SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGI A DELA * OPERA 11 INSTITUT ZA ZGODOVINO, SEKCIJA ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO INSTITUTOM HISTORICUM, SECTIO HISTORIAE UNIVERSALIS ET NATIONALIS 3 JOSIP ŽONTAR SVILOGOJSTVO IN SVILARSTVO NA SLOVENSKEM OD 16. DO 20. STOLETJA DIE SEIDENZUCHT UND DAS SE1DENGEWERBE IM SLOWENISCHEN VOLKSGEBIET VOM 16. BIS ZUM 20. JAHRHUNDERT LJUBLJANA 1957 SVILOGOJSTVO IN SVILARSTVO NA SLOVENSKEM OD 16. DO 20. STOLETJA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTOR1A ET SOCIOLOGI A DELA * OPERA 11 INSTITUT ZA ZGODOVINO, SEKCIJA ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO INSTITUTOM HISTORICUM, SECTIO HISTORIAE UNIVERSALIS ET NATIONALIS 3 JOSIP ŽONTAR SVILOGOJSTVO IN SVILARSTVO NA SLOVENSKEM OD 16. DO 20. STOLETJA DIE SEIDENZUCHT UND DAS SEIDENGEWERBE IM SLOWENISCHEN VOLKSGEBIET VOM 16. BIS ZUM 20. JAHRHUNDERT LJUBLJANA 1 957 101074 : SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE DNE 25. APRILA 1955 Spominu akademika in zgodovinarja dr. Janka Polca KAZALO Uvod.- • 1. Začetki svilogojstva in svilarstva na Goriškem in Gradiščanskem 15 2. Poskusi svilogojstva in svilarskih manufaktur v slovenskih alp¬ skih deželah. 3. Rast svilogojstva in svilarstva na Primorskem v drugi polovici 18. stoletja. 53 4. Usoda svilogojstva in svilarstva v slovenskih alpskih in kraških deželah v drugi polovici 18. stoletja.72 5. Rast svilogojstva na Primorskem in v Istri v prvi polovici 19. stoletja.35 6. Obnova svilogojstva v slovenskih alpskih deželah v prvi polovici 19. stoletja.91 7. Kriza in ponovni vzpon svilogojstva na Primorskem (od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne).104 8. Po kratkotrajnem vzponu popolno prenehanje svilogojstva v slovenskih alpskih deželah (v drugi polovici 19. stoletja) . . 111 9. Usoda svilogojstva ;na Primorskem pod Italijo in njegove per¬ spektive v Slovenskem Primorju pod FLR Jugoslavijo . . . 113 Priloga : Proizvodnja kokonov na Goriškem, Gradiščanskem, Tržaškem ozemlju, v Istri, na Kranjskem, Koroškem in Štajer¬ skem od leta 1836 do 1896 . 123 Zusammenfassung : Die Seidenzucht und das Seiden- gewerbe im slowenischen Volksgebiet vom 16. bis zum 20. Jahrhundert.125 Imenikkrajevinoseb.153 : ■ ; KRATICE a) za arhivsko gradivo: DAS Lj. Ag S BS Co CoCo DA DG1 Fb Gr GS KmD Pr Protokol RB RK RS Stan. Vic. MA Lj. PM Reg. I. KapA Lj. ŠkA Lj ADvK lOKo LitKo DAD AKA VwA NUK fasc. fol. gld. krc. Rkp. Državni arhiv LRS, Ljubljana DG1: Agrikulturssachen GrDol: Breckerfeldovi spisi DG1: Commerciale DG1: Commercien-Commission Arhiv graščine Dol v DAS Arhiv deželnega glavarstva v Ljubljani, DAS (obsega delno tudi spise iz RK) RK XII.: Fabriquenwesen Arhiv graščine Gr Dol: Gallenbergovi spisi Arhiv Kranjske kmetijske družbe, DAS RK XII.: Privilegia Stan.: Zapisniki sej stanovskih zborov, odborov, konferenc in kolegija stanovskih odbornikov, z raznimi naslovi. Landtags Protocol, Landtags, auch Verordenter Aus- schuss Protocoll, Landtags u. Verordenter Sessions Pro¬ tocol, Landtags, Ausschuss, Conferenz u. Sessions Protocol Resolutionenbuch Reprezentacija in komora Gr Dol: Raigersfeldovi spisi Stanovski arhiv, DAS Vicedomski arhiv, DAS Mestni arhiv, Ljubljana Protokoli mestnega magistrata (sodišča) Starejša registratura MALj Kapiteljski arhiv, Ljubljana Škofijski arhiv, Ljubljana Arhiv dvorne komore (Finanz- und Hofkammerarchiv). Dunaj Innerosterreichischer Kommerz, oddelek ADvK Litorale Kommerz, oddelek ADvK Državni arhiv (Haus- Hof- und Staatsarchiv), Dunaj Alte Kabinettsakten, oddelek DAD Upravni arhiv (Vervvaltungsarchiv), Dunaj Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana fascikel folij goldinar(jev) krajcar(jev) rokopisna knjiga 9 b) za Annalen AoG ArTr Bericht BK Calendario Car. Enquete GMS IB Jb Jber MHK MlOG MLdvvG MMK MStat N NZ OestStat SAZU SBL StatJb StatMon Tafeln Vh VSWG ZČ literaturo: Annalen der k. k. Landvvirtschaftsgesellschaft in Laibach Archiv flir osterreichische Geschichte, Wien Archeografo Triestino, Trieste Bericht tiber die Thatigkeit des k. k. Ackerbau Ministeriums in der Zeit von 1.1.1869 bis 30. VI. 1874, Wien 1874 Blatter aus Krain, Laibach Calendario pubblicato dali’ i. r. societa agraria di Gorizia Carinthia, Klagenfurt Enquete liber den Seidenbau in Osterreich, Wien 1867 Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana Illyrisches Blatt, Laibach Jahrbuch Jahresbericht Mittheilungen des historischen Vereines fiir Krain, Laibach Mitteilungen des Instituts fiir osterr. Geschichtsforschung, Wien Mitteilungen der k. k. Landvvirtschaft Gesellschaft in Krain aus der allgemeinen Versammlung am ..., Laibach Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain, Laibach Mittheilungen aus dem Gebiete der Statistik, Wien Novice, Ljubljana Naznanila c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem, Ljubljana Osterreichische Statistik, Wien Slovenska Akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana Slovenski biografski leksikon Statistisches Jahrbuch, Wien Statistische Monatsschrift der k. k. statist. Central- kommission, Wien Tafeln zur Statistik der osterr. Monarchie, Wien Verhandlungen und Aufsatze der k. k. Landvvirtschafts Gesellschaft in Steiermark, Graz Vierteljahrschrift fiir Sozial- und Wirtschaftsgeschichte Zgodovinski časopis, Ljubljana 10 Že zdavnaj so se zanimali tudi naši predniki za dragoceno naravno svilo, ki so jo dobivali od zapredkov (kokoni ali galete) gosenic svilo- prejk. Te so se izlegle iz jajčec majhnega metulja sviloprejke (bombyx mori). Krmili so jih s svežimi murvinimi listi. Zato je bila kultura bele murve (morus alba) pogoj svilogojstva. V 32 dneh svojega življenja so porabile gosenice precej krme, se štirikrat prelevile, nato pa za¬ bubile. Le neznaten del svilenih zapredkov so pustili za pleme, da so se razvili iz njih metulji. Pri večini pa so zamorili bube s segrevanjem. Da bi dobili surovo svilo, so položili kokone v kotel z vodo, ki so jo segrevali s pečico (fornel), odstranili so vrhnjo plast zapredka, poiskali konce niti več kokonov in jih potegnili na motovilo ter jih tako zdru¬ žili v eno nit surove svile. Pri svili, ki je bila namenjena za osnovo (organzin ali orsoglio), so vzeli na Goriškem v 18. stoletju 6 do 7 kokonov za eno nit, pri oni, ki naj bi služila za votek (trama), pa 8 do 10 kokonov naenkrat. Nit so morali čistiti, odstraniti vozle in več ali manj poviti. Napravo so imenovali odvijalnico (filanda). Njena zmog¬ ljivost je bila odvisna od števila kotlov s pečicami (fornelov). Proizvod¬ nja surove svile je bila s tem končana. Sledila je njena tehnična poraba. Dobljene niti surove svile so bile za tkanje, barvanje in obteženje še pretanke. Zato so jih previjali na cevke (tulce), ponovno združevali in sukali, vendar so ravnali z organzinom drugače kot s tramo. V 18. stoletju so navijali za organzin namenjeno surovo svilo v previjalnici (inkanatorij) na cevke, nato zavijali v predilnici (filatorij), potem zopet v inkanatoriju združevali po več filiranih niti, končno so jih še enkrat sukali v filatoriju. Potem so jih nasnovali na valje. Trame pa niso filirali, marveč le slabo sukali. 1 Zdaj je sledilo delo na preprostih statvah — proizvodnja raznega svilenega blaga (tkanin, trakov, vrvic, nogavic in dr.). Moja razprava ima namen prikazati nastanek, razvoj in usodo svilogojstva in svilarstva na slovenskem ozemlju od srede 16. stoletja dalje. Pri tem je bilo potrebno razlikovati med Primorsko (Goriško- 1 O svilogojstvu in svilarstvu splošno prim. Fr. Kočevar, Tekstilne suro¬ vine (Knjižica za vzgojo strokovnih kadrov 61), Ljubljana 1950, 271—284, Fr. Bock-L. Pigorini, Die Seidenspinner (Technologie der Textilfaser VI. 1.) Berlin 1938, St. K. e e s s , Darstellung des Fabriks- und Gewerbswesens im osterr. Kaiserstaate I. T. Wien 1819, 408—418. Opis tehničnega procesa v 18. stoletju temelji na Rkp. Fr. H. pl. Raigersfelda v DAS 81 (I 3 d), vložek II. str. 13 sl. Nazive: pečica (fornel), odvijalnica (filanda), previjalnica (inkanatorij) in predilnica (filatorij) sem prevzel po nasvetu inž. Evg. Mayerja, vodje svilogojne postaje v Pristavi pri Gorici (pismo z dne 14. avg. 1954). 11 Gradiščansko) in ostalimi slovenskimi alpskimi in kraškimi deželami. Predvsem so upoštevane razmere na bivšem Kranjskem, ki kažejo menjajoče zanimanje za to panogo gospodarstva in bistvene vzroke za to (merkantilizem, gospodarska stiska). Pri tem spoznamo tudi gospodarsko politiko vlad in gospodarskih krogov, njihove ukrepe za pospeševanje svilogojstva in svilarstva, vzroke neuspehov in pomanjk¬ ljivosti, ki so preprečile, da bi se kljub ponovnim poskusom izven Primorske docela udomačilo in ohranilo svilogojstvo. O začetku in stanju svilarstva na Goriškem in Gradiščanskem v’ 18. stoletju je zapustil prve, zelo dragocene beležke znani kranjski ekonomist, svetnik dv. komore in prvi predsednik kranjskega komsrč- nega konsesa Franc Henrik pl. (pozneje baron) Raigersfeld-Rakovec (1697—1760). Zanimal se je tudi za tehnično predelavo surove svile in zapisal imena raznih vrst svilenih odpadkov: strusa, spelaja, bavela, bigati, valopa in dopii. 2 Ob koncu 18. stoletja je posvetil pažnjo tudi svilogojstvu in svilarstvu v slovenskih deželah Benedikt Franc Herr- mann. 3 Ko je v začetku 19. stoletja ponovno oživelo na Slovenskem zanimanje za to agrarno panogo, sta obujala H. Costa 4 in A. Dimitz 5 spomine na kranjsko svilogojstvo in svilarstvo v dobi Karla VI. in Marije Terezije, Janez Bleiweis 6 in Josip Orel 7 pa sta ugotavljala dosežene uspehe v svilogojstvu. Na podlagi arhivskega gradiva so priobčili specialne študije iz zgodovine svilogojstva in svilarstva H. Deutsch, 8 9 Ivan Slokar, 0 R. M. Cossar 10 II in Jože Šorn. n 2 O Fr. Henriku pl. Raigersfeldu prim. A. Luschin-Ebengreuth, Die Freiherren v. Raigersfeld, GMS XI (1930) 36 sl., XII (1931) 32 in Jože Som, Merkantilist Franc Rakovec-Reigersfeld (1697—1760), Kronika III (1955) 81—87. O svilenih odpadkih gl. Fr. K o č e v a r , o. d. 285; strusa = kosmata svila, spelaja = svilena vata, bavela = od preluknjanih kokonov, bigati = ostanek kokona po odvijanju surove svile, valopa = pomanjkljivi, zlasti zamazani kokoni, dopii = dvojni kokoni. Raigersfeldove beležke o svilarstvu v Rkp. 81 (I 3 d) 33, 34, 36, vložek I. str. 3, 8, 9, 25, 26, vložek II. str. 11, 13, 14, 15, dalje RS fasc. III., V., dnevniki, Copia lettere, na več mestih, kar bo razvidno iz razprave. 3 Ben. Fr. Herrmann, Reisen durch Oesterreich, Steyermark, Karnten, Krain, Istrien, Tyrol, Salzburg und Baiern im Jahre 1780, I. 145, II. 114, 130, 132 sl. 137. ' H. v. C (o s t a), Zur Geschichte der Seidencultur in Krain, IB 1840, 85 si. 5 A. D i m i t z , Zur Geschichte der Seidenzucht in Krain, BK 9 (1865) 55 sl. 6 Jan. Bleivveis, Zgodovina c. kr. krajnske kmetijske družbe, Lj. 1855, 5 sl., Zgodovinske črtice važnejšega delovanja c. k. kmetijske družbe na Kranj¬ skem, Lj. 1867, 25 sl. I Jos. Orel, Seidenzucht in Krain, IB 1841, 30 sl. 8 H. Deutsch, Die Entwicklung der Seidenindustfie in Oesterreich 1660 bis 1840 (Studien zur Sozial-, Wirtschaft- und Verwaltungsgeschichte, hrgb. v. Karl Grtinberg, III. Heft), Wien 1909. 9 Iv. Slokar, Geschichte der osterr. Industrie und ihrer Forderung unter K. Franz I., Wien 1914, 390 si., 402 sl. 10 Ranieri Mario Cossar, Lineamenti storici dell’arte goriziana della seta, Gorizia 1933. II Jože Sorn, Svilarske manufakture v Ljubljani (1725 do ok. 1800), Kro¬ nika I. (1953) 103—111. 12 Moja študija je nastala v okviru del Inštituta za politično ekono¬ mijo in sorodne vede na Pravno-ekonomski Fakulteti Univerze v Ljub¬ ljani. Zunanji povod zanjo pa je dalo sodelovanje pri »Enciklopediji gospodarske zgodovine Slovencev«, ki jo pripravlja Slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Zamisel te enciklopedije je vzklila na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Celju in Laškem leta 1950. Prevzel jo je Zgodovinski inštitut SAZU ter poveril izdelavo ogrodja in gesel posebnemu odseku. Pri tem obravnavanju se je pokazalo, koliko pripravljalnih del še manjka za agrarne panoge. Poskus takšnega predhodnega dela s posebnim ozirom na svilogojstvo in svilarsko obrr. (industrijo) za slovensko ozemlje naj bi bila moja razprava. Ob njenem pisanju sem užival polno naklonjenost vodstev in nameščencev v vseh arhivih in knjižnicah doma in v inozemstvu. Vsi so skušali ustreči mojim željam, ki pogosto niso bile majhne. Zato velja vsem moja iskrena zahvala. 13 I. Začetki svilogojstva in svilarstva na Goriškem in Gradiščanskem Prve poskuse z gojitvijo bele murve in sviloprejk so napravili v beneški republiki že v 14. stoletju. V začetku 15. stoletja so ukazali zasaditi murve na Južnem Tirolskem. Istočasno se je širilo svilogojstvo tudi v Furlanski nižini. Leta 1505 so se že potegovali ,tamošnji prebi¬ valci za ukinitev naklade na svilo. V 16. stoletju so začeli saditi murve tudi v onih predelih Furlanije, ki so tvorili pozneje Gradiščansko. Izkušnje so pokazale, da so prirodne razmere za to ugodne. Prebivalci so nosili pridelane kokone na Beneško, zlasti na sejem sv. Lovrenca v Vidmu (Udine) na prodaj. 12 Leta 1565 se je ponudil trgovec Melhior Rosetti iz Tridenta (Južna Tirolska), da postavi na lastne stroške fila- torij (predilnico svile) v Gorici, ako mu podeli nadvojvoda Karel za 25 let izključni privilegij trgovine s svilo na Goriškem in Gradiščan¬ skem. Proti temu predlogu so nastopili deželni stanovi kot predstavniki zemljiških gospodov. 13 To dokazuje, da so skrbeli za ureditev murvinih nasadov predvsem zemljiški gospodje, ki so imeli od svobodne trgovine z murvinim listjem, svilenimi zapredki in surovo svilo precej dohodkov. V 17. stoletju so se množili nasadi murv zlasti v ravninskem svetu zahod¬ no od Soče, nekoliko kasneje vzhodno od nje in v gričevju. O kakšnih ukrepih državnih oblastev, ki bi predpisovali načrtno zasajevanje murv, kot se je to zgodilo istočasno na Francoskem v ozemlju med morjem in Loiro in nekoliko kasneje v Piemontu in Toskani, pa ni sledu. 14 Šele v drugi polovici 17. stoletja se da ugotoviti zanimanje za bele murve in sviloprejke tudi na Koprskem v beneški Istri. 15 12 O začetkih svilogojstva na Primorskem prim. E. P a v a n i, Cenni storici intorno alla seta in Gorizia, nellTstria e in Trieste, ArTr n. S. XVI (1890) 86. J. B o 11 e , Die Seidenraupenzucht, Geschichte der osterr. Land- und Forstvvirt- schaft und ihrer Industrien 1848—1898, Wien 1899, 759, H. D e u t s e h , o. d. 16, R. M. C o s s a r , Lineamenti 9 sl., Fr. Spessot, Le Convocazioni di Gorizia e Gradišča, Studi Goriziani XVI (1954) 73, H. H e i m p e 1, Seide aus Regens¬ burg, MIOG LX1I (1954) 273 sl. O filandah in prvem filatoriju v Vidmu (Udine) gl. A. B a 11 i s t e 11 a , Udine nel secolo XVI., Memorie storiche forogiuliesi XX (1924) 34. 13 C. M o r e 11 i, Istoria della contea di Gorizia I. 183, C. v. C z o r n i g , Oesterr. Nizza I. Das Land Gorz, Wien 1873, 814, R. M. C o s s a r , Lineamenti 10, Storia dell’arte e dell’artigianato in Gorizia, Pordenone 1948, 79. 14 W. Roscher, System der Volkswirtschaft II. Nationalokonomik des Ackerbaues, Stuttgart 1870, 541 op. 9, C. Morelli, o. d. II. 180, C. v. Czornig, o. d. 821 sl., Verhandlungen des Seidenbau-Congresses Wien am 15., 16. und 17. Oktober 1867, Wien 1867, 9, 12. 15 P a v a n i, o. d. 89. 15 Knezi Eggenberški, ki so postali tedaj gospodje Gradiščanskega (1647—1718), so pospeševali tkalce svilenega blaga, ki so se priselil; iz Benetk. Kljub čuječnosti organov beneške vlade je uspelo dobiti zanje specialne statve za izdelovanje nogavic in damasta. Nekoliko pozneje so pričeli s predelovanjem svile tudi v Gorici. Francoski mojstri- svilarji, ki so se uveljavili od srede 17. stoletja dalje proti beneškemu svilarstvu, so baje priznavali dobro kakovost na Goriškem izdelanih damastov. Toda že ob koncu 17. stoletja je ta obrt v Gorici odmrla. 1 ® Šele na prehodu iz 17. v 18. stoletje so se zganili na Dunaju. Zahtevali so. od stanov posameznih dežel pojasnila, in predloge, o gospo¬ darskem obtoku denarja, o pospeševanju, »komercija«, t. j. obrti, trgo¬ vine in. prometa, zlasti manufaktur svilenega in volnenega blaga. 17. Prevladovalo je mnenje, da zavisi trgovina od manufaktur in da izvira blaginja dežel in držav od trgovskega prometa. Stremljenje po gospo¬ darski krepitvi in osamosvojitvi države je rodilo v začetku 18. stoletja razne ukrepe, med drugimi proglasitev Trsta in Reke za svobodni pri¬ stanišči (1719), obljube svoboščin tujim trgovcem, obrtnikom in manu- fakturistom, ki bi se priselili (1717, 1719, 1725), ustanovitev komerčne dvorne komisije na Dunaju in komerčne glavne komisije v. Gradcu, za notranjeavstrijske, dežele. 18 Novi urad je. iskal podatkov o proizvodnji in predelavi surove svile na Primorskem. Iz njih izvemo, da je postalo svilogojstvo poleg, vino¬ gradništva važna panoga kmetijstva na Gradiščanskem in v delu Gori¬ ške, 19 .^ svilogojstvom so se pečali skoraj izključno revni prebivalci vasi,.. Tedaj je imelo samo . 5 zemljiških gosposk na Goriškem prave kmečke podložnike; Kanal, Tolmin, Rihemberk (Branik), Švarcenek in Sv. Križ. Ostali zemljiški in deželskosodni gospodje (jurisdicenti) na Goriškem in Gradiščanskem so oddajali zemljo v zakup »massarom;< (kolonom), ki so se zavezali »odrajtovati« zakupnino predvsem v. žitu ls C. .Mor e n i, O. d. II. 180 sl., H. D e u t s c h , o. d. 143, R. M. Cosslr , Lineamenti 10 sl., Storia 152, E. Massi, L'ambiente geografico e sviluppo economico del Goriziano, Gorizia 1938, 64, R. Kretschmayr, Geschiehte von Venedig III. (1934) 165 sl., H. H a s s i n g e r , Joh. Joachim Bechers Bedeu- tung fiir die Entwicklung der Seidenlndustrie in Deutschland, VSWG 38 (1951) 210, St. K e e s s , o. d. II. 283 sl., 346 sl. 17 Prim. Protokol št. 38, fol. 456 — 458 (20. in 22. V. 1699). Vsebino ces. reshripta z dne 21 X. 1698 prinaša Th. Schonborn, Die Wirtschaftspolitik Osterreichs in Schlesien im 17. und Anfang des 18. Jahrhundert, Jahrbticher fUr National- okonomie und Statistik N. F. 9. Bd., Jena 1884, 301. 18 Čodex Austriacus, Suplementum I., Leipzig 1748, 932/933, II. Wien 1752, 358 sl., 629, 646 (tržaški veliki sejem), Fr. M. Mayer, Die Anfange des Tlantleis und der Industrie in Oesterreich und die orientališčhe Compagnie, Innsbruck 1882, 27 sl.; ljubljanski trgovec Caharija Waldfeich je predlagal že leta 1675 ureditev svobodne luke v Trstu. Prim. H. v. Sr bik, Adriapolitik unter K. Leopold I., MlOG, Erganzungsband XI. (1929) 628 op. 1. O komerčnih komisijah gl. K. Pribram, Geschichte der osterr. GewerbepoIitik von 1740—1830, I.Bd. 1740—1798, Wien 1907, 25. 19 R. M. C o s s a r , Lineamenti 19 sl., RS Copia lettere krij. 18', 382 (za leto 1730). 16 in vinu svojim gospodom. Od pravih kmetskih podložnikov so se ločili po tem, da niso plačevali davka in kontribucije, ki je bila uvedena leta 1633. Tudi niso opravljali tlake in niso bili podložni glede sodstva svojim zemljiškim gospodom. Zakupno razmerje ni bilo trajno. Ob po¬ teku leta je prišlo pogosto do izprememb. »Massari« so sami zapustili prevzeto kmetijo ter vzeli drugod zemljo v zakup ali pa jim je odpo¬ vedal zemljiški gospod pogodbo. 20 Položaj revnih svilorejcev na Gori¬ škem in Gradiščanskem je bil težak. Kupiti so si morali potrebno koli¬ čino murvinega listja. Med letom, zlasti na pomlad, jim je pogosto zmanjkalo raznih življenjskih potrebščin, zlasti žita, oziroma denarja in so bili prisiljeni iskati posojil pri židovskih in meščanskih trgovcih oziroma pri zemljiških gospodih. Zato pa so se morali zavezati, da bodo prinesli posojilodajalcu pridelane kokone. Posojila, ki so jih ponujali zlasti Židje na bodoči pridelek kokonov, so bila podobna pravno pre¬ povedanemu stvarnemu oderuštvu, tako imenovanemu »zelenaštvu«, kjer je šlo za prodajo in kup plodov : »na zelenem steblu«. 21 Kljub splošnemu preganjanju v 15. in 16. stoletju se je ohranilo na Primorskem nekaj manjših, toda krepkih naselbin Židov v Gorici, Gradiški in Trstu. Pozneje se še omenjajo v Krminu, Tržiču (Monfal- cone), Rudi, Ontagnanu in Gonarsu. Zaradi posojil, ki so jih dale Ferdinandu III., so pridobile leta 1624 štiri židovske družine: Gentile (Gorica), Marpurger [Morpurgo] (Gradiška), Parente (Trst) in Pinkerle (Gorica) privilegiran položaj dvornih Židov. Proti plačilu letne zaščitnine 400 gld. so prejeli pravico svobodnega trgovanja v avstrijskih dednih deželah in rimsko-nemški državi, ne da bi bili dolžni nositi predpisani židovski znak. Sčasoma so se pridružile tem privilegiranim židovskim rodbinam še druge, ki niso imele posebnih dovoljenj za bivanje iti trgovanje. Židje so posojali denar na visoke obresti, sprejemali so tudi denar na obrestovan je; imeli so tudi zastavljalnice. 22 Policijski red iz leta 1633 je očital goriškim in tržaškim Židom, da prevzemajo denar od kristjanov. 23 Zaradi pritožb so se morali leta 1697 preseliti goriški Židje v posebno mestno četrt (geto). Še za začetek 18. stoletja je za¬ beležil Franc Henrik pl. Raigersfeld, da imajo mnogi kristjani pri gori- ških Židih naložen denar na takšne obresti, ki jih ne bi hotel nihče 20 12. XI. 1720, Vic. I 90. O kolonaiu prim. M. Kos, Slovensko Primorje in Istra, Beograd 1953, 54, C. Morelli, o. d. I. 127 sl., 133, 136-sl., II. 162, III. 125 do 127, IV. 51, C. v. C z 6 r n i g , o. d. 827 sl., 833 sl., MHK 1853, 5, 7, 21 22. IV. 1762, fasc. R 425, lOKo, ADvK. O »zelenaštvu« prim. M. Dolenc, Prispevek k zgodovini »zelenaštva« med Slovenci, Sišičev zbornik, Zagreb 1929, 201 sl. 52 C. Morelli, o. d. I. 137, 165 sl., 11.160, IV. 68 sl., C. v. CzBrnig, o. d. 817, 824, 834, RS Copia lettere knj. 18, 305, 404 sl., Commercialia lase. V. (26. X. 1744), CoCo K 1 (15. III. 1758, 24. IV. 1759 s prilogami), D Gl Co M 1 (13. IX. 1749 Locatelli), fasc. R.,159 IO Miszellen ADvK (12. III. 1624, 24. IV. 1697, 11. V. 1715), RB 1748, fol. 77’—78, DG1 Publico-Politica, J 2—2, RS Dnevnik I. 275. 23 Policijski- red Ferdinanda II. za notranjeavstrijske dežele, Dunaj 5. de¬ cembra 1633 v Rkp. DAS 49 (I 2). ■ . ' 2 17 drugi plačevati. 24 V posojanju denarja goriški Židje niso imeli resnih tekmecev, ker v Gorici kljub poskusom do leta 1753 ni uspelo mešča- nom in cerkvenim krogom, da bi ustanovili »mons pietatis« (zastav¬ ljalnico, ki je posojala proti nizkim obrestim), 25 podobno kot v Trstu leta 1641 in v Gradiški leta 1670. Tam so se morali Židje umakniti v poseben del mesta (geto) šele leta 1749. V Gorici in Gradiški niso le močno razvili denarne kupčije, marveč so tudi trgovali z železom, idrij¬ skim živim srebrom, kožami, platnom, tkaninami, oljem in lesom. Po trditvi meščanskih trgovcev sta bili v vsakem stanovanju goričkega Žida po ena ali dve trgovini z raznim blagom. Izven geta so imeli še skladišča blaga za trgovanje na debelo. Židje so tudi zatrjevali, da so oni pričeli s pridobivanjem surove svile iz kokonov in da imajo največ zaslug za razmah svilogojstva in svilarstva na Primorskem. Tudi Fr. H. pl. Raigersfeld je sodil o Židih na Goriškem in Gradiščanskem, da koristijo deželi in da se skoraj samo oni udejstvujejo v »komerciju«. Tako so imeli goriški Židje leta 1730 v svojem getu že 36 fornelov in 2 ročna filatorija, v Gradiški pa okoli 20 fornelov. Goriškim privilegiranim židov¬ skim rodbinam je dovolil ;Karel VI. leta 1728, da uporabljajo poseben izhod iz geta k potoku Kornu. Mestni čuvaj ga jim je moral odpreti eno uro po sončnem vzhodu in zapreti eno uro pred sončnim zahodom. Vodo so potrebovali za belilnice voska in kotle pri odvijanju surove svile. Kako velik del v deželi pridelane surove svile so imeli Židje tedaj v rokah, dokazuje pritožba bratov Zupančič, trgovcev v Gradiški leta 1730, da nista mogla nakupiti toliko kokonov, da bi obratoval njihov fornel 20 dni, medtem ko je delal tamošnji Žid Izak Morpurgo na dveh fomelih preko 2 meseca. Zaradi svojih poslovnih uspehov so bili Židje močno osovraženi pri plemstvu, goriških in gradiščanskih deželnih stano¬ vih, pa tudi pri meščanskih trgovcih, ki jim pri izkoriščanju revnih svilorejcev niso bili kos. Ivan Seifrid grof Herberstein (1706—1774), sprva vodja komerčne intendance za avstrijsko Primorje in tržaški glavar, pozneje predsednik reprezentacije in komore v Ljubljani, ki je pogosto iskal posojil pri tržaških in goriških Židih, je trdil, da so Židje tujci, ki sovražijo po svoji naravi druge narode in se nikdar ne zavze¬ majo za pravo blaginjo dežele, v kateri bivajo, marveč skrbe izključno za lastno korist. 26 Leta 1730 so zahtevali deželni stanovi in meščanski trgovci, naj prepove državna oblast Židom nakupovanje kokonov, odvi¬ janje surove svile s pomočjo fornelov in napravo predilnic (filatorijev) na ročni ali vodni pogon razen dveh, ki sta bili že v goriškem getu. « Rkp. 81 (I 3 d), vložek III. str. 11 sl. 25 O montes pietatis prim. C. M o r e 11 i, o. d. II. 161, III. 111 sl., IV. 184, Fr. M. M a y e r , o. d. 67, Camillo D e p i e r a , Monti di pieta, Trieste 1905, zl. 3—14, Fr. S p e s s o t, o. d. 86 sl., RB 1748, fol. 77’—78 (18. XII. 1748). 26 C. v. W a r z b a c h , Biograph. Lexikon des Kaiserthum Oesterreich VIII. 339, IO Miszellen fasc. R 159 (27. X. 1726) ADvK, RS Dnevnik I. 524 (Herberstein je imel pri goriških in tržaških Židih okrog 18.000 gld dolgov), DG1 Co M 1 (24. VII. 1749). 18 Gradiščanski deželni stanovi so dolžili Žide, da zalagajo revne svilorejce, ki se zatekajo k njim, celo leto z žitom in drugimi potrebščinami, vendar po mnogo višjih cenah, kakor pa bi bilo mogoče dobiti to blago za goto¬ vino. Očitali so jim, da jih tudi s posojanjem denarja tako navežejo nase, da jim prinašajo vse kokone. Ob prevzemu pa so Židje po trditvi meščan¬ skih trgovcev obračunavali posojila tako, da so dobili zapredke po čim nižji ceni. Židovska posojila imajo menda le videz človekoljubja in so dejansko škodljiva, ker je posojeno blago zaračunano po oderuških cenah. Po mnenju goriških trgovcev mnogi kmetje (koloni) niso jemali posojil iz potrebe, marveč iz zapravljivosti, kar utegne povzročiti gospodarski propad ne le revnim kmetom (kolonom), marveč tudi njihovim gospodar¬ jem. Trgovci so obetali, da bodo oni dajali svilorejcem posojila na kokone, ako prenehajo Židje z nakupovanjem zapredkov, da pa ne bodo nikdar pretiravali svojih zahtev in izkoriščali revnih ljudi, kakor so to delali Židje. Ti pa so se spretno zagovarjali, da pač morajo vzeti kokone, ker drugače ne bi prišli do svojega denarja, ki so ga posodili. Hvalili so se tudi, da plačujejo zapredke bolje kot meščanski trgovci in da ne bi mogli vzdržati revni svilorejci brez njihovih podpor v denarju in živilih, zlasti v aprilu in maju, ko so potrebe kmetovalcev največje. S svoje strani so očitali gradiščanskim stanovom, Ida želijo pridobiti izključno pravico za trgovanje s kokoni, kar bi bilo v škodo kmečkim prebivalcem in svilogojstvu vobče. Vlada ni ustregla željam deželnih stanov in meščanskih trgovcev, kajti Židje niso le trgovali s surovo svilo, dali so tudi predelati svilo v obrtnih obratih v razne vrste svilenega blaga, ki so ga razstavili na tedaj ustanovljenem tržaškem velikem sejmu. Ker pa je bilo izkoriščanje svilorejcev, ki so si izposojali v stiski denar ali drugo blago na račun bodočega pridelka kokonov, preveč izrazito, je predpisala državna oblast vsako leto neko srednjo ceno za zapredke (tako imenovana della meta), po kateri so morali obračunavati vsi nakupovalci kokone s svojimi dobavitelji. To naj bi preprečilo, da bi jemali trgovci in zemljiški gospodje ob spremenljivih cenah zapredkov najnižjo ceno za podlago pri obračunavanju. Trgovci so bili načelno proti uradnemu določanju cen. Mnogi se zopet niso strinjali s tem, da ima to nalogo merkantilno in menično sodišče 1. stopnje v Gorici, češ da pripada ta posel upravnim uradom. Ko je postavilo omenjeno sodišče n. pr. leta 1752 ceno kokonov na 48 oziroma 50 soldov za beneški funt, niso bili zadovoljni z nizko ceno prodajalci. Menično sodišče 2. stopnje je ugodilo njihovi pritožbi in določilo ceno na 50 oziroma 53 soldov. Zdaj so bili nezadovoljni trgovci. Prosili so za razveljavljenje odločbe. Trdili so, da bo bolje za razvoj svilogojstva, ako opuste uradi določanje cen in dajo kupcem in prodajalcem proste roke. Predpisane cene naj bi veljale kvečjemu za svilorejce, ki so imeli obveznosti do trgovcev. Najboljše je načelo svobodnega trgovanja t. j. prodajalec naj si prizadeva, da čim draže proda, kupec pa, da čim ceneje nabavi. Nato je izročila državna oblast zadevo uprav, uradom in ukazala reprezentaciji in komori v Ljub- 2 * 19 ljani, naj skrbi do nadaljnjega za določanje omenjene srednje cene kokonov na Goriškem. 27 Trgovci s svilo so cenili leta 1718 letno proizvodnjo surove svile na Goriškem in Gradiščanskem na okrog 15.000 ben. funtov (peso sottile po 301,23 g) ali 8 do 10.000 nem. funtov (po 560 g), j;orej nekako 4500 kg v skupni vrednosti 48.750 gld. Pri tem je odpadla približno ena četrtina količine na svilene zapredke, ki so jih vtihotapili vsako leto beneški podaniki na Gradiščansko. 28 Leta 1730 je narasla proizvodnja na okrog 30.000 ben. funtov t. j. okrog 9000 kg. Po cenitvah gospodarskih krogov je ostala v povprečni višini 30 do 33.000 ben. funtov t. j. 9 do 10.000 kg. Podrobno statistiko proizvodnje kokonov poznamo iž leta 1750: okraj Krmin 61.001 ben. funtov, Gradiška 60.898 ben. funtov, Gorica 67.021 ben. funtov, skupaj 189.020 ben. funtov (peso grosso po 476,99 g) t. j. 90.160,6 kg kokonov; iz te količine so pridobili 27.688 ben. funtov (po 301.23 g) t. j. 8340,5 kg surove svile. Leta 1756 šo cenili pridelek surove svile v obeh deželah na 30 do 35.000 ben. funtov t. j. 9 do 10.000 kg. Šest let pozneje je poročal grof Andler-Witten, predsednik dvornega komerčnega sveta, s svojega uradnega potovanja po Primorskem, da znaša letna proizvodnja surove svile okrog 40.000 ben. funtov t. j. okrog 12.000 kg. Še vedno pa je odpadel del te proizvodnje surove svile na kokone, ki so jih prinesli z beneškega ozemlja in prodali zlasti v Gra¬ diški, Krminu, Tapoljanu, Ajelu, Ontagnanu in Gonarsu. 29 Rastočo predelavo kokonov lepo kaže tudi število fornelov. Leta 1720 so jih našteli na Goriškem in Gradiščanskem okrog 60 do 70, leta 1730 so jih imeli samo Židje 50 do 70. Leta 1732 jih je bilo že 187, leta 1744 preko 200, leta 1750 218. 30 Drugod je bilo število fornelov majhno. V Trstu so imeli še leta 1744 samo 13 fornelov, kar je zadoščalo za tamošnjo proizvodnjo, saj je bila v skalnati okolici obdelana vsaka ped rodovitne zemlje in služila za pridelovanje žita, vina in olja. 31 Na Reki so imeli leta 1735 šele 1 fornel, niso pa znali še odvijati surove svile in prosili, da bi jim poslali mojstre iz Gorice, ki bi izvežbali domačinke. 32 n RS Commercialia fasc. IV. <1. IX: 1734), fasc. XXX (17. VIII. , 24. VIII. 1748), DG1 Co M 2 (24. VII., 20. VIII. 1750, 31. XII. 1756), fasc. R 426 lOKo ADvK (20. VIII. 1752). . 2 s H. D e u t s c h , o. d. .17, RS Commercialia (ase. III. 298 sl. (22. poročilo 31. X. 1718). O merah za svilo gl. S. Vilfan, Prispevki za zgodovino mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (XVI.—XIX. stoletje), ZC VIII (1954) 59, 68. » Rkp. 81 (I 3 d) 296, DG1 Co M 1 (8. VIII. 1749), M 2 (20. III. 1750), IOKo fasc. R 441 (10. X. 1762). O tihotapljenju kokonov iz, beneške Furlanije in Istre prim. Jos. Occioni-Bonaffons, I vostri bisnonni a Trieste nel secolo XVIII, ArTr XVIII, 447. O dvornem komerčnem svetu gl. Pribram, o. d. 96 sl. 30 r. c o s s a r , Lineamenti 18, Storia 243, Jos. S o r n , Svilarske manu ¬ fakture 103, Rkp. 81 (I 3 d) 296, RS- Copia lettere knj. 2. 10, Commercialia fasc. VL 17 (26. X. 1744). 31 RS Commercialia, fasc. V. 18 (26. X. 1744). 32 Istotam 17 sl., o svilogojstvu na Reki gl. Giuseppe Viezzolli, Contri- buzioni alla storia di FiUme nel settecento, Fiume 10 (1932) 26. 20 Leta 1718 še ni bilo na Goriškem večjih predilnic za svilo, le nekaj filatorijev na ročni pogon (leta 1722 v Gorici 4, v Krminu 3). 33 Ves pro¬ met s surovo svilo je bil usmerjen na tržišča v Benetkah, Bassanu, Veroni, Padovi in Vidmu. Večina trgovcev s svilo na Goriškem in Gradi¬ ščanskem je bila gospodarsko odvisna od tujih veletrgovcev v omenjenih mestih. Ti so jim dajali na razpolago potrebne vsote za nakup svile, ki so jo povečini izvozili na Beneško in drugam, kjer so jo šele predelali v razne svilene izdelke. Od celotne proizvodnje surove svile leta 1713 15.450 ben. funtov so poslali komaj 400 funtov v Benetke ali Videm v filatorije ter jo dobili v Gradiško nazaj, kjer so izdelovali svilene noga¬ vice za domačo potrošnjo in za izvoz v Nemčijo. Cene surove svile so bile odvisne predvsem od letne proizvodnje, ravnale pa so se močno po cenah v Benetkah. Navadno je stal ben. funt 3 gld. 40 krc. do 4 gld., nemški funt 6 do 8 gld. Leta 1718 je prevzel vso proizvodnjo na Gori- škem-Gradiščanskem nek trgovec iz Bassana po 3 gld. 15 krc. 3i Po svoji kakovosti se je odlikovala gradiščanska surova svila; bila je znana po vsej Italiji. Posebno so hvalili ono, ki je bila izdelana od beneških koko¬ nov. Nekoliko nižje so cenili goriško in ono iz avstrijskega Primorja (Trsta in Reke). Dvorna komora se je zavzela za gradnjo filatorija v Stražicah ob Soči pri Gorici. Načrt naj bi izvedla trgovska družba s kapitalom 40.000 goldinarjev. Osnovna glavnica naj bi se delila na 4 delnice po 10.000 gld. Vsak, ki bi prevzel po en glavni delež, bi bil upravičen sprejeti za svojo delnico nadaljnje družabnike, ki bi se povezali z njim. Glasovalno pravico pa bi imeli samo 4 glavni delničarji, ki bi odločali z večino glasov. Sigmund Rudolf grof Wagensperg, predsednik graške komerčne glavne komisije, je pozval poleti leta 1722 kranjskega deželnega glavarja Volka Vajkarda grofa Gallenberga, naj zbere potrebni kapital med veletrgovci dežele. Gallenberg se je obrnil do bankirjev in trgovcev v Ljubljani in Škofji Loki; drugod veletrgovcev tedaj ni bilo. V Ljubljani so mu takoj vsi razen trgovca in bankirja Jan. Krst. Isepha odrekli. V Škofji Loki sta bila veletrgovca samo Franc pl. Oblak-Wolkensperg in Tomaž Jugovič. Prvi je bil že bolehen in je polagoma likvidiral svojo trgovino s platnom in železom. Zato ni hotel vložiti denarja v svilarsko podjetje. Jugovič pa je imel večino svojih denarnih sredstev v železarskih podjetjih v Kropi in Kamni gorici, ki jih je zalagal. Imel je tudi obsežno zemljiško posest in veliko hišno gospodarstvo. Izjavil je, da v svilarstvu nima potrebne izkušnje in si ne upa pristopiti k omenjeni trgovski družbi. Tudi Iseph ni hotel dati denarja na razpolago. Grof Wagensperg je sam prišel v Ljub¬ ljano, dal sklicati bogatejše trgovce in plemiče ter jim prigovarjal, toda zaman. Enako je bila brezuspešna Wagenspergova pot na Goriško, kjer “ Prim. E. Masffi, o. d. 66. 3 *C. Morelli, o. d. III. 130, C. v. C z 6 r n i g , o. d. 829, RS Commercialia fasc. III. 297 sl., 301, 304 (4. II. 1719), Copia lettere knj. 18. 305 sl., 404 sl., Vic I. 93 (5. XII. 1738). 21 so se izgovarjali trgovci, da bo mnogo laže sestaviti trgovsko družbo, ko bo predilnica postavljena in opremljena. 35 Medtem se je potegoval grof Edling, zemljiški gospod Ajdovščine, da bi postavili 'filatorij v Vipavski dolini. Toda Goričani in Gradiščani so imeli polno tehtnih ugovorov proti temu. Ajdovščina je bila izpostav¬ ljena pozimi hudemu mrazu; tudi zaradi vetrov bi bilo tam težko delati. Ostro podnebje bi vplivalo na izdelavo svilenih niti, zlasti organzina. Zato ne bi dosegli svileni izdelki potrebne kakovosti. Ker so bili prebi¬ valci Ajdovščine izključno poljedelci, ni bilo tam ljudi, ki bi se razumeli na svilarstvo. Zato bi morali pripeljati vse strokovne delavce t. j. nad 100 oseb od drugod, kar bi povzročilo nove težave. Na Krasu zanje ne bi bilo dovolj stanovanj. V Vipavski dolini so živeli sami Slovenci, ki se ne bi razumeli z došlimi delavci. Ker so bila živila na Krasu dražja kot v Gorici, bi bile težave tudi s prehrano. Končno je bila Ajdovščina preveč oddaljena od predelov, kjer so pridobivali kokone. Vsi ti očitki so morali pokopati Edlingov predlog. 36 Leta 1724 se je odločila dvorna komora na predlog komerčne glavne komisije, da zgradi na erarične stroške filatorij na vodni pogon v Fari ob Soči med Gorico in Gradiško. Kljub ugovoru deželnih stanov je prisilila kmečke podložnike (kolone), da so delali ročno in vprežno tlako pri gradnji stavb in obzidja, ki naj bi zapiralo državno podjetje pred zunanjim svetom. Načrte je izdelal in stavbna dela izvršil milanski moj¬ ster Anton Boara. Stroje so gnala vodna kolesa. V svilami so bile vse mehanične naprave za odvijanje surove tevile (filanda s 6 forneli), za previjanje na cevke (2 inkanatorija) in predilnica (2 filatorija) 37 Po dovršitvi pa ni začela dvorna komora sama z obratovanjem, marveč je dala leta 1726 podjetje za 12 let v zakup dunajskemu privile¬ giranemu veletrgovcu (Niederlagsverwandter) Josipu de Trevano iz Neaplja. 38 Zaradi težkih, toda utemeljenih pritožb je bil Trevano pred¬ časno že leta 1731 pripravljen odstopiti od pogodbe. Tedaj so izjavili deželni stanovi Gradiščanskega, da žele prevzeti zakup filatorija, ako prepove vlada Židom trgovino s kokoni in surovo svilo. 39 Do tega pa ni prišlo. Filatorij v Fari je dobil v zakup veletrgovec Josip Periello iz Neaplja, ki je imel tedaj skupaj s Fr. Ant. pl. Nemizhofenom tudi apalt !S r. M. C o s s k r , Storia 245, GS fasc. IX (29. VI. 1722), Stan. fasc. 527 (7. VII., 13. VII., 21. VII., 4. VIII., 29. VIII. 1722). O rodbinah Oblak-Wolkensperg in Jugovič gl. P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju, Razprave SAZU II (1953) 180, 193. * H. D e u t s c h , o. d. 17 sl., R. M. C o s s a r , Storia 243 sl. « C. Morelli, o. d. III. 13, 124, C. v. C z 6 r n i g , o. d. 828 sl., R. M, Cossar, Lineamenti 15, H. Deu t sc h, o. d. 18, Iv. Slokar, o. d. 381 (v toliko ni pravilno, da je gradila filatorij v Fari zasebna družba). Opis filatorija iz leta 1730 v RS Copia lettere knj. 18. 329—339, iz leta 1764 v fasc. R 425 lOKo ADvK. Prim. tudi opombe Raigersfelda v Rkp. 81 (I 3 d) 34. 38 RS Copia lettere knj. 18, 398 sl. (10. IV. 1726). 39 Istotam 303 sl., 397, RS Commercialia fasc. V. (2. II. 1732 instrukcija za komerčno intendanco pod t. 15). 22 (monopolni zakup) tobaka na Goriškem, Gradiščanskem, v Trstu, na Reki in na Kranjskem. Kljub temu, da tudi delovanje Periella ni bilo v prid domačemu svilogojstvu in svilarstvu, so predlagali leta 1740 vladni organi v Trstu in Ljubljani, da se mu podaljša zakup za 6 let. Šele dunajski komerčni direktorij je opozoril na slabo stanje filatorija v Fari in odpovedal Periellu. 40 Za zakup so se sedaj zanimali bratje Morpurgo, trgovci v Gorici. Nudili so višjo zakupnino in bili pripravljeni pustiti vsakomur, da si nabavi kokonov in surove svile, kjer hoče. Tudi niso zahtevali, da se omeji število fornelov in filatorijev na ročni pogon, kakor sta to želela Trevano in Periello. Vse to je pričalo, da so imeli goriški Židje vodilno vlogo v svilarstvu. Grof Seifrid Herberstein je nasprotoval predlogu bratov Morpurgo, češ da bodo zaposlili kopo bera¬ ških Židov, domačinom pa ne bodo koristili. Toda Morpurgi so si znati pomagati. Povezali so se z goriškim veletrgovcem Dominikom Segala in ta družba je dobila leta 1749 filatorij v zakup. 41 Po zamisli komerčne glavne komisije je imel filatorij v Fari važno gospodarsko nalogo. V tej svilami naj bi predelali del doma proizvedene ' surove svile in pospeševali razmah svilarskih obrti in manufaktur na Primorskem. Dvorna komora je ocenjevala zmogljivost omenjenega fila¬ torija na letno vsaj 12.000 ben. funtov surove svile, medtem ko bi od¬ padlo ostalih 18.000 ben. funtov pridelka na ročne filatorije po deželi. Sredi 18. stoletja (1749) je predlagal Seifrid grof Herberstein, naj pre¬ dela filatorij v Fari okrog 7000 nem. funtov, manjši filatoriji na ročni pogon, katerih število je naraslo na 21, okrog 3000 funtov, ljubljanski filatorij trgovca Čebula okrog 2000 funtov in novi dunajski filatorij okrog 3000 funtov. Erarični filatorij, čigar upravo je prepustila leta 1750 dvorna komora Ministerialni bankodeputaciji, ni izpolnil teh pričakovanj. Še vedno je ostalo precej surove svile za izvoz. 42 Zakupniki filatorija v Fari so si znali zagotoviti v izvozni trgovini s svilo skoraj monopolni položaj. Pri tem jim je pomagala celo vlada <0 C M o r e 11 i, o. d. III. 132 sl., R. M. C o s s a r , Lineamenti 20, Storia 250 sl., RS Copia lettere knj. 2, 1022—1023, 1045 sl, Commercialia lase. IV. (7. VII. 1734), DG1 Co M 1 (24. V. 1748), RB 1749, fol. 207—208 (II. VII. 1749), Rkp. 58 NUK L). (Prothocolum liber die von dem hochl. Commercien Directorio und Ministerial Banco Deputation eingegangene Verordnungen u. dariiber erstatte Relationes de dato Triest den 2. Marty 1748) 57, 60, 61, 84, 86, Rkp. 59 NUK Lj. (Prothocolum tiber die von der hochansenlichen k. k. Repraesentation u. Apelat. Cammer in Crain, dann dem I. O Militar Directorio eingegangene Rescripta und dariiber gegebene Berichte de dato Triest den 13. Marty 1748) 20, 43 sl. 41 A. B e e r, Studien zur Geschichte der osterr. Volkswirtschaft unter Maria Theresia I., Die osterr. Industriepolitik, AoG Bd. LXXXI., Wien 1894, 108, R. M. C o s s a r , Lineamenti 56, 61, RS Dnevnik I. 618 (28. IX. 1749), DG1 Co M 1 (26. XI. 1749), RB 1755, fol. 216 (28. VII. 1755), fasc. R 441, lOKo ADvK (10. X. 1762). 42 DG1 Co M 1 (24. VII., 13. IX. 1749), A. Schachinger, Die Entwicklung der Maulbeerbaum- und Seidenkultur in Wien und Niederosterreieh bis in die Mitte des 19. Jahrhunderts, Jb. f. Landeskunde Niederosterreichs XXVII (1938) 153 op. 3. 23 s svojimi ukrepi. Trevano je dosegel z napačnimi navedbami, da je pre¬ povedala oblast postavitev novih in uporabljanje starih filatorijev na ročni pogon. Dalje je predpisala dvorna komora leta 1726, da morajo proizvajalci in trgovci svile na Primorskem ponuditi surovo svilo najprej zakupniku kameralnega filatorija. Ta pa je pogosto odlašal z odločitvijo, da šo izgubili trgovci najboljši čas za prodajo in bili prisiljeni odstopiti Trevanu svilo po nižji ceni. Da bi izkoristil obrat za proizvodnjo surove svile za prodajo v inozemstvo, je postavil Trevano v Fari še 12 fornelov, ki za predelavo 'svile niso bili potrebni. Dvorna komora je sama poma¬ gala, ker mu je dovolila, da izvozi polovico izdelane organzin in trama preje v Benetke in na Holandsko ter uvozi prepovedano in višji mitriini podvrženo trgovsko blago. Nekateri so bili celo mnenja, da je hotel Trevano namerno ovirati razvoj svilarstva na Primorskem, ker je naku¬ poval slabšo surovo svilo v beneškem Kopru, jo predelal v filatoriju v prejo ter jo dobavljal svilarskim rokodelcem na Goriškem. 43 Dvorna komora je nato ukinila škodljivi predpis o predhodni po¬ nudbi surove svile filatoriju v Fari, izdala pa je leta 1733 enako usoden ukaz o pobiranju izvozne takse 24 krc. od funta surove svile. Perielio ni dobil v zakup samo filatorija, marveč je tudi prevzel pobiranje omenjene mitnine. Poleg tega je prepovedala oblast vsako leto do srede septembra izvoz surove svile, da bi mogel najprej filatorij v Fari kriti svojo potrebo surovin. Mitniški urad v Gorici je potožil, da je znal Perielio izkoristiti zakup filatorija v lastne namene še bolj kot Trevano in si zagotovil naravnost monopol v trgovini s svilo. Izvoznico za prodajo svile izven dežele je mogel dati le zakupnik filatorija, ki je pobiral predpisano pristojbino. Ta pa je pogosto odrekel ali tako dolgo zavlačeval zadevo, da je izgubil prodajalec ugodno priliko in moral prepustiti Periellu svilo za nižjo ceno. Nato je dal zakupnik sortirati nabavljeno svilo po kako¬ vosti. Boljšo je dobro prodal na Holandsko, Angleško, v Hamburg, Benetke, na Dunaj in drugam, slabšo pa je dal predelati v filatoriju in z njo zalagal obrtnike v deželi, ki so tožili, da njihovi svileni izdelki (damasti, groš de Tours, nogavice in dr.) nimajo primerne kakovosti. 40 Donos izvozne mitnine na svilo se je še povečal, ker so razširili na Periellovo željo leta 1746 veljavnost predpisov tudi na svilo, ki je šla preko Trsta in Štivana pri Devinu. 44 Ker je bilo očitno, da so iskali zakupniki dobička v izvozu in zapostavljali koristi obrti in manufaktur na Goriškem in Gradiščanskem, je prenesel komerčni direktorij pobira¬ nje izvozne pristojbine na državne mitniške urade in jo znižal na polo¬ vico (12 krc.). 45 « C. M o r e 11 i, o. d. III. 131 sl., C. v. C z 6 r n i g , o. d. 829, Fr. M. M a y e r , Zur Geschichte der osterr. Handelspolitik unter K. Karl VI., MIOG XVIII (1897) 139 sl., R. M. C o s s & r , Lineamenti 18 sl., Storia 250 sl., Vic I 93, Stan. lase. 28 (12. II. 1729). « DG1 Co M 1 (22.1. 1748). « DG1 Co M 1 (H. VII., 24. VII. 1749). 24 Zakupniki tudi niso primerno in v polnem obsegu vodili obrata v kameralnem filatoriju v Fari. Leta 1726 je predpisala dvorna komora zelo strog pravilnik za delavce in delavke. Kot po italijanskih filatorijih je trajal delovni čas pozimi in poleti 14 ur na dan. Vajenca (vajenko), ki bi zapustil delo in neopravičeno odšel, je smel podjetnik s silo pripe¬ ljati nazaj. Brez dovoljenja vobče niso smeli delavci odhajati iz filatorija. Kdor bi preplezal obzidje, bi ga zadela kazen zapora enega meseca. Za vsako, tudi najmanjšo tatvino materiala je grozila kazen 3 mesecev In odpustitev iz službe. Vir izkoriščanja je bilo tudi dovoljenje, da je smel prodajati podjetnik delavcem razna živila in pijače, kar je obračunaval pri mezdi. Delavci pa so bili izvzeti iz oblasti svojih zemljiških oziroma deželskosodnih gospodov in podrejeni v civilnih in kazenskih zadevah goriškemu deželnemu glavarstvu. 40 Za redno obratovanje filatorija je bilo potrebno okoli 150 strokovnih delavcev, ki jih je pripeljal leta 1726 Franc Segala (iz Rovereta). Izgovo¬ rili so si bili od funta sukane svile 21 soldov mezde. Ko pa so začeli z delom, jim je odtrgal podjetnik 5 soldov. Večkrat je zmanjkalo surovin. Tedaj so bili delavci brez zaslužka in prisiljeni si izposojati denar. Tre- vano jim je kmalu odpovedal. Revni delavci so si morali šele priberačiti nekaj denarja za pot domov. Nato je vzel podjetnik v službo nekaj bene¬ ških mojstrov svilarjev, ki so morali zaradi raznih hudodelstev bežati iz domovine. Ker so se slabo obnesli, jih je moral Trevano odsloviti. Odslej vobče' ni imel strokovno izvežbanih mojstrov v podjetju. Zato je odkrila preiskava, ki jo je izvedla oblast zaradi številnih pritožb leta 1730, velik nered v filatoriju. Obratovali so samo trije oddelki. Pa še ti so bili tako slabo zasedeni, da je bila četrtina vreten brez svile. Inkana- torij ni imel mojstrce. Na vsem filatoriju so našteli 54 zaposlenih oseb (15 delavcev in 39 delavk), ki so tožile, da so zelo slabo plačane in da jih Trevanova žena brez najmanjšega povoda pretepa. Trevano je želel na videz povečati stalež osebja in je poklical tik pred prihodom uradne komisije več delavcev iz Vidma. Nekateri delavni prostori so služili zaposlenim ponoči za spalnice. Mezde so bile skrajno nizke. Le eden je zaslužil dnevno 14 soldov, štirje po 12 soldov, ostali pa so prejemali le 6 do 10 soldov dnevno. Dečki in deklice so dobivale le 3 do 4 solde. Od te skromne mezde je odtrgal podjetnik znesek za drago zaračunana živila in pijačo, ki so jo dobili delavci p r i njem. Pravega obračuna pa ni hotel pokazati. 47 Stanje svilarstva na Primorskem je prikazal leta 1718 Franc Henrik pl. Raigersfeld komerčni glavni komisiji v Gradcu takole. Razen nekaj nogavičarjev v Gradiški še ni bilo izkušenih svilarjev in tudi ne naprav, kjer bi mogli predelati surovo svilo za nadaljnjo porabo v obrtih in manufakturah. Menil je, da bi potrebovali za povzdigo svilarstva bogate podjetnike, ki bi uredili potrebne naprave in pripeljali strokovne delavce. « R. M. Cossar, Storia 246 sl. 17 RS Copia lettere knj. 18. (19. poročilo 19. XI. 1730 s prilogami). 25 Komerčna glavna komisija je bila prepričana, da sta Goriška in Gradi¬ ščanska za ustanovitev svilarskih manufaktur zelo primerni. 48 Zato je priporočala v svojem gospodarskem načrtu, naj povečajo nasade murv na Primorskem, zlasti na pustotah, občinskih zemljiščih in ob javnih cestah, dalje naj urede filatorij v Gorici in Gradiški ter dosežejo, da bo ostala domačinom korist, ki so jo imeli dotlej Benečani od predelovanja surove svile. 49 Kameralisti, ki so uveljavljali načela merkantilistične gospodarske politike, so bili prepričani, da je država dolžna urejati gospodarsko živ¬ ljenje, pa tudi sposobna, da doseže zaželeni gospodarski uspeh, ako se posluži' pravih sredstev. 50 Toda ukrepi upravnih oblastev pogosto niso bili dovolj preudarjeni. Tako so prepovedali leta 1719, da se izvažajo svileni zapredki in surova svila iz Goriškega in Gradiščanskega. Istočasno so izdali enako prepoved za uvoz finega svilenega blaga in nogavic. Ne gre, da bi še naprej predelovala beneška podjetja surovo svilo teh krajev v razne svilene izdelke in jih nato prodajala avstrijskim deželam za dvojno ceno nazaj. Zdaj bo dovolj surove, svile za začetek planiranih manufak¬ tur na Primorskem na razpolago. Če bi pa še kaj manjkalo, bi jo mogli dobiti iz Neaplja, ki je tedaj pripadal Habsburžanom. Ako ne bi mogli takoj urediti popolnih manufaktur svilenega blaga, naj bi pričeli z izde¬ lovanjem svile za šivanje. Saj so menda zaslužile manufakture v Veroni ogromne vsote denarja s prodajo svilenega sukanca. 51 Kameralisti so se tolažili, da bodo ugodne razmere same privabile trgovce in podjetnike, ki bodo oskrbeli potrebne stroje,, pripeljali izvež- bane rokodelce, nakupili surovine in začeli proizvajati. 52 Toda izkušnja je pokazala drugače. Po Karlu VI. izdani predpisi, ki naj bi pospeševali naselitev podjetnikov s tem, da so nudili razne ugodnosti, zlasti varstvo in oprostitev od realnih in osebnih bremen ter vojaške službe, niso imeli drugega učinka kot, da je prišlo na Goriško nekaj tkalcev - svilarjev, niso se pa priselili tuji podjetniki in premožni trgovci. Ker je manjkalo kapitala, niso nastale trgovske kompanije, vobče ni bilo pogojev za večjo svilarsko industrijo, kakor so si jo zamislili uradni krogi. 58 Zato so mo¬ rali sprevideti, da je prenagljena prepoved izvoza surove svile in da je ta ukrep le škodoval, ker je bil zaenkrat izvoz surove svile eden glavnih virov, ki je prinašal denar v deželo. 54 RS Commercialia fasc. III. 385 (27. poročilo 31. V. 1719). 48 H. D e u t s c h , o. d. 17 sl., RS Comercialia fasc. III. 396 (27. poročilo 31. V. 1719). 50 A. B e e r , o. d. 5. 51 RS Commercialia fasc. III. 314 sl. (22. poročilo 14. II. 1719), Vic. I. 93 (2. IX. 1719). 1 52 RS Commercialia fasc. III. 313 sl. (22. poročilo 14.11. 1719). 53 Rkp. DAS Herberstein, Berichter von 1754 (5. XII. 1754), fasc. R 425 lOKo, ADvK (jul. 1762), R. M. C o s s a r , Lineamenti 17 sl., E. M a s s i, o. d. 66. 54 C. M o r e II i, o. d. III. 131 sl., C. v. C z 0 r n i g , o. d. 829, H. D e u t s c h , o. d. 17, R. M. C o s s a r , Storia 250 sl., DG1 Co M 1 (8. VIII. 1749). 26 Ko je 30 let pozneje (1749) zaradi slabe letine kokonov močno na rasla cena surove svile, je prišlo mnogo naročil za svilo na Primorsko iz Benečije, Romagne, zlasti iz Sinigalije, in drugod. Vlada je želela za ¬ gotoviti dunajskim manufakturam zadostno količino svile po primerni ceni in je zopet pripravljala prepoved izvoza zanjo. Nameravali so po¬ kupiti svilo na Goriškem in Gradiščanskem po oni ceni, po kateri bi jo mogli prodati v tujino. Vendar niso imeli prave predstave o količini in zalogah surove svile na Primorskem. Dunajski komerčni direktorij se je obrnil do komerčne komisije v Ljubljani, ki pa tudi ni razpolagala s točnimi informacijami. Filip grof Kinsky, vodja Ministerialne banko- deputacije, je prepovedal mitniškim uradom, da bi dajali omenjeni ko¬ misiji potrebna pojasnila o blagovnem prometu. 65 Komerčni direktorij se je ukvarjal tudi z načrtom, da ustanovi posebno skladišče surove svile na Dunaju. 56 Trgovci na Primorskem niso nasprotovali, da se pre¬ dela surova svila v državi. Prosili so le, da jim da vlada potreben kapital za nakup kokonov na razpolago, ki so ga dobivali dotlej od tujih veie- tržcev, za katere so jih nabavljali, in da jim plača svilo po cenah, ki so jih nudili tuji odjemalci. Ko pa je izvedel komerčni direktorij za količino letne proizvodnje na Primorskem in za visoke cene (1 ben. funt kokonov 56—58 soldov, 1 funt organzina 12 gld. 30 krc., trame 10 gld.), je odsto¬ pil od svoje namere. 57 S tem pa ni prenehalo razpravljanje, ali je dovo¬ liti izvoz surove svile ali ne. Leta 1751 je zvišala Ministerialna bankodeputacija izvozno mitnino za nemški funt na 42 krc. Stanovi in trgovci na Goriškem in Gradiščan¬ skem so se pritožili, češ da bo to onemogočilo ves nadaljnji izvoz svile. O problemu je moral dati svoje mnenje pristojni komerčni konses v Ljubljani. Njegovi člani (Fr. H. pl. Raigersfeld, J. K. Nemitzhoffen, Michelangelo Zois in Matevž Fr. Perr) so priporočili, naj vlada zopet zniža mitnino na 12 krc. Predsednik reprezentacije in komore grof Herberstein pa je priložil svoje posebno mnenje, ki prikazuje tedanje gospodarske razmere na Primorskem in tudi bistvene vzroke za neuspeh svilarskih podjetij na Slovenskem vobče. Kakor mnogi drugi ekonomisti se tudi Herberstein ni strinjal s tem, da bi prepuščali lepo goriško- gradiščansko svilo tujcem, zlasti Benečanom. V avstrijski državi trošijo preveč inozemskega svilenega blaga. Zato ne morejo domače svilarske manufakture prodati večjih količin svojih izdelkov. Iz istega razloga tudi domači filatoriji ne predelajo vse producirane surove svile. Tuja svilena blaga bi morali obremeniti z visoko naklado, ki bi se ravnala po vrednosti blaga. Dalje bi morali preprečiti močno vtihotapljanje be¬ neških izdelkov. Potem bi bila domača svilarska podjetja' dobro zapo¬ slena in tudi filatoriji bi povečali svoje obrate. Zdaj sta Goriška in Gradiščanska sedež in skladišče mešetarjev beneškega svilarskega mo- 55 RS Dnevnik I. 622... 56 A. Schachinger, o. d. 154 sl. s? DG1 Co M 1 (30. VIII., 6. IX. 1749), RB 1749, fol. 151—151’ (27. VI. 1749), fol. 247’—248’ (30. VIII. 1749), fol. 274 (6. IX. 1749), fol. 297-298 (13. IX. 1749). 27 nopola, ki sicer nekoliko dražje plačuje surovo svilo tako, da je pri¬ manjkuje v avstrijskih deželah, izdelke pa 10 do 50 krat draže prodaja nazaj. Tujci vlačijo najboljši material iz dežele in zvišujejo domačim manufakturam ceno surovin. Docela drugačno gospodarsko politiko je vodila beneška republika. Prepovedala je vsak izvoz surove svile. Tam je bila potrošnja svilenega blaga bolj neznatna, medtem ko je bilo v avstrijskih deželah zaradi močnega razkošja ravno obratno. Pri ukrepih gospodarske politike se mora razlikovati po mnenju Herbersteina med kokoni, surovo svilo, svileno prejo in izdelki iz svile. Kokoni in surova svila sta tako nujni surovini, da jih ne smemo izvoziti niti proti plačilu izvozne mitnine. Izvoz svilene preje je dopusten le proti plačilu višje izvozne mitnine, kajti s tem izgubi obrt v deželi svoj zaslužek. Inozem¬ ska svilena blaga moramo ob uvozu čim bolj obremeniti, da zmanjšamo njihovo potrošnjo. Lastnim svilenim izdelkom pa je treba olajšati izvoz. Goriška in Gradiščanska bi morali proizvajati svilo za vse avstrij¬ ske dežele. Kolikor pa manufakture teh dežel ne bi porabile omenjene surovine, naj bi jo izvozili na Poljsko, Saško, Ogrsko in v druge nemške dežele, ki imajo manufakture svilenih trakov in tkanin, nimajo pa fila- torijev. Potem nakupovalcem na Primorskem tudi ne bi bilo treba dobivati kreditov od tujih veletrgovcev. 58 Zanimivo je zasledovati, kako počasi se je razvijalo svilarstvo na Goriškem in Gradiščanskem. Leta 1726 so cenili število statev za svi- larska dela 50 v deželi na okrog 30. Po beležkah Franca Henrika pl. Rai- gersfelda so pričeli v Gorici okoli leta 1727 s svilarsko obrtjo. 00 Leta 1732 je predpisala vlada, da morajo opremiti vsak komad svilenega blaga že na statvah s posebnim znakom porekla, da bi preprečili močno vtiho- tapljanje iz Benečije. Svilarji so trdili, da spravljajo trgovci groš de Tours in svilene nogavice iz Palmanove in Vidma ter nakupijo nekaj kosov svilenih izdelkov od židovskih trgovcev v Gorici, ki jim nato po¬ skrbe potrdilo za vso količino, tudi za beneško blago, kot bi bilo izde¬ lano na Goriškem. 61 Okoli leta 1740 so porabili ti svilarji že okrog 12.000 ben. funtov surove svile za izdelovanje raznega svilenega blaga. 62 Leta 1735 je bilo število tkalskih mojstrov-svilarjev v Gorici že toliko, da so se dogovorili o pravilih za svojo rokodelsko organizacijo, ki jih je potrdila komerčna intendanca za avstrijsko Primorje. Leta 1740 so dodali še nekaj določil, ki jih je odobrilo menično in merkantilno sodišče 1. stopnje v Gorici. 63 Postavili so tudi tarifo za cene in mezde pomočnikom. Noben mojster ne bi smel delati pod ceno, ki jo je pred- 53 Herberstein, Berichter von 1751 I. (19. VI.), A. Fournier, Eine amtliche Handlungsreise nach Italien im Jahre 1754, AoG 73 (1888) 263. 59 C. M o r e 11 i, o. d. III. 130, C. v. C z 6 r n i g , o. d. 829. 89 Rkp. 81 (I 3 d) 33, Fr. M. M a y e r , o. d. 139. 81 Dv. resolucija 13. XII. 1732, Stan. fasc. 28 (13. I. 1733). 82 RS Commercialia fasc. V. 16 (26. X. 1744). 85 R. M. C o s s k r, Storia 251 sl., 288, 301, RK XIX Pr. S., CoCo S 22/1 (18. III. 1760). 28 pisoval čl. 14 patenta iz leta 1735. S tem bi dosegli, da bi bilo delo enakomerno razdeljeno med rokodelske obrate in ne bi dobil noben mojster več odjemalcev, da bi tako prikrajšal in izpodrival druge. Moj-- stri tudi ne bi smeli plačevati pomočnikov preko tarife v omenjenem patentu. Mojstri so se vneto držali pravil, ki so jih bili sprejeli, čeprav niso bila potrjena od vladarja. Vsako leto so si volili iz svoje srede dva sodnika. To ime so izbrali, ker so bili podrejeni merkantilnemu sodišču. Da bi zagotovili svojim članom primerno in zadostno preživ¬ ljanje ter ohranili neko srednjo velikost obratov in enakost glede pogo¬ jev proizvodnje, ne bi smel imeti noben mojster več kot 6 statev v svoji delavnici in za vsake statve kvečjemu po 2 vajenca (učenca). Po tedanjih cehovskih nazorih je pazila rokodelska organizacija tudi na koristi na¬ ročnikov (potrošnikov). Zato je pregledovala posebna komisija mojstrov vsakih 14 dni statve v delavnicah in poskrbela, da se napake popravijo in kršitelji kaznujejo. Ker je skušala zajeti ta cehovska organizacija rokodelce v vseh njihovih življenjskih položajih, je pomagala tudi svo¬ jim članom, ki so postali za delo nezmožni (v starosti, bolezni in stiski), poskrbela jim je tudi za primeren pokop. Svilarska obrt v Gorici pa ni mogla ohraniti prvotnega srednje¬ veškega produkcijskega reda, kajti ti rokodelski mojstri so le v manjši meri izdelovali svileno blago neposredno za potrošnike. Uspeh svilarskega obrta je bil odvisen od prodaje izdelkov na tržiščih v daljavi. Razmer na njih pa mali rokodelci niso mogli pregledati in so morali postati odvisni od trgovcev, ki so edini poznali možnosti za prodajo. Zraven je še pristopila za vse tekstilne obrte značilna delitev proizvodnje na tri glavne odseke: pripravljanje surovine do preje, tkanje in apreturo izdel¬ kov. Dela prvega odseka so opravljale nakupovalcem kokonov, zlasti židovskim trgovcem, predvsem ženske. Menda so morali paziti, da jim delavke zaradi silne revščine ne bi prodale ali zastavile dela zaupane surove svile. 04 Trgovci so torej skrbeli za navijanje, sukanje, predenje in barvanje svile. Oni so tudi dobavljali tkalskim mojstrom-svilarjem svileno prejo in sklepali z njimi delovršne pogodbe. Mojstri so morali postati odvisni od izvoznikov svilenega blaga. Vsled tega je slabela sta¬ rejša, cehovska oblika rokodelske organizacije, ker jo je izpodrival za¬ ložniški sistem. Trgovci so pazili tudi na kakovost izdelave v obratih. Zato na Goriškem niso imeli zapriseženih oglednikov blaga. 65 Iz zapiskov Fr. H. pl. Raigersfelda ža leto 1746 dobimo že jasno sliko necentralizirane založniške svilarske proizvodnje v Gorici, ki je temeljila na izkoriščanju samostojnih proizvajalcev. Trgovski kapital je tu organiziral produk¬ cijo. Trgovci so nudili obrtnikom kredit in natura t. j. dajali so jim surovine, posojali pa so tudi denar. Založniki so si izgovorili izgotovljene izdelke. Potem pa so skrbeli za njihovo prodajo. Med proizvajalci še ni opaziti kooperacije. Vsak je proizvajal ločen od drugih proizvajalcev, « Fasc. R 426 lOKo ADvK (2. IV. 1774). «s DG1 Co M 2 (3. VIII. 1753), CoCo S 22/1 (18. III. 1760, čl. 3). 29 dasi jih je večkrat zalagal isti podjetnik. Založniška produkcija je bila že čvrsteje organizirana, ker so založniki predpisovali, kaj naj mojstri s svojimi pomočniki in učenci izdelajo na svojih statvah. Delovni prostori in orodje je bilo torej pri tej vrsti proizvodnje še last producenta sa¬ mega. Raigersfeld našteva za leto 1746 trgovce-založnike v Gorici, šte¬ vilo tkalskih mojstrov, ki jih je zaposloval posamezni založnik in količino letne produkcije blaga: 66 1. Dominik Segala 2. Bratje Morpurgo 3. Bratje Luzzatto 4. Moša Gentile 5. Musolin 6. Zurman 11 mojstrov 12 mojstrov 6 mojstrov (ni navedeno) 3 mojstri 2 mojstra skupaj ok. 600 kosov blaga ok. 500 kosov blaga ok. 200 kosov blaga ok. 150 kosov blaga ok. 100 kosov blaga ok. 1550 kosov Od 19 tkalskih mojstrov so imeli po 2 statvi trije, po 3 dva, po 4 šest, po 5 trije in po 6 statev dva (najpremožnejša mojstra Jakob Becker iz Berlina in Jakob Feretti iz Benetk). Skupno so imeli 82 statev. Za enega založnika je delalo 9 mojstrov, za dva 6, za tri 3, za štiri 1. Ve¬ čina mojstrov je bila iz Benečije, 1 (Jan. Mayer) iz Dunaja. Med založ¬ niki so prevladovali židovski trgovci (pod t. 2 do 4), ki so se udejstvovali tudi v raznih drugih podjetjih. Tako sta prejela leta 1734 brata Mor¬ purgo dovoljenje, da smeta ustanoviti manufakturo baržuna, pa tudi obveznosti nositi židovsko znamenje sta bila oproščena. 67 Isto leto je dobil Pinkerle izključni privilegij za manufakturo majolik in igralnih kart. Leta 1744 je priznal dvor bratom Luzzatto posebno zaščito zaradi velike vneme pri prevozu provianta in municije za vojaštvo v Italiji. 68 David Luzzatto je kupil leta 1746 ladjo Michelangela Zoisa in ustanovil prilož¬ nostno trgovsko kompanijo, ki se je je udeležila s 25.000 gld. cesarica Marija Terezija, z manjšimi zneski šef kabineta cesarice baron Koch, minister grof Kinsky in general Vasquez. Za vsoto 100.000 gld. je nabavil Luzzatto jekla, bakra, železnih ponv in platna. S tem blagom natovorjeno ladjo je peljal na Špansko v Cadiz, tam prodal tovor in naložil za po¬ vratno vožnjo trsnega sladkorja, košenilje, indiga in drugih drog. Vse to je prodal z dobičkom v avstrijskih deželah. 69 Opisana podjetja so omogočala židovskim trgovcem hitrejšo akumulacijo kapitala. Tudi državna oblast je vzpodbujala Žide, naj zalagajo tkalce-svilarje z delom. 70 Za to so zadoščali manjši kapitali kot pri centralizirani manufakturi. 66 Rkp. 81 (I 3 d) 33, 36. O založniškem sistemu prim. A. M a r x, Betriebs- formen und Betriebsziele, Wiesbaden 1942, 73 sl. 87 RS Commercialia fasc. IV. (1. IX. 1734). 68 Drittes Jahresheft des Vereins des krain. Landes Museums 1862, 247 (19. VIII. 1744). 69 RS Dnevnik I. 155 (pod 22. VIII.). O baronu Kochu gl. C. v. W u r z b a c h , Lexikon 12, 181 sl. 70 RS Commercialia fasc. V. (26. X. 1744), DG1 Publico-Politica J 2— 2 (11. V. 1756), R. M. Cossar, Lineamenti 22. 30 2. Poskusi svilogojstva in svilarskih manufaktur v slovenskih alpskih deželah V alpskih deželah je utegnil imeti le redek zemljiški gospod že od ■■.e. stoletja dalje na svojem vrtu nekaj murv kot lepotnih dreves. 71 Do večjih poskusov, udomačiti to drevo in ga gojiti zaradi svilogojstva, je prišlo sredi 17. stoletja le v pokrajini ob Donavi in na Češkem, deloma na pobudo merkantilista Janeza Joahima Becherja. 72 Isto¬ časno so se naselili v Ljubljani vrvičarji in pletilci svilenih izdelkov, pozneje poeamentirarji imenovani. Leta 1674 jim je odobril Leopold I. cehovske svoboščine po vzgledu graških iz leta 1649, ki so tudi veljale za vso deželo. Število obrtnih delavnic so omejili na 5. Od kod so do¬ bivali surovo svilo tedaj, ni znano, v 18. stoletju turh' iz j. Tirolske.' 3 Merkantilist Filip Viljem pl. Hornigk je navedel leta 1673 v svoji stati¬ stiki obrtnikov tudi za Celje in Maribor po dva mojstra vrvičarja. 71 O izdelovanju svilenega blaga, ki se je pričelo po poročilu J. V. Valvasorja na pobudo italijanskih trgovcev proti koncu 17. stoletja v Ljubljani, žal ničesar točnejšega ne morem ugotoviti. 73 Ko se je začela v letu 1698/99 dunajska vlada bolj zanimati za povzdig »komercija«, so bili kranjski deželni stanovi prepričani, da bo šlo z ustanovitvijo manufaktur na Kranjskem težko, ker silno primanj¬ kuje denarja. Odtekal je namreč iz dežele v raznih oblikah davščin; tudi največji zemljiški gospodje so trošili dohodke iz posestev na Kranj¬ skem v tujini. 76 Zastopniki obubožanih deželnoknežjih mest in trgov so 71 Prim. račune Andreja Cibavita,vikarja v Kranju za leto 1528 pod izdatki za sle: Friderik Paradeiser pošilja škofu Krištofu Ravbarju v Gornji Grad >>ein Mawlperpam« = murvo. KapA Lj. fasc. 90 št. 6. 12 H. H a s s i n g e r , o. d. 232 sl., A. Schachinger, o. d. 147—151. " H. D e u t s c h , o. d. 57, 183, CoCo P 4/1 (17. VII. 1756, 30. VII. 1761, 24. IX. 1773), MA Lj. Reg. I. fasc. 13, Saalbuch 87, fol. 60 (3. II. 1674) VwA Dunaj. 74 Hornigkova statistika obrtnikov iz leta 1673 se nahaja v Rkp. Varia Becheri II. 251, 258 v vseuč. knjižnici v Rostocku. Prepis mi je dal na razpolago ravnatelj dež. arhiva v Gradcu, dr. Fritz Posch, za kar se mu zahvaljujem. Prim. Fr. Posch, Philipp von Hornigk, Werdejahre und osterr. steierische Beziehun- gen, MIOG 61 (1953) 335—358. O pomenu obrtne statistike gl. H. H a s s i n g e r , Johann Joachim Becher 1635—1682, Ein Beitrag zur Geschichte des Merkantilis- mus, Veroffentlichungen der Kommission f. neuere Geschichte Osterreichs 38., Wien 1951, 184 sl. ,s J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain XI. 706. 76 Leopold grof Lamberg je pripovedoval Raigersfeldu (25. I. 1747, gl. Dnev¬ nik I. 240), da znašajo deželnoknežja »postulata« letno okoli 300.000 gld, iz Kranjske dobivajo veliki zemljiški gospodje sledeče dohodke: knez Auersperg 24.000 gld, freisinški škof isto vsoto, Marchese Prie (Pazinska grofija) 20.000 gld, Codelli isto vsoto, ljubljanski škof grof Attems 14.000 gld, grof Kobenzl 10.000 gld, knez Porcia enako, samostan Studenice 6000 gld, tržaški jezuitje enako vsoto, briksenški škof (od blejske gospoščine) 4000 gld. itd., skupno gre iz dežele na leto okoli 450.000 gld. Nasprotno je dobila dvorna komora za prodano idrijsko živo srebro na leto okoli 400 do 600 tisoč gld. (gl. statistika izvoza za leto 1760—1763 v fasc. 585 lOKo ADvK.). 31 precej utemeljeno tožili, da ima vinsko trgovino v rokah plemstvo, platnarsko kmetje, veletrgovino pa peščica treh, štirih oseb. 77 Komerčna glavna komisija v Gradcu in deželnoknežja propozicija za kranjski stanovski zbor iz leta 1719 sta opozarjala na pomen manu¬ faktur. Stanovska konferenca je priznala, da so manufakturisti zaželeni, toda smatrala je potrebno, da prej ukinejo rokodelske cehe in dajo gospodarskemu udejstvovanju polno svobodo. 78 Ista misel o pospeševa¬ nju »komercija« se je ponavljala tudi naslednja leta v propozicijah in dopisih osrednjih uradov. Leta 1723 so se odločili kranjski deželni sta¬ novi za ustanovitev privilegirane stanovske manufakture sukna, ki jim je bila odobrena naslednje leto in naj bi preskrbovala predvsem grani¬ čarje z blagom, ki so ga dobivali dotlej iz Benečije. Šele na drugem mestu so se zavzemali stanovi za uvedbo svilogojstva in prosili vlado, naj s patentom pozove kmečke podložnike na Kranjskem, da prično saditi murve. 70 Za ustanovitev manufaktur potrebna denarna sredstva so upali dobiti iz volil leta 1715 umrlega ljubljanskega veletrgovca Ja¬ koba Schella pl. Schellenburga. 80 Naslednja leta so bili stanovi zaposleni z ureditvijo suknarne na Selu. Misel, da bi bila zasaditev murv eno izmed sredstev za povzdig gospodarstva na Kranjskem, najdemo tudi v spomenici stanovskega knjigovodje Boštjana pl. Raigersfelda 81 (očeta Franca Henrika) iz leta 1728. Vprašanje svilogojstva pa je postalo pereče leta 1730. Sprožil ga je ljubljanski Iasuljar, Francoz iz Nancyja, Peter Toussaint Tabouret, ki je začel leta 1725 izdelovati svilene nogavice. 82 Da bi se osamosvojil od dragega uvoza surove svile iz Goriškega, je predlagal načrtno zasaditev murv in uvedbo svilogojstva na Kranjskem. Zamisel, ki je bila morda primerna za razmere na Francoskem, je pojasnil Tabouret Karlu VI. tudi osebno v avdienci. Njegov predlog je romal preko graških uradov h kranjskim stanovom in deželnemu vicedomu. 83 Vladna naredba jim je naročala, naj izjavijo, ali smatrajo Tabouretov načrt za primeren in koristen, ali pa obstajajo pomisleki proti njemu. Na stanovskem zboru 9. junija 1730 je priznal dež. glavar grof Gallenberg, da bi bila zasaditev murv koristna za javnost in zasebnike. Za surovo svilo bi prišlo mnogo denarja v deželo, zasebniki pa bi mogli prodajati svilorejcem murvino listje. V Tabouretove zahteve pa deželni glavar ni privolil, marveč je menil, da bi zadoščalo prikazati prebivalcem koristi svilogojstva in jih spodbuditi, da se ga lotijo, kjer so dane za to razmere. V obravnavi je opozoril dež. oskrbnik na resne težkoče, ki utegnejo nastati, ako bi iz- 17 Protokol št. 38 fol. 456-^58. 78 Protokol št. 42, fol. 609 (18. I. 1720), Stan. fasc. 28 (18. XI. 1720), Vis. I fasc. 178. ™ H. v. C (o s t a), Zur Geschichte der Seidenkultur, IB 1840, 85 sl., Jože S o r n, Začetki suknarne kranjskih dež. stanov, ZC VI-VII (1952/53) 663 sl., Stan. fasc. 537 (12. VI., 27. VI., 16. IX. 1719, 28. V., 28. VI., 9. VII. 1720. 17, X. 1724), 80 Jak. Schell von und zu Schellenburg und seine Stiftungen, Laibach 1893, 10. 81 Rkp.48 (I 6 c) 46, DAS. 82 J. Šorn., Svilarske manufakture v Ljubljani 104 sl. 88 Vic. I 93 (22. IV. 1730). 32 vajali načrtno saditev murv. 84 S tem je bila zadeva odstavljena z dnev¬ nega reda in je zaspala. Že isto leto je dobil ljubljanski mestni magistrat večje število murv s Primorskega; dal jih je zasaditi pri mestnem jarku in mestnih ope¬ karnah v Trnovem, naslednje leto še na Prulah in v Trnovem. 85 Tedaj je prejel Tabouret od magistrata neobdelano zemljišče pred Frančiškan ■ skimi vrati v bližini meščanskega strelišča na Grajskem hribu, ki je služilo okoliškim prebivalcem po starem običaju za pašo živine. Tu na »gmajni« je postavil leta 1731 hišico in zasadil murve, ki jih je kupil na Gradiščanskem. Toda že oktobra istega leta mu je dala skupina hiš¬ nih posestnikov poljanske soseske (med njimi vicedomov namestnik pl. Widerkehrn, solicitatorja Matija Jelovšek in pl. Steinhoffen), najbrž iz osebne sovražnosti, po svojih hlapcih razbiti inventar omenjene hišice in poškodovati nasad murv. Trditev, da je ogrožal Tabouret s sajenjem dreves soseskino pravico do paše živine, je mogla biti le pretveza. Ljub¬ ljanski ceh mesarjev, ki bi bil z omejitvijo paše gotovo tudi prizadet, kljub hujskanju povzročiteljev ni hotel sodelovati pri nasilju. Značilno pa je, da so bili pozvani tudi kmetje iz Stepanje vasi, ki so pa prišli četrt ure prepozno in niso našli nikogar na mestu ter so se vrnili do¬ mov. Po tej dogodivščini je celo magistrat prepovedal Tabouretu, da bi sadil še dalje murve na Grajskem hribu, dokler ne odloči o vsem vladar. Ta pa je potrdil Tabouretu omenjeno zemljišče in ukazal, da mu morajo krivci povrniti storjeno škodo. Zadevni spor se je vlekel pred raznimi oblastmi mnogo let. Spomladi leta 1745 so menda ponovno napadli la- bouretove ljudi, ki so delali na omenjenem zemljišču. Magistrat pa ni nastopil krepkeje zoper krivce in je nrisodil Tabouretu namesto zahte¬ vanih 200 gld. le 15 gld. odškodnine. 86 Medtem je povzel leta 1738 Tabouretov predlog načrtnega gojenja murv na Kranjskem adjunkt stanovske registrature Marko Anton Periz- hoffer pl. Perizhoff, mlajši brat znanega arhivarja Karla Seifrida. 87 Morda je zvedel za Tabouretov predlog iz stanovskih spisov. Vložil je prošnjo na vladarja za privativni, to je izključni privilegij, 88 24 let saditi murve na Kranjskem in uporabljati murvino listje za lastno svilorejo ali oddajati užitek listja drugim. Poudaril je veliko korist svilogojstva za javnost in prosil, da mu odobre sajenje murv na vseh zemljiščih v deželi, na podložnih in komornih, kolikor to ne bi bilo v škodo erarju, 84 Protokol št. 45, fol. 158’ (9. VI. 1730), A. D i m i t z , Zur Geschichtc dcr Seidenzucht in Krain, BK 9 (18G5) 55 sl. 85 Cod. XIII. 147 (1730) fol. 5S sl., 148 (1731) fol. 57 MA Lj. 88 MA L j. Reg. I. fasc. 37 (2. VII., 8. X., 10. X., 13. X., 15. XI. 1731, 13. II, 28. VI., 11. VII., 21. VII., 6. VIII, 1732, 12. I., 12. II., 22. IV., 7. V., 3. VI., 28. IX. 1740, 21.1., 20. VII. 1741, 5. IX. 1743, 30. VI. 1745), KapA Lj. fasc. 201/15 (13. X. 1731). 87 SBL I. 304—307, Stan. fasc. 315 (14. IV. 1741), RB 1751, fol. 251 (5. I. 1751 = upokojeni registrator prosi za službo nižjega rektifikacijskega komisarja). 88 O »privilegium privativum« gl. K. Pribram, o. d. 14 sl. 3 33 zemljiškim gospodom in podložnikom. Z vidika zemljiških gospodov je obravnavala Perizhofferjev predlog stanovska konferenca 26. junija 1738. Deželni glavar, ki je proučil načrt in poročal o njem, se je ustavil pri čl. 2, ki je obravnaval pravico podjetnika, da sadi murve na zemljiščih kmetskih podložnikov in zemljiških gospodov. Načelo, da bo smel saditi samo tam, kjer s tem ne bi nastala škoda, se mu je zdelo pravilno. Toda ob izvrševanju patentovega predpisa bi moral pač vsak lastnik zemljišča dopustiti, da zasaja murve na njegovem svetu, ako ne bi mogel doka¬ zati iz tega izvirajoče škode. Po glavarjevem, mnenju je nemogoče saditi kakšno drevo na njivo ali travnik, ki ne bi očitno škodovalo, ker črpa hranilne snovi iz tal in dela senco. Zato ne gre, da bi smel saditi Periz- hoffer murve na travnikih, njivah, v sadovnjakih in vinogradih ali poleg njih, kakor je bilo običajno v Furlaniji, ako izrečno ne privoli v to lastnik zemljišča. Za saditev murv naj bi prišle v poštev samo »gmajne«, bodisi da pripadajo zemljiškim gosposkam ali pa, kar je po mnenju deželnega glavarja verjetneje, deželnemu knezu. Saditev murv na »gmaj¬ nah« ne bo škodovala soseskam, marveč jim koristila, ker bo našla živina senco in zavetje ob drevju, uživalci »gmajne« pa bodo imeli plo¬ dove murv za krmljenje živine. Vendar naj bi imeli uživalci »gmajne« prednostno pravico saditi murve na njej v določenem roku. Po preteku roka pa naj dobi Perizhoffer zaprošeni privilegij. Seveda bi se moral nri izvajanju načrta sporazumeti s pristojnimi gosposkami in soseskami. Iz neznatnih vzrokov bi mu ne smeli delati ovir, saj bodo po 24 letih pri¬ padla drevesa za majhno odškodnino v last uživalcem »gmajne«. Med obravnavo je pripomnil pl. Hohenvvart, da ne sme .veljati Perizhofferjev privilegij za številne murve, ki že rastejo po deželi. Tako so skušali stanovi prepričati vlado, da zaenkrat še ni treba podeliti komu tako obsežne pravice, kakor jih je zaprosil Perizhoffer, ker se bodo zemljiški gospodje in podložniki sami lotili dobičkanosnega svilogojstva. Potrebno je pozvati vse prebivalce, naj začno gojiti murve na veliko v določenem času. Šele, ako tega ne bodo hoteli storiti, naj podeli vlada Perizhofferju z omenjenimi omejitvami privativni privilegij. 89 Ker je prosil Perizhoffer tudi dvorno komoro, naj mu dovoli saditi murve na doslej neuporabljenih kameralnih zemljiščih na Kranjskem, je želela zvedeti vlada tudi za mnenje deželnega vicedoma Franca Sei- frida grofa Thurna, ki je poznal svilogojstvo z Goriškega. Trdil je, da so bili dosedanji poskusi gojiti sviloprejke na Kranjskem uspešni in da je kranjska surova svila po mnenju strokovnjakov celo finejša kot fur¬ lanska. Zdaj bi se dala dobro prodati, ker je ustanovil Čebul veliko ma¬ nufakturo svilenega blaga v Ljubljani. Vicedom je bil načelno za Periz¬ hofferjev načrt. Ako bi uspelo ga uresničiti v celoti, ne bi šlo več toliko denarja za uvoženo svilo iz Notranje Avstrije. Tudi država bi imela dohodke od mitnine ob izvozu surove svile ali svilenega blaga. Glavno «9 Protokol št. 46, fol. 575’—576’ (26. VI. 1738), fol. 188(17. VII. 1738), Stan. fasc. 315 (26. IX. 1738). 34 vprašanje se je zdel vicedomu način izvedbe načrta. Smatral je Periz- hofferja za dovolj spretnega in zmožnega, da doseže stavljeni cilj. Tudi ni bil zoper naprošeni izključni privilegij, ker ne bi bilo dobro, ako bi se smel lotiti te stvari vsak in bi samo šušmaril. Vladar naj mu dovoli saditi drevesa na zemljiščih, ki so pusta ali ne dajejo primerne koristi, kjer bi torej z nasaditvijo ne nastala škoda. Tudi 24-letna doba se ni zdela vicedomu pretirana, ker prvih osem let podjetnik ne bo ime! ni- kake koristi od murv. Prosilcu naj tudi dovolijo, da sprejme družabnika, ker bo sprva podjetje zahtevalo mnogo truda, skrbi in sredstev. Poskr¬ beti je nadalje, da ne bo kdo oviral podjetnika ob načrtnem zasajevanju murv na Kranjskem. 90 Za Perizhofferjevo akcijo je zvedel Peter Toussaint Tabouret in se skliceval na svoj predlog iz leta 1730, ki je bil skoraj enak Perizhoffer- jevemu, ter prosil, da bi smel poleg njega tudi on z izključno pravico saditi določeno dobo murve na zemljiščih kmetskih podložnikov. Kranj¬ ski stanovi, ki so prejeli Tabouretovo vlogo v presojo, so izjavili, da jim je vseeno, kdo se bo lotil saditve murv. ker bo moral imeti precej denarja na razpolago. Zato po njihovem mnenju tega dela ne bo mogel izvršiti Perizhoffer, še manj pa Tabouret. Skrb za to pa so prepuščali stanovi obema podjetnikoma. 91 Vlada je prevzela zamisel kranjskih stanov. S patentom z dne 12. oziroma 26. marca 1740 .je priporočila saditev murv in uvedbo svilo- gojstva na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem (v celjski četrti) po zgledu Furlanije. Pozvala je zemljiške gospode in ostale posestnike, naj zasade z murvami vsa zemljišča, ki še niso namenjena za kakšno drugo kulturo, bodisi da pripadajo gosposkam, podložnikom, meščanom, občinam, cerkvenim ustanovam ali pod vicedomski urad. Vsi, ki se zanimajo za to, naj sporoče dež. glavarstvu ali vicedomskemu uradu v 4 mesecih, koliko murv nameravajo zasaditi v enem letu. Ako pa posestniki ne bi sledili pozivu, bo 1 pooblastila vlada drugo osebo, ki bo edina upravičena zasajati murve na njihovih zemljiščih. S tem bodo zgubili za 24 let užitek murvinega listja in z njim pridobljene surove svile. Tu ni šlo za razlastitev neizkoriščenih zemljišč za 24 let, marveč za podelitev pravice sajenja (jus plantandi), ki je bila znana v južnih pokrajinah (v Južni Tirolski, Primorski, Dalmaciji, Bosni in Srbiji) zlasti glede soseskinih (občinskih), ponekod tudi glede zasebnih zemljišč. Zasa¬ jene murve naj bi ostale 24 let lastnina osebe, ki jih je sadila. Vlada je želela, da bi podprli stanovi akcijo z nabavo in razdelitvijo murvinin sadik ter s podelitvijo nagrad onim, ki bodo zasadili dotlej neizrabljena zemljišča. Dajo naj tudi tiskati in razdeliti navodilo, kako oskrbovati 9» MA Lj. Reg. I. fasc. 37 (2. VIII. 1739), Vic. I 93 (pred 1. X. 1738, 5. XII. 1738). Odlično kakovost kranjske svile omenja tudi RS Commercialia fasc. V. 17 (26. X. 1744). « Stan. fasc. 315 (20. XII. 1738), Vic. I 93 (20. XII. 1738), Protokol št. 46, fol. 676’ (6. II. 1739). *3 35 murve, ravnati s sviloprejkami in pridobivati surovo svilo. 92 Kranjski stanovi so obravnavali na deželnem zboru 28. aprila 1740 vprašanje sadit¬ ve murv. Opozorili so na obsežno poročilo iz leta 1738 in naročili stanov¬ skim odbornikom, na.i se posvetujejo s Štajerci, ker je veljal patent tudi za celjsko četrt, da bi skupno zavarovali koristi zemljiških gospodov. 03 Rok 1 leta in 4 mesecev je potekal v usodnem času, ko je zavladala po Karlu VI. hči Marija Terezija. Vlada ni računala s primernim odzivom na obravnavani patent, kajti Marko Anton Perizhoffer je prejel spomladi leta 1741 listino o privativ- nem privilegiju, ki je bila datirana že s 26. oktobrom 1740. Privilegij je obsegal izključno pravico saditi murve na Kranjskem in gojiti svilo- prejke. Užitek murv so obdržali samo oni, ki so jih že dotlej zasadili in se ukvarjali s svilogojstvom. 94 Stanovi so vzeli 10. maja 1741 obvestilo o Perizhofferjevem privilegiju mirno na znanje. 95 Podjetnik ni imel potrebnih denarnih sredstev in zadostne izkušnje ter je sprejel za družabnika Karla Grandija iz Milana. Ta je nabavil več tisoč murv v Ita¬ liji. Ko pa sta pričela z načrtnim zasajevanjem, sta zadela na odločen odpor zemljiških gospodov, ki niso hoteli dopustiti, da bi jih sadila. Perizhoffer je upal, da ga bo zaščitilo sodišče deželnega glavarja. V sodnem postopku pa se je izkazalo, da so bile Perizhofferjeve svobo¬ ščine zelo šibko utemeljene. Smel je sicer saditi murve, vendar le z vednostjo in s privoljenjem zemljiških posestnikov. Na to so se sklice¬ vale tožene stranke in Perizhofferjev zahtevek je bil zavrnjen. Ker ni bilo mogoče pravočasno posaditi nabavljenih murvinih sadik, so se po¬ kvarile. Grandi je izstopil iz trgovske družbe in pridržal Perizhofferjeve privilegijsko listino kot zastavo za dano posojilo. S tem je izgubil Periz¬ hoffer vsako upanje, da bi mogel uresničiti načrt zasajevanja murv na Kranjskem. 96 Njegov privilegij je odkupil od Grandija ljubljanski trgovec Matevž Franc Perr, doma iz Braslovč. Na Štajerskem je imel večjo zemljiško posest: dvorec v Braslovčah (p. d. Legant), h kateremu so spadali trav¬ niki in gozdovi, dalje dvorec v Marija Gradcu pri Laškem z mlinom na 4 kamne, novinami in gozdovi ter 2 vinograda (pri Laškem in Gotovljah 92 H. D e u t s c h , o. d. 18 nepravilno, ker patent ni veljal za Goriško. To je pripomnil v recenziji že V. H o f m a n n, MlOG XXXIII (1912) 170. Patent z 28. III. 1740 se nahaja v MA Lj. Magistratica aeta fasc. 13/7 in KmD fasc. S t. Prim. še Stan. fasc. 315 (15. III., 26. III., 12. IV., 27. IV. 1740). O »jus plantandi« gl. A. E h r e n z w e i g , System des osterr. allgem. Privatrechtes 6. A., I. 2., Wien 1923, 32, Mil. S. Filipovič, Svojina vočaka po narodnim pravnim obi- čajima, Istorisko-pravni zbornik 2., Sarajevo 1949, 69—99, Maroi Fulvio , La proprieta degli alberi separata da quella del suolo, Atti del III. congresso nazionale di arti e tradizioni popolari Trento 1934, Roma 1935, 437—454, zl. 444. 93 Stan. fasc. 315( 28. III., 2. V., 10. VI., 22, VI. 1740), Protokol št. 48, fol. 352 du 352’, 353’. 94 Stan. fasc. 315 (14. IV. 1741). 99 Protokol št. 48, fol. 212’ (10. V. 1740). 96 ADvK lOKo, fasc. 424 (28. IV. 1760). 36 ob Ločnici). 97 V Ljubljani se je uveljavil kot trgovec, bil sprejet leta 1723 za meščana in se poročil z Marijo Konstancijo, vdovo po bogatem trgovcu Matiju Warnusu. Priženil je veliko premoženje, med drugimi tudi špece¬ rijsko trgovino, hišo na Mestnem trgu (danes št. 13) in pristavo v Blatni vasi (danes Kolodvorski ulici). Od leta 1743 dalje je bil več let predstoj¬ nik ceha trgovcev ter vodil v imenu meščanskih trgovcev deželnoknežjih mest srdito borbo zoper tako imenovano »kmetsko trgovino«, njene zaščitnike zemljiške gospode ter vse neupravičene prekupčevalce. Od leta 1749 do svoje smrti leta 1762 je bil ljubljanski mestni župan in nekaj časa tudi skupaj z Michelangelom Zoisom prisednik kranjskega komerčnega konsesa. Perr se ni zadovoljil z dobro uspevajočo špecerijsko in materialno trgovino v Ljubljani, lotil se je še raznih tveganih podjetij, za katera pa mu je manjkalo zadostnih kapitalov, pa tudi sposobnosti. Tako je usta¬ novil okoli leta 1743 v Trstu izvozno in uvozno podjetje za blagovni promet z Anglijo, Holandijo in Hamburgom, ki je propadlo menda po krivdi družabnika Jan. K. Tassaro iz Genove. Še leta 1750 se je zanimal za trgovino s Portugalsko, vendar ni imel več denarja za uresničenje načrta. Posebno močno ga je mikala industrija steklenih izdelkov. V privilegirano graško manufakturo steklenih korald in barvanih biserov po beneškem načinu, ki jo je ustanovil leta 1744 Dionizij Nogarina, je vložil menda 7400 gld. Ko je prišlo omenjeno podjetje leta 1748 zaradi pomanjkanja kapitala in primernega vodstva v težkoče, ga je ponudila vlada Perru, ki se ga ni upal prevzeti. Vendar se je zanimal za to panogo industrije še dalje. Leta 1752 je ušlo nekaj strokovnih delavcev iz beneške manu¬ fakture stekla v Muranu, ki so iskali zaposlitve v Ljubljani. Perr je nameraval ustanoviti z njihovo pomočjo manjše steklarsko podjetje, toda vlada ni privolila v to. Z industrijo stekla je bilo povezano proizvajanje pepelike. Perr je imel pri svojem dvorcu v Marija Gradcu 4 kotle in peč za kalcioniranje, kjer je pridobival iz nakupljenega hišnega pepela okoli 100 centov (po 56 kg) pepelike na leto. Tudi v Gorici je imel 12 kotlov. Leta 1745 je prejel izključni privilegij, da sme 15 let žgati pepeliko v kameralnih gozdovih avstrijskega Primorja (predvsem v Bači in Kneži). Kmečki podložniki v bližini so dobili ukaz, da mu morajo pomagati z ročno in vprežno tlako. Za družabnika si je vzel Perr nekega goriškega Žida. Končno se je lotil v letih 1758 do 1760 še trgovine s tobakom in proizvodnje-tobačnih izdelkov. Zato so mu očitali kranjski deželni stanovi prekomerno dobičkaželjnost. Trdili so, da ima s privativnim privilegijem za gojenje murv in žganje pepelike ter s trgovino z začimbami in diša¬ vami ter ostalo kramarijo dovolj skrbi, pa vendar se želi polastiti še donosa, ki so ga imeli stanovi od zakupa tobaka, skratka »hotel je biti 97 A. samostana Kostanjevica v DAS, fasc. Razni spori in procesi V.: 13. I. 1757. O deželnoknežjem fevdnem dvorcu v Braslovčah gl. C. S c h m u t z , Historisch-Topographisches Lexicon von Steyermark I. 394. Na današnji naziv dvorca »Legant« me je opozoril prof. Franjo Baš, ravnatelj Tehničnega muzeja v Ljubljani. 37 vse v vsem.« Toda pri vseh opisanih podjetjih je utrpel Perr občutne izgube. Tudi njegov poskus načrtne saditve murv na Kranjskem se je končal nesrečno. 98 Začel je okoli leta 1743 docela pravilna z ureditvijo večjih drevesnic za murve v Ljubljani. Franc Henrik pl. Raigersfeld je zabeležil v svojem dnevniku v letih 1745/46 ogled Perrovih murvinih »plantaž« in najbrž pretirano sodil, da je v njih na milijone sadik. 09 V naslednjih letih je presadil okoli 15.000 murv na zemljišča v Braslovčah, Marija Gradcu in pri Gotovljah. V Ljubljani je zasadil 20.000 močnejših drevesc na svoje vrtove pri Tranči in poleg bivših Schellenburgovih hišic, ki jih je kupil leta 1750, dalje na travniku na Prulah, ki ga je kupil leta 1748, pri mestnem obzidju, na grajskem hribu, na »gmajni« pri vislicah na Friškovcu in pri mestnih opekarnah. Zasadil jih je nadalje tudi na vrtu pl. Schweigerja v Gradišču in v Lambergovem drevoredu (pozneje Zoiso¬ vem vrtu). Leta 1750 je prosil, da bi mu jih pustili tam vsaj toliko časa, da bodo godna za presaditev. Kmalu ni več vedel, kam bi jih dal. Leta 1752 je imel že okrog 150.000 murv za presaditev na razpolago. 100 Ker jih pa ni mogel pravočasno razsaditi v primerni razdalji, so zastala drevesca v rasti. Korenine sosednjih murv so se križale v zemlji, debla niso dobila dovolj hranilnih snovi in so ostala šibka. 101 Naslednje leto je prosil ljubljanski magistrat, naj mu dovoli saditi drevesca na mest¬ nih, še neizkoriščenih tleh, zlasti v mestnih jarkih pri Karlovških, Fran¬ čiškanskih, Nemških in Vicedomskih vratih, v Krakovem, na Prulah, v Trnovem in Kurji vasi. Ker pa je zahteval, da ostanejo murve 24 let njegova lastnina, niso ugodili njegovi želji. 102 Perr se je trudil za pospeševanje svilogojstva na Kranjskem. Baje je izdal na svoje stroške navodilo za gojenje sviloprejk in ga razdelil brezplačno. Nabavil je tudi fornel za odvijanje surove svile. Toda pri 98 Iv. Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih, Ljubljana 1883, 196, MMK XVI. 75; Val. Pogatschnigg, Beitrage zur Geschichte der steiri- schen Glasindustrie, Bericht der k. k. Gewerbe-Inspectoren iiber ihre Amts- thatigkeit im Jahre 1893, Wien 1894, 136; Rkp. Vlad. Fabjančiča, Ljubljanski župani in mestni sodniki (v Ma Lj.) 653 sl., 681 sl., RS Dnevnik, I. 55, 84, 124, 132, 236, 241, 442, 514, 522 sl., 718, 723, 823, II. 423, III. 181 sl., 197; Vic. I 93 (9. III. 1746), Stan. fasc. 26 (13. IV. 1745), Haubt Buch der k. k. Reprasentation u. Cam- mer Registratur in Crain de Anno 1747, 64 (3. VI., 21. VI. 1747), RK XII. Komercial- kommission (31. XII. 1748, 31. I. 1752), RB 1748, fol. 76 (11. XII. 1748), 1751, fol. 89’ (17. III. 1751), 1752, fol. 36’—37’ (13. II. 1752), Stan. fasc. 533 a (1759/60: Tabakgeschaft Perr), fasc. R 424, lOKo ADvK (28. IV. 1760), Herberstein Berichter 1752 I. (1. I), Rkp. 58 NUK Lj. 157 (8. XI. 1748), družbena pogodba 31. VII. 1731 s trgovcem Matevžem Demšarjem iz Dorfarjev, poznejšim veletrgovcem in lastnikom staro- loškega gradu, za skupno trgovanje s siti gl. Gr Stara Loka (Strahi), fasc. 10, DAS. 89 RS Dnevnik I. 142, 299. »°° Fasc. R 424 lOKo ADvK (28. IV. 1760), RS Dnevnik I. 718 (20. III. 1750), II, 264 (6. VI. 1752), CoCo S 32/1 (24. IV. 1759), listina DAS: 18. III. 1748, PM 1752, 84 (14. III.), 1764, 96 sl. (9. III.). m ' DG1 Co M 2 (priloga poročila 9. II. 1758). 102 PM 1753, 261 (19. X.). 38 oddaji sadik in načrtni saditvi murv po deželi je imel Perr enake težave kot Perizhoffer. Zemljiški gospodje in drugi posestniki niso priznavali njegove zatrjevane pravice, da bi smel saditi murve na njihovih tleh. Tudi s tožbami ni mogel uspeti zoper razne zemljiške posestnike, ki so mu odrekli. Nasadi murv mu niso prinesli pričakovanega donosa. Prisiljen je bil najemati posojila (skupaj 29.500 gld.) in zastaviti drevesnice. 103 V tej stiski se je obrnil do komerčnega direktorija na Dunaju s spomenico, v kateri je razložil svoja prizadevanja za razširitev svilo- gojstva na Kranjskem in ožigosal ravnanje posestnikov, ki mu ne pri¬ voščijo po privilegiju pripadajočega 24 letnega užitka murvinega listja. Ker pa delajo s tem proti gospodarskemu napredku dežele, naj ukaže vlada kranjskim deželnim stanovom, da morajo kupovati od njega 10 let po 50.000 murv irii sami poskrbeti za njihovo saditev po deželi. Njemu pa morajo dovoliti 24 let užitek teh 500.000 dreves ali pa odkupiti od njega ta užitek, ki ga je cenil na 5,750.000 gld. V posebni kalkulaciji je želel prikazati ogromno korist, ki jo bodo imeli svilorejci od njegovih nasadov. Proizvodnjo kokonov je cenil na 230.000 centov v vrednosti 11 in pol milijona gld. Od njih bi dobili 23.000 centov surove svile v vrednosti 13,800.000 gld. Stroške proizvodnje bi krila po Perrovem mnenju prodaja svilenih odpadkov (bavele). Hkrati je prosil, da bi nastopil državni fiskal s kaznimi proti onim, ki mu niso dovolili saditi dreves na svojih zem¬ ljiščih. 104 Kolegij stanovskih odbornikov je z ogorčenjem zavrnil misel, da bi se »vzvišeni stanovi« ukvarjali s tako trgovino. V komerčnem konsesu se je zavzel Michelangelo baron Zois za to, da bi odkupila zemljiška gospostva po 4 murve za vsako hubo, ki je primerna, ter jih zasadila brez stroškov za podložnike, vendar naj bi imela gosposka užitek listja. Predsednik komerčnega konsesa Raigersfeld pa je menil, naj javi Perr osebe, ki ga neutemeljeno ovirajo pri sajenju murv, dalje naj predloži vsako leto seznam o številu in kraju, kjer so bili urejeni novi murvini nasadi, tudi naj sam predlaga, kako bi pospešili gojitev murv na Kranj¬ skem. Predsednik reprezentacije in komore grof Herberstein pa je videl glavno pogreško v Perrovem poslovanju, ki je bilo enostransko usmer¬ jeno na prodajo murv, ne pa na izkoriščanje murvinega listja in gojenje sviloprejk. Ako bi bil Perr o pravem času presadil drevesca na stalen prostor, bi mogel od svojih 150.000 murv v smislu lastne kalkulacije zaslužiti toliko, da bi kupil cela zemljiška gospostva. Ravno Perrov izključni privilegij, z njim dano dovoljenje razsaditi murve na vsakem primernem zemljišču ter za 24 let pridržani užitek listja je bil po Herbersteinovem mnenju glavna ovira za napredek murvinih nasadov na Kranjskem. Težnja posaditi murve po vsej deželi povzroča Perru velike stroške in težave, enako pa mora biti vsakomur neljubo, da uživa nek Rkp VI. F a b j a n e i č a , o. d. 681, sl., PM 1753, 262, RK XII. Komercial- kommission (30. XII. 1752), RB 1752, fol. 528’—529 (30. XII. 1752). 104 A. D i m i t z , Zur Geschichte der Seidenzucht in Krain, BK 9 (1865) 56 sl., Stan. fasc. 315 (12. I., 22. I. 1753), CoCo M 12 (30. XII. 1752). 39 tujec 24 let drevje na njegovem svetu. Pa tudi cena, ki jo terja Perr za sadike, je previsoka, ker bi mogli kmetje brez stroškov sami vzgojiti murve, česar sedaj ne smejo zaradi izključnega Perrovega privilegija. Zato je predlagal Herberstein, naj pozovejo Perra, da izkoristi še pre¬ ostali čas veljavnosti privilegija in posadi drevesca, sicer bo dobil vsak dovoljenje, da goji na svojem svetu murve. Pri komerčnem direktoriju je tedaj že prevladovalo prepričanje, da so izključni privilegiji ustvarjali gospodarskemu napredku škodljive monopole. 105 Zato je odklonil eno leto prej prošnjo Jakoba Fanzoi-ja, ki je začel s svilogojstvom na Vipavskem in želel dobiti izključno pravico za odvijanje surove svile. 106 Enako je sedaj opozoril Perra, da mora v enem letu dejansko izvajati svoje pravice, ki mu jih daje od Periz- hofferja prevzeti privilegij, to je, razsaditi murve po deželi, sicer bo ugasnila njegova prednostna pravica in bo vsakomur na prosto dano saditi murve ter porabljati njihovo listje za krmljenje gosenic. 107 Perr se je potrudil leta 1757, da bi prodal murve na Goriško. Tam je želela vlada s pomočjo komerčnega magistrata hitreje in načrtno raz¬ širiti murvine nasade ter priporočila Perrova drevesca. Iz svojih dreves¬ nic je nudil 40.000 komadov večjih po 15 krc., 60.000 komadov srednjih po 8 krc. in 80.000 komadov manjših po 4 krc. Toda goriški deželni glavar, ki je poznal Perrove murve iz poskušnje, je odklonil, češ da so drevesca slaba in neprimerna za takojšnjo presaditev na Primorsko. Morali bi jih gojiti najprej nekaj let še v drevesnicah v primernih raz¬ daljah, da bi se opomogla. Poleg tega so bile Perrove murve divjaki, ki bi jih morali šele precepiti. 108 Zato so se zdele Goričanom predrage. Perrov položaj se je še poslabšal, ker je skupina upnikov (Jos. Ochs iz Basla, Matija Peterman, upravnik Komende v Ljubljani in dr.) s tožbo zahtevala posojeni denar nazaj. Zato je prosil Perr za petletni moratorij, ki mu je bil odobren leta 1758 za 2 leti. 100 Vzel je za družabnika Zoiso¬ vega uslužbenca Ivana Jurija Averija ter predlagal komerčnemu direk¬ toriju nekakšno razprodajo svojih murv, pri kateri se ni več skliceval na nekdanji privilegij, čigar veljavnost je dejansko prenehala. Trdil je, da bi bilo od okrog 26.000 hub, ki jih šteje Kranjska, nekako 16.000 primer¬ nih za gojenje murv. Zato naj bi kupoval vsak podložnik 5 let po dve drevesci iz Perrovih nasadov po 10 krc. ter jih zasadil na kmetiji. S tem 105 K. Pfibram, o. d. 88 sl., 151. Pr. S (13. IV., 26. IV., 17. VII. 1752), RB 1752, fol. 136—136’ (13. IV.), 244—244’ (8. VII.). 107 Herberstein, Berichter 1753 (3. IX.), RK XII. Komercialkommission (16. X. 1753), RB 1753, fol. 453—454 (16. X.). ™ RB 1753, fol. 354 (20. XI.), 1757, fol. 49 (1. III.), 201 (25. X.), DG1 Co M 2 (9. II., 8. VIII. 1758), fasc. R 39, lOKo ADvK. ra PM 1757; go- ( 22. VI.), 95’ (5. VII.), 115’ (22. VII.), 150—150’ (1. X.), 164’ (17. XI.), 168 (3. XII.), 1758, 138 (9. VIII.), 1761, 373 (6. VIII.), 1763, 37 (17. II.), A. Kostanjevica DAS, fasc. razni spori in procesi V. 40 bi prodal Perr 160.000 murv in prejel zanje 26.000 gld., kar bi mu omogočilo poravnati dolgove in vzdrževati drevesnice. 110 V slovenskih alpskih deželah razmere niso bile ugodne za ustanovitev svilarskih obrti in manufaktur. Tu ni bila na razpolago surova svila, tudi ni bilo lahko dobiti izvežbanih delavcev iz italijanskih dežel. Pri naselitvi tujih rokodelcev so se morali ozirati na domače cehovske orga - nizacije. Tu pa tam so se sicer že ogrevali za ukinitev starih cehovskih svoboščin, toda kameralisti so se bali, da bi utegnile nastati vsled tega velike zmede, ker so imeli cehi slovenskih dežel mnogo skupnega z onimi v ostalih pokrajinah rimsko-nemške države. Sprva so menili nekateri, da bi zadoščalo, ako določijo po eno mesto ali trg v vsaki deželi, kjer bi se smeli naseliti tuji rokodelci in izvrševati svojo obrt. Le izrednim strokovnjakom bi dovolili, da se vpišejo v ceh ali pa bi jih oprostili cehovske obveze. Za Karla VI. s 6 bili še močno ukoreninjeni nazori, da ne kaže dovoljevati nekatoliškim podjetnikom, da se naselijo v notranjeavstrijskih mestih. Za Marije Terezije pa so vladni krogi že dovoljevali ali celo pospeševali naselitev nekatoliških podjetnikov, le glede Židov so se morali ozirati na starejše svoboščine stanov Kranjske, Koroške in Štajerske, ki so odklanjali ne le naselitev, marveč tudi daljše bivanje židovskih trgovcev. 111 Ko sta predlagala leta 1719 graški mestni svetovalec Filip Balestri in poštni prevoznik Josip Pertot ustanovitev manufakture svile v Gorici, jih je pozvala graška komerčna glavna komisija, naj podrobno navedeta, kakšne vrste svilenega blaga nameravata proizvajati, ker pri tem ne smo biti prikrajšan 10 letni izključni privilegij graškega manufakturista Turinija za izdelovanje raznega svilenega blaga v Notranji Avstriji. Balestri se je odločil za proizvodnjo svilenih nogavic in prosil za odo¬ britev podjetja v Ljubljani. Trdil je, da je krila doslej Kranjska svoje potrebe po svilenih nogavicah večinoma iz beneške republike. Ni se potegoval za izključni privilegij, marveč le za splošne olajšave, to je oprostitev od obrtnega davka in meščanskih bremen, kar je bilo po mnenju merkantilistov upravičeno, da ne bi nepotrebna bremena p >- dražila cene izdelkom in jemala podjetnikom poguma. Iz neznanega vzroka pa Balestri ni uresničil svojega načrta. n - Leta 1725 je pričel izdelovati v Ljubljani svilene nogavice Peter Toussaint Tabouret član ceha lasuljarjev. Nekaj statev in izvežbanih delavcev je dobil iz Italije, 110 RS Dnevnik II. 949 (9. XII. 1756), fasc. 424, lOKo ADvK (8. VIII. 1758, 28. IV. 1760). 111 RS Commercialia lase. III. 381—384 (16. V. 1719), 408 (31. V. 1719), A. Beer, o. d. 6 sl., K. iPribram, o. d. 144 sl., Irene Iacchia, I prknordi di Trieste moderna airepoca di Carlo VI., ArTr XXXVI (1919) 81—83. 112 Stan. fasc. 537 (22. VIII. 1724), GS fasc. IX. (15. VII. 1724), Vic. I 93 (2. IX. 1719), RS Commercialia fasc. III. 387, 391 (31. V .1719). 41 surovo svilo je naročil z Goriškega. Leta 1729 je sklenil družbeno pogodbo z upravnikom posestev kneza Auersperga Gabrijelom Abraha¬ mom de Werth, ki je dal v svoji hiši (danes Križevniška 6) delovne prostore na razpolago in tudi pomagal z denarjem. Tabouret je hitel, da zavaruje svoje podjetje s privativnim privilegijem, ki mu je bil priznan leta 1730. Ta listina naj bi mu dajala za 15 let izključno pravico izdelo¬ vati svilene nogavice vseh vrst na Kranjskem. Vendar se s tem ni zadovoljil. Potegoval se je še za podobno pravico, da bi smel samo on 60 let plesti volnene nogavice po hamburškem in erlangenskem načinu. Vendar pa še ni opustil lasuljarske obrti, ker je prodajal leta 1730 na novo ustanovljenem privilegiranem tržaškem velikem sejmu poleg svile¬ nih nogavic tudi lasulje. Pri Tabouretovem podjetju gre za skromen začetek manufakturnega podjetja, ki ga je bilo mnogo teže voditi kot pa založniško produkcijo. Proizvajalec bi moral imeti precej kapitala na razpolago, uveljaviti svojo izključno pravico ter uspešno organizirati prodajo svojih izdelkov. V tem pogledu pa ni imel sreče. Istočasno s Tabouretom sta pripravljala podobno manufakturo svilenih nogavic ljubljanska trgovca Jernej Čebul in Anton Reja. Uredila sta vse potreb¬ no za začetek obratovanja, pripeljala nekaj izvežbanih ljudi iz Benečije, kupila statve in druge priprave na Dunaju ter začela z delom jeseni leta 1729, torej preden je dobil Tabouretov privilegij veljavo. Zato je odobrila vlada tudi njuno podjetje. Tudi v trgovskem pogledu je zavrl Čebul uspešno poslovanje Tabouretu, ki je želel prodajati v lastni trgo¬ vini svoje izdelke, pa tudi blago, ki bi ga prejel v zameno za svoje izdelke namesto denarja. Lokal za trgovanje na drobno so smeli imeti po starih svoboščinah le člani ljubljanskega ceha trgovcev in kramarjev. Pod vodstvom Jerneja Čebula je nastopila ta močna stanovska organiza¬ cija proti Tabouretu. Ceh sicer ni mogel preprečiti, da ne bi zaščitila oblast Taboureta v njegovem obratu, dosegel pa je, da mu vlada v Gradcu ni odobrila lastne trgovine, ker se je ceh zavezal, da bodo kupili njegovi člani svilene nogavice Tabouretovega podjetja, ako bodo ustre¬ zale po kakovosti, barvi in obliki inozemskim izdelkom, po oni ceni, kot bi jih mogli dobiti ljubljanski trgovci drugod. Zato je predpisala graška komerčna komisija, da mora ponuditi Tabouret omenjenemu cehu trgovcev in kramarjev za lastno ceno tudi ono trgovsko blago, ki bi ga pridobil z zameno za svoje nogavice. Vse kaže, da se je moral Tabouret truditi, da speča na podeželskih sejmih svoje izdelke. Družabnik de Werth je kmalu izgubil zaupanje do njega. Leta 1735 se je razdrlo družbeno razmerje; de Werth je odvzel nekaj statev, da zavaruje svoje terjatve. Premoženjsko stanje Taboureta se je stalno slabšalo. Moral je zastaviti razne predmete svoje druge žene Marije Ane. Leta' 1741 je trdil ljubljanski magistrat, da Tabouret že nekaj let zaradi revščine ni mogel izdelati niti para nogavic. Da bi se rešil dolgov, je želel odpreti vinotoč v Ljubljani in prosil za dovoljenje, da bi smel 12 let uvažati mitnine in drugih naklad prosto po 200 tovorov vipavskega in goriškega vina in ga točiti v Ljubljani, pa ni uspel. V kako bednem stanju je umrl leta 1747 42 stari Francoz, priča njegova oporoka, v kateri je določil mlajšega sina iz prvega zakona s Frančiško Marjeto Pachmayr, Petra Ivana za univer¬ zalnega dediča, vendar ni vedel, kaj mu bo dejansko ostalo, ker je bilo celokupno premoženje zaradi pravd sporno in je bil dedič najprej dolžan, da odkupi zastavljene predmete ter jih vrne mačehi nazaj. Peter Ivan je moral po opravljeni zapuščinski razpravi pred magistratom oditi v tujino iskat zaposlitve. 113 Odkod se je priselil Jernej Čebul v Ljubljano, se ne da točno ugoto¬ viti. Meščanske pravice je dobil leta 1722 in se uveljavil kot trgovec s tekstilnim blagom. Leta 1724 se omenja med predlagatelji privilegirane kranjske trgovske kompanije, ki naj bi prevzela vso izvozno in uvozno trgovino (z železom in jeklom, samoborskim bakrom in idrijskim živim srebrom, s platnom in volno, z voskom in medom, z oljem in ogrskimi voli) z vsemi deželami razen Portugalske in Turčije, kar je bilo pridržano orientalski trgovski kompaniji. Obrtni davek za leto 1727 (12 gld.) priča, da je bil Čebul uspešen v trgovskih poslih. Izbrali-so ga za načelnika ceha trgovcev, v letih 1730 do 1732 je bil tudi višji mestni komornik. Ravno tedaj so spodbujali vodilni avstrijski državniki (dvorni kancelar Filip Ludvik grof Sinzendorf, referendar dvornega sveta pl. Lierwald) k ustanovitvi manufaktur, zlasti svilenega blaga, da bi se poživil »komer - cij«, ostal denar v deželi in se uresničile smernice, ki jih je zagovarjal Hdrnigkov traktat »Avstrija čez vse, ako le hoče«. Čebul je pozneje ponovno zatrjeval, kako je vplivalo vse to nanj, kako je zaupal dunajskim dvornim krogom in patentu z 31. avgusta 1729, zlasti obljubam, da bodo podprli podjetnike z vsem, kar bodo potrebovali za povzdigo svojega obrata. Zato se ni zadovoljil s prvotnim načrtom, da bi izdeloval z dru¬ žabnikom Rejo svilene nogavice in bombažne čepice po salzburškem načinu. Kljub pomislekom in ugovorom znancev in čeprav ga je zapustil družabnik, se je lotil Čebul tveganega podjetja, kar se ni upal storiti tedaj nihče v Notranji Avstriji. Razširil je prvotni mali obrat, ki je 113 Stan. fasc. 537 (20. III. 1728, 1. XII. 1729, 26. IV., 1. VII. 1730), fasc. 557 (20. III. 1728, 22. VII., 12. IX., 1. XII. 1729, 24. III., 26. IV., 4. V., 6, V 1. VII, 1730. 3. I. 1731), Vic. I 93 (1. VIII. 1727, 20. II. 1728, 14. VI. 1734), Fb 2 (konkurzni red 1734), RS Commercialia fasc. IV. (7. VII., 26. VII. 1734), MA Lj. Reg. I. fasc. 37 (1731— 1741), PM 1741 (22. XII.), 1747, 201—205 (18. IX.), 223 (2. X.), 274 (9. XII.). Družbeno pogodbo omenja pravda Tabouretove vdove zoper Gabrijela Abrahama de Werth v GS fasc. deželne zadeve — Justicialia. Delavnica je bila v de Werthovi hiši, Križevniška 6 (prej Nemška ulica), gl. PM 1735, 112’. Oporoka Taboureta v DAS, Testamenti, Lit. T (1558—1810) št. 43. Tabouretov svet na Grajskem hribu se ome¬ nja še 1. 1796, gl. MA Lj. Reg. I. fasc. 151 št. 292. Prim, A. Dimitz, Zur Ge- schichte der Seidenzucht in Krain, BK 9 (1865) 55 sl., isti, Geschichte Krains IV. 152, 178 sl., J. Š o r n , Svilarske manufakture v Ljubljani 104 sl. Poroko Taboureta z Marijo Ano, vdovo Miki, gl. v poročni knjigi stolne župnije v Ljubljani 5., pod 17. III. 1737. 43 razpolagal s štirimi statvami za pletenje, v popolno manufakturo svile¬ nega blaga, kakršne tedaj menda ni bilo v cesarskih dednih deželah. 111 Za manufakturo kot obliko kapitalistične proizvodnje je bila značilna združitev proizvajalcev-mezdnih delavcev na enotnem prostoru pod enot¬ nim vodstvom, vendar tehnično ta enostavna manufaktura še ni bila naprednejša od obrtniškega in založniškega obrata. V Ljubljani to pod¬ jetje ni nastalo iz založniške produkcije, ker tu ni bilo samostojnih proizvajalcev s tradicijo. Zato je bil položaj za Čebula tem težji. V delav¬ nicah podjetnika so morale biti združene produkcija in vodstvo, tehnične in trgovske funkcije. Čebul je kupil hišo v bližini Ljubljanice v Špitalski ulici št. 264 (danes Cankarjevo nabrežje 1) in jo prezidal za potrebe manufakture svilenega blaga. Leta 1733 je pridobil še sosednjo stavbo in jo priredil za skladišče. Ker so mu predelovanje svile v filatorijih na Primorskem drago zaračunavali, je kupil velik filatorij in ga namestil v svojem poslopju. Tudi barvarji v furlanskem Vidmu so zahtevali preti¬ rane cene ter ga skušali tako odvrniti od nadaljnjega obratovanja. Zato je dopolnil Čebul svoje podjetje še z barvarno. Precej hitro je opremil svojo manufakturo s stroji in drugimi napravami. E eta 1736 je imel šele 13 statev, dve leti pozneje 20 statev, okoli leta 1740 je dosegel višek v opremi t. j. 26 statev za svilene tkanine in 4 za izdelovanje nogavic. V njegovem obratu se je mogla opravljati vsa proizvodnja od odvijanja surove svile dalje. Svilo so predelovali v razne vrste preje (s precej visokim kalom 20 do 25 %). Pridobivali so organzin in tramo prejo, svilo za šivanje, za izdelovanje tkanin, nogavic in vrvic. Čebulova manu¬ faktura je imela naslednje oddelke: inkanatorij za surovo svilo z 230 cevkami (tulci) in vreteni, inkanatorij za barvano svilo z 200 cevkami in vreteni ter na holandski način urejeno pripravo za navijanje preje. V drugem oddelku je bil filatorij, ki je imel tri hode s skupaj 1320 cevkami in 60 vreteni za sukanje svile in poseben stroj za nasnovanje preje na valje statev. Tretji oddelek je obsegal tkalnico, kjer so izdelovali razna svilena blaga: gladka groš de Tours, droguet, seviglia, croise, caro- let, žamet, raso, felpo in damast. Za pletenje svilenih nogavic je imelo podjetje 4 statve. Dalje so bile tu naprave za apreturo blaga na lesk s potrebnimi ponvami in za moariranje, da je dobila tkanina izpreminja- joče se barve. Četrti oddelek je bila barvarna. Imela je 6 bakrenih kotlov, vendar je bila urejena samo za navadno barvanje. 115 Leta 1749 je predlagala reprezentacija in komora v Ljubljani, da bi kazalo speljati Ljubljanico k obratnemu poslopju, kar bi stalo 800 do 1000 gld. S tem 114 V oporoki z dne 6. XI. 1752 navedenega kraja »Hillen b. St. Bartime-* nisem mogel ugotoviti na Kranjskem oz. Štajerskem, gl. Testamenti v DAS Lit. Z (1547—1811) št. 14. Oporoka žene Marije Doroteje istotam št. 16. DA Škatla 43 (30. IV. 1724); Cod. XIII. 147—149 (1730—1732), Davčna knjiga XVII. 108, oboje v MA Lj., AKA DAD, Finanzen E 6 nr. 3, CoCo Z 6/1 (pred 17. II., 7. III. 1750, 31. VIII. 1762), MMK XVI (1903) 73. O manufakturi gl. Karl Marx, Kapital I. knj. Beo¬ grad 1933, 340 sl. in A. M a r x , o. d. 84 sl. 115 DA škatla 43 (21. III. 1749). 44 bi dobil filatorij vodni pogon in bi mogel z dvema izmenama (dnevnim in nočnim delom) predelati vsaj 2000 funtov surove svile. 118 Tako veli¬ kega obrata pod eno streho ni bilo na jugu avstrijske države razen v Fari na Gradiščanskem. 117 Zato je navedel ljubljanski župan, trgovec Matija Christian že leta 1733, ko so razpravljali v Gradcu trije višji stanovi s kranjskimi deželnoknežjimi mesti in trgi o kmetski obrti in trgovini, Čebulovo podjetje kot dokaz meščanskega udejstvovanja v manufakturi, ki daje deželi več koristi kot vse, kar izdelujejo in proda¬ jajo kmetje. 118 Proizvajalne naprave je moral torej manufakturist sam oskrbeti in tudi sam prirediti delovne prostore. S temi dragimi investi¬ cijami je porabil velik del kapitala, ki ga mu je dala trgovina. Za manufakturo je morala biti posebnega pomena pravilna izbira kraja podjetja z ozirom na preskrbo s strokovnimi delavci in surovinami. Na Kranjskem ni bilo ljudi, ki bi znali ravnati s surovo svilo. Čebul je moral preskrbeti strokovne moči iz inozemstva, kjer je cvetelo svilarstvo in jih drago plačevati. Ker je prepovedala beneška republika, da se izselijo svilarji, je mogel Čebul baje le skrivaj in z življenjsko nevar¬ nostjo pripeljati v Ljubljano preko 30 izvežbanih delavcev. Po Čebulovi želji naj bi priučili domačine v svoji stroki. Toda izkušnja je pokazala, da so bili tujci neprijazni, terjali so dvojno mezdo, mu nasprotovali in zavlačevali delo. Čebul je celo trdil, da so mu stregli po življenju, kakor se je to pripetilo mojstru stanovske manufakture na Selu pri Ljubljani, ki ga je napadel italijanski mojster z bodalom, ker je učil slovenske delavce izdelovanja suknenega blaga. 119 Ko je dal z obilnimi stroški in s težavo izučiti domačine v svoji manufakturi, je odslovil večino Itali¬ janov, vendar mu je vedno primanjkovalo izvežbanih ljudi. 1 - 0 Obrato- vodje in dezinaterji (risarji blagovnih vzorcev) so bili še vedno tujci, povečini Italijani. Z njimi je imel Čebul nekaj sporov. Jeremija Caroli Urbani, dezinater podjetja, je odšel leta 1743 skrivaj in so ga prijeli v Gorici. 121 Benečan Jurij Zanetti, ki se je izučil pri svojem sorodniku Jan. N. Zanettiju na Dunaju, je prišel leta 1735 v Ljubljano. Čebul, ki ni imel tedaj obratovodje za svoj filatorij, mu je ponudil akordno mezdo 1 groša od vatla svilenega blaga. Zanetti je bil nato dve leti »capo maestro« pri njem, potem pa je izstopil, zaprosil za meščansko pravico ter pričel leta 1738 na dveh statvah v hiši solicitatorja Franca Ernsta pl. Steinhoffen v Gradišču (danes št. 3) izdelovati svilene tkanine. 122 77,7 DG1 Co M 2 (24. VII. 1749). 117 CoCo Z 6/1 (pred 17. II., 7. III. 1750, 31. VIII. 1762), Vic. I 93 (spomenica Čebula s. d. 1738). 118 Iv. Vrhovec, o. d. 190. 119 IJA škatla 43 (s. d. začetek 18. stol.). 120 Vic. I 93 (spomenica Čebula s. d. ok. 1738). 127 Stan. fasc. 26, zv. 3, 34 sl. (3. VIII. 1743), RS Dnevnik I. 552 (9. IV. 1749) omenja »der vvalsche DišSegneur von Zebull«, manjka pa podatkov. 722 Vic. I 93 (prež. 20. II., 30. VII. 1738, 22. V. 1739, 14. V., 20. V., 23. VII., 6. VIII. 1740), Fb (2. XI. 1754), Misz. Karton 220, dež. arhiv v Gradcu (spomenica J. Zanettija 1739). 45 Število Čebulovih delavcev je znašalo leta 1734 100, ob višku obrata je doseglo 300. Janez Sigismund Breckerfeld je zabeležil, da so znašala tedenska izplačila delavcem okoli 600 gld. 123 Po tem je presegala Čebu- lova manufaktura suknarno deželnih stanov na Selu pri Ljubljani. Pod kakšnimi pogoji so bili zaposleni delavci, žal točneje ni mogoče ugotoviti. Naslednji primer pa kaže, da si je lastil Čebul na podlagi delovne pogodbe in cesarskih patentov izredno oblast nad svojimi delavci in da ni lepo ravnal z njimi. V manufakturi zaposleni delavec Jernej Banca- loro leta 1743 ni hotel izgotoviti začetega kosa žameta, je popustil delo in pobegnil iz Ljubljane. Nadzornik podjetja Luka Čebul, brat Jerneja, ga je dal zasledovati. Biriči so ga prijeli na Ljubljanskem barju. Ker se je upiral, so ga tako pretepli, da so mu teže poškodovali roko. Nato so ga vrgli v mestno ječo, kjer bi moral ostati, dokler ne bi bil voljan vrniti se na delo v Čebulovo manufakturo. Delavec pa se je zagovarjal, da ni mogel vzdržati, ker ni mogel živeti s plačo, ki mu jo je dajal Čebul. 124 Z ustanovitvijo manufakture je prevzel podjetnik velika bremena. Ni zadoščalo, da je vzdrževal produkcijske delavnice z orodjem in stroji, ki so služili proizvodnji, ter da je imel potrebno število mezdnih delav¬ cev, ki jih je vezala na podjetje delovna pogodba. Skrbeti je moral tudi za uvoz surovin. Sprva je menil, da bo mogel dobiti vsak čas potrebno količino svile dobre kakovosti in barve po primerni ceni iz Goriškega ali Furlanije. Pri nabavljanju pa so ga močno ovirali trgovci in manu- fakturisti Goriške in Gradiščanske. Leta 1733 mu je dal J os. Periello zapleniti dva centa svile, češ da jo potrebuje za erarični filatorij v Fari. Da bi imel stalno in zadostno količino surove svile na razpolago, je postavil Čebul 12 fornelov v Gorici. To zopet ni bilo všeč goriškim trgov¬ cem. Zvišali so ceno kokonov in povzročili s tem Čebulu veliko škodo. Kolikor je rasel njegov obrat, je bila tudi poraba svile večja. Dosegla je največ okoli 5000 funtov na leto, potem pa je nazadovala na okoli 3000 funtov. Od leta 1730 do 1744 je uvozil Čebul iz Goriške nekako 38.000 kg surove svile v vrednosti okoli 162.000 gld. 125 Usoda Čebulovega podjetja, za katero niso več zadoščala njegova lastna denarna sredstva, se je morala odločiti na tržiščih. Na Kranjskem je mogel le malo svojega svilenega blaga prodati. Tu je bilo zelo skromno tržišče med premožnejšim meščanstvom in plemstvom. Najbrž je tudi vplivala bližina odličnih goriških svilarskih podjetij. Tudi v tehničnem pogledu Čebul ni bil svoji nalogi docela kos, ker sam ni bil izkušen mojster-svilar. Njegovi groš de Tours menda po kakovosti niso bili enaki blagu, ki so ga izdelovