu, in da^je celjska družba različnosti ravnega in goratega Stajarja dobro precenila. Zadnja seja celjske poddružnice pa še bolje kaže, kako se je povsod že-vkoreninila želja pri kmetih , da bi sprejeli po novem društvu kmetijskem, česar od starega dobiti ne morejo. Kaj hoče nam tudi pomagati graško kmetijsko društvo, v kterem se ravna vse le v jeziku, ki ga doljni Stajarec ne razume, — brez tehtnega^kmetijskega lista, ki ga tudi Slovenec prebirati more? Čudno je res, da se našim kmetom sili nemški list! Namen kmetijskega društva pač ne more biti drugačen , kakor da podpira kmetovanje z delom in besedo. Najbolj pa se ve je potrebna tudi beseda kmetu razumljiva, da mu užge luc do novih znajdeb, do pravilnih kmetijskih opravkov, da mu uname veselje do umnega kmetovanja. To je pa le mogoče storiti društvu, ki ima lejednoiično kmetovanje pred seboj, ki ima pred seboj tudi le jedno-jezični narod. Stajar celi pa razpada v obeh ob-zirih na dve plati: tam gori imaš velike gore in planine, ki le živini dobro pašo dajajo, vendar pšenice le pičlo, vina nič ne rodijo; tam doli ob Dravi in Savini imaš lepe ravnine, plodne griče, rodovite gorice , ki grejejo žile tudi čisto drugemu narodu, narodu slovenskemu; ali po onih visokih gorah, po bogatih rudah spet Nemec išče svojega živeža. — Zato smo veseli pozdravili krepko obnašanje celjske poddružnice, ker upamo, da od tjstod nam izhaja nova zvezda za naše kmetovanje. Želimo, da poddružnica bode samostalno društvo brez obzira na druge poddružnice, ako bi morebiti obupala, ko bi one sestrice bile mlačne; zaupaje na samo svojo krepost bode središče, okoli kterega se bodo v enacih razmerah sčasoma tudi druge poddružnice vrstile, kadar bodo spoznale, da jim ponuja več dobičkov kakor graška. Se ve, da bi bilo najboljše, da bi od vseh slovenskih poddružnic celjska poddružnica dobila nagloma obile podpore moralne, da bi saj sama do sebe potem imela več zaupanja. Da pa vendar druge poddružnice še sedaj ne bi spoznale potrebe posebnega društva tako jako kakor celjska, ne dvomimo, da bodo po ustanovitvi novega društva se celjskemu pridružile. Kmali bomo vidili, kaki bodo sklepi celjske poddružnice; naša dolžnost bo potem seči po prijatelski desnici, ki nam jo ponujajo celjski korenjaki. Srečo dobro za novo leto! Od sv. Trojice na Staj. Z. — Na sv. Štefana dan so naši ubogi veliko veselje na Slatini (Sauer-brunn bei Rohitsch) imeli; nadžupnik od sv. Križa gosp. Janez Kalir in pa inšpektor na Slatini gospod dr. Sok, sta siromake skup poklicala. Bilo je v neki hiši kakor v Betlehemu; na Božičnem drevesu je viselo veliko darov: oblačil, obutelj itd.; bili so pa obdarovani tudi z moko, vinom , mesom ; tudi nekaj denarcev so dobili. Srčna hvala je iz hvaležnih src proti nebu puhtela. Tej hvali dostavljamo tudi mi: Bog naj dobrot-ljiva gospoda živi mnogo let! — 7 --- V Gorici 1. jan. (Oklic). Naznanjujemo vsem g. družnikom in prijatlom slovenske čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana ,,beseda s plesom" se prestavi na drugi dan, to je, na 12. januarja; začne se ob 8. uri zvečer. Vse druge veselice ostanejo po redu tako, kakor kaže razposlani program, namreč: 17. januarja mala beseda, 25. januarja ples, 31. januarja mala beseda, 8. februarja beseda s plesom, 21. februarja mala beseda , 6. marca