Različna mnenja Slovensko časopisje je prinašalo zadnje čase skoro vsak dan poročila o poslovilnih večerih prcstavljenih učiteljev in učiteljic. Članki, polni priznanja in slavospevov, so poročali o težkih slovesih odraslecev kakor otrok od svojih \oditeljev in vzgojiteljev. Težišče našega razmotrivanja niso toliko slavosnevi učiteljskcmu dclu, kakor pa skrite resnice, ki smo jih z najpreprostejšo logiko izluščili iz člankov v dokaz resničnosti svojega udejstvovanja mcd narodom. Preprosti človek — narod — \idi pri čitanju takih člankov veliko nasprotje med delovanjem učiteljstva in prakso oblasti, ki prestavlja tudi tako učiteljstvo, o katerem ima sam najboljše mnenje. Povzročen dvom v poštenost enega ali drugega je običajna posledica takega postopanja. Izmed prizadetih je bilo mnogo takih, ki so dve tretjini svoje službene dobe ali pa še več prebili \ enem in istem kraju in vendar jim dnevna politika ni prizanesla, čeprav so se tako navezali na kraj in Ijudi, da so si postavili skromne domove. Neka tovarišica v Bohinjski Beli jc dclovala nad 30 let, ljudje so pri odhodu jokali in jo spremili celo k vlaku. Drugi so ustanovili in vodili celo vrstonarodu koristnih društev. Koncu vseh koncev so morali potrgati na višji ukaz vsc vczi in se preseliti v drug kraj. Prepuščajoč ocenjevanje njihovega dela drugim, opozarjamo vse le na materialno in moralno škodo takega postopanja za stan, narod in državo. Če pa še omenimo, da so se ponekod poslavljali od učiteljstva celo vidni zastopniki javnosti, tedaj popolnoma ovržemo nujnost in potrebo večine učiteljskih prestavitev. Potreba in volja naroda sta si skočili v lase. Bodi že tako ali tako, dejstvo je, da črpa učiteljstvo iz takih časopisnih poročil neovrgljive realne dokaze svojega resničnega in koristnega udejstvovanja med narodom ter njegove tesne povezanosti z njim. Članki v politično najbolj nasprotnih si časopisih potrjujejo brez vsakih statistik — tradicionalnost učiteljskcga dela', česar ne morejo izpodbiti najzagrizenejši nasprotniki našega stanu. Končno je doprineslo dnevno časopisje popolnoma spontano dokaz našega vsestranskega udejstvovanja. V šoli in cerkvi, pri Sokolu in prosveti, pri gasilcih, RK, JS, gospodarskih društvih in drugod imamo svojo besedo in močno roko. Učitcljski stan predstavlja tako neizčrpen rezervoar tvornih sil. Da se pa en del učiteljstva odloči za eno vrsto društev, drugi del pa za drugo, je odločilno osebno prepričanje in okus posameznikov, kar je po ustavnih določilih svobodna pravica vsakega državljana. Vsako društvo je po narodu itak »politično« opredeljeno po svojem trenotnem načelniku, predsedniku ali ustanovitelju in dnevna politika že tako povzroča pri takem opredeljenju pravcati kaos med državljani s tem, da izpreminja iz dneva v dan narodnostcn in vrednosten pomen društev — v škodo dela samega. Taka merila javnega dela so sevcda netočna in le za učiteljstvo škodljiva, ker ne ve, katero delo bi res ne imelo za posledico preganjanja. Vzporedno s spreminjanjem političnih struj se je obračalo tudi ocenjevanje našega dcla, kajti za danes zapovedano in vsiljeno delo so nas jutri kaznovali s prestavitvijo. Ne ozirajoč se na kvalifikacijo, na povezanost s krajem, natančnim poznavanjem njegovih potreb in željo naroda, so nas sodili le po političnem prepričanju, deleč nas ene na levo, druge na desno. Sodelovanje pri društvih, ki so bila sicer odobrena po vseh državnih zakonih, a trenotno na indeksu, je postopek še pospešilo. Tako so romali eni na boljša mesta, drugi na slabša in na sramotni oder. Vsakemu zdravemu razumu se taki procesi upro radi enotnosti stanu, popolni sličnosti dela in cepljenja naših tvornih sil v korist — drugim. Nas, naše delo in sile loči samo politični nož, samo ta nas trga ria dvoje, zato tudi samo s tega stališča odvojena mnenja o našem delu, ki ga končno pripoznavajo vsi politični tabori, a najbolj ga potrjuje — narod 6am. Različna mnenja o učiteljskem delu so slabi simptomi današnje dobe, ki nam murajo biti v resno opozorilo, da segajo v naše vrste roke z namenom, nas še nadalje deliti v pravičnike in krivičnike. Enako delo mora pa naše raztresene sile le združiti v korist stanu samega, ono nas mora le zliti v popoino celoto, nas dvigniti iz politične arene in tako le realizirati težnjo vsega slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Delo med narodom bi se potem sistematično razvijalo, nikdar prekinjalo ali na ostalo celo nedokončano. Rešitev? Naša rešitev jc v stalnosti, ki ni le gola zahteva učiteljskega stanu, temveč nujna potreba sistematičnega dela. Izvenšolsko delo zahteva v prvi vrsti najpodrobnejše poznavanje kraja samega; vendar jc naše prizadevajc brezuspešno in naša najboljša volja ne more prepričati merodajnih krogov o nujnosti tega vprašanja. ': .. . Naša rešitev je v svobodni izberi izvenšolskega dela po načelu državljanske enakopravnosti. Razlog za to je na eni strani raznoličnost dela, na drugi strani pa zmožnost, veselje, okus in osebno prepričanje posameznikov. Isti razlogi nasprotujejo tudi vprcganju učiteljstva v odvratno delo, ki mu prinaša samo splošno škodo. Naša rešitev je v delu — posameznika. Delati po glasu svojc poštcnc vesti in preudarnem razumu bodi geslo, a narod in njegove potrebe začetek in konec hotenja vsakega javnega dclavca. Naša rešitev je nadalje v močni organizaciji z aktivističnim članstvom. JUU je s svojimi 20.000 člani najmočnejša stanov. organizacija v državi. Enotna in zmagovita bo tedaj, kadar bo močna tudi zavest njenega članstva, ki bo intenzivno sodelovalo pri vseh vprašanjih svojega stanu in kadar bo delalo po načelu skupnosti in soodgovornosti za moralni ugled vscga jugoslovanskega učiteljstva. Končno je naša rcšitev in osamosvojitev v deklaraciji iz leta 1926. in 1935., ki točno precizira točke nadstrankarskega stališča naše stanovske linijc tako-le ».. . zato mora učiteljski stan obvarovati svojo neodvisnost na vse strani, da bo lahko paraliziral vse kvarne vplive dnevne politike na šolstvo ter mogel braniti in zastopati interese stanu in šolc napram vsakemu rcžimu. V pogledu političnih in državljanskih pravic nušča udruženje članstvu svobodo opredeljevanja in dela izven organizacije. Toda tudi to delo mora biti v skladu s skupnimi interesi stanu.« Zakaj potem še različna mncnja o našem delu? Zakaj še ccpljenjc naših sil? Postanimo rcsnični kovači svoje sreče! Vir.