mala beseda , 20. marca mala beseda, 3. aprila mala beseda, 24. aprila beseda s plesom. Odbor. Iz Kranja. (Oklic.) V čitavnici naši so v nedeljo 10., 17. in 31. januarja besede s plesom; beseda 31. januarja je na spomin Valentinu Vodniku, — 7. februarja je ples, 28. februarja in 13. marca je beseda, 17. aprila beseda s plesom. Vsaka veselica se začne ob 7. uri zvečer. Ako se kaj prenaredi, se bode oznanilo; posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše, kteri še niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati dnarničarju tega društva, gospodu trgovcu Konradu Pleiweis-u ; prosimo tudi vse gosp. družnike, kteri imajo knige iz čitavnice za domače branje izposojene, naj jih^kraali nazaj pošljejo. Citavnični odbor. Iz Ljubljane. Za pogorelce v Naklem in Vel. M raze ve m okrajne krške, ktere je 30. jun. inl.jul. 1.1. velika nesreča zadela, se je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13 kocov. V imenu nesrečnikov se si. predsedstvo c. kr. deželne vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu Brencetu, Primožu Hudoverniku in Otonu Lintschingerju. Iz Ljubljane. V saboto sta predsednik in tajnik kmetijske družbe Njih ces. visokosti gosp. nadvojvodu Ernestu, ki je bil v poslednjem občnem zboru za častnega uda izvoljen , izročila lično izdelani družbini diplom. Svetli nadvojvoda ga je prijazno sprejel. — Deželni odbor je v poslednji svoji seji 24. decembra obravnaval mnogo reči. Odbor je sklenil več za bolnišnico ljubljansko važnih prememb, ki jih je odboru predložil prejšni začasni vodja gosp. dr. Valenta v soglasji z bolnišničnima zdravnikoma dr. Fuksom in dr. Drag. Bleiweisom. Nekoliko zlo potrebnih reči je odbor sam izgotovil, nektere pa, ki presegajo njegovo oblast, je sklenil priporočiti deželnemu zboru. — Za-stran naprave mosta čez Savo pri Krškem je sklenil odbor, se še s c. kr. deželno vlado o nekterih rečeh pomeniti, zlasti zavoljo mostnine in zavoljo tega, da se do mosta napravi cesta na desnem in levem bregu Save. — Srenja na Trati je prosila, naj se ji za šolo dovoli 35 odstotkov soseskine doklade na direktni davek za 1. 1864, — srenja v Kranjski gori je prosila dovoljenja 100 odstotne doklade za 2 leti, — srenja v Kranj i pa za 15 odstotkov za leto 1864. Po §. 79. srenjske, dosihmal še veljavne postave od leta 1849 je dovolil odbor, kar je prosila srenja kranjska; une dve prošnji pa bo priporočil deželnemu zboru, ker odbor sam nima pravice dovoliti tako visocih doklad. — Za oprostenje muzeja od pristojbine se je odbor krepko potegnil, če bo le obveljalo. — V poslednji mestni seji so bile pravila sklenjene, kako naj se pasji davek pobira. — Iz verjetnega vira smo slišali, da s smo d kari c o (fabriko za cigare) ne bo nič v Ljubljani, saj za zdaj ne, ker je tacih cesarskih fabrik že dosti. — Domoljubni gospod F i d. Terpinc, ki se je že mnogokrat podpornika čitavnice naše skazal ? je ob novem letu zopet daroval 100 gold. z 10 delnicami, ki jih je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem, Vam izročujem svojih 10 delnic v darilo častitljivi družbi." — Slava! — Novoizvoljeni odbor citavnični je v svoji prvi seji, ker je gosp. dr. Vončina želel, naj bi letos koga druzega podpredsednika volili, soglasno izvolil gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem je volil odseke, tajnika in knjižničarja, in sklenil način, kako naj se pazi na to, da ne zahaja nihče k veselicam, kdor ni ud ali kdor nima posebnega spriče-vanja z vstopnim listom. — V n e d e 1 j o je veselica v čitavnici. Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik bo bral pod-učno-kratkočasno „kritiko o tem, kar jemo in kar pimo"; po tem pa sledi ples. — Zadnji večer preteklega leta je društvo ,,Južnega Sokola" v gostivnici citavnični imelo posebno veselo večernico. Prvikrat ta večer so ,,Sokoli", kinčani z ličnimi znamenji na suknje pripetimi, ki so jih iz Prage prejeli od severnih bratov, prišli v družbo, ktera je Še bila zidane volje, ko se je staro leto že dolgo umaknilo mlademu. — Novo leto se je začelo z trdo zimo. Snega smo dobili; še bolj pa burja piše že več dni, da hudi zameti, kakoršnih okoli Nabrežine ne pomnijo, so ustavili iz Trsta železnico. — Saj je vendar le res , da bojo to predpust tudi norci pustovali in sicer 30. dan t. m. na strelišču. Brali smo to ,,schwarz auf weiss" na nemških listih , ki se že razpošiljajo tako-le: »Passir-Schein fiir den Narren Nr. . . . zum Narrenabend auf der Schiessstatte ara 30. Janner 8. Uhr Abends. — Ohne Narrencostiim jindet kein Einlass statt." — V nedeljo bode po preteku 3 let nova volitev predsednika in odbora v društvu, ktero je že pred mnogo let osnovano bilo pod predsednikom gosp. Ferd. Schmidt-a in kterega namen je: podpora bolnih kupčij skih pomočnikov. Sedanjemu odboru gre Čast in hvala, da je lepo vredil marsikaj in da je skrbel tudi, ker je za to odgovoren, da se družbino premoženje dobro zagotovi. Zatega voljo je odbor, ker je mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, naj se društvu povrne dolg. To, kar je postavna dolžnost od-borova, da skrbi za varnost premoženja družbenega, pa se je od neke znane stranke obrnilo na vso drugo napačno stran, češ , da odbor, ki obstaja večidel iz narodnih mož , hoče s to terjatvijo le v zadrego pripraviti strelišče, razrušiti to društvo in Bog ve kaj še! Takih neslanih podvržkov smo v Ljubljani že tako vajeni, da se jim nihče več ne čudi. Al to se nam čudno zdi, da celo gospodje, ki na čelu stoje strelišču, ne poznajo skoz in skoz resnične Rothschildove prislovice: „in Geldsachen hort alle Gemuthlichkeit auf". Zakaj neki, če tistih 4000 gold. stoji na tako trdni skali, ne prevzame kdo izmed bogatih gospodov strelcev „diesen Bettel von 4000 Gulden", pa vseh besedi bi bilo konec! Al podoba je — kakor z ubogimi Schleswig-Holsteinci, da od mnogo strani jim kričijo slavo, pa na pomoč jim ne vinarja ne dajo! V nedeljo bo, kakor smo gori rekli, nova volitev odbora. Treba je zdaj — je modrovala sedanjemu domačemu odboru nasprotna stranka — da se znebimo tega odbora in da volimo druge, ki ne nosijo „surk". Ali si je ta modrost izcimila v štacuni *, ali je prifrfrala od kake druge strani, ki se rada vede zdaj tako, zdaj tako, se ne ve za gotovo; to pa je gotovo, da iz štacune *, je koračilo povabilo na nektere 8 „gesinnungs-genossen", pa po nesreči je došlo tudi gospodu štacune ,¦,. Ta domači mož pa je izbrani družbi, v kteri je neki možicelj se ve da tudi nedolžno surko križal, prav „po domače" povedal svoje misli, da so —-kopita pobrali mladiči in starci in je novo „ausschuss-listo" razpihala burja odkritosrčnih besed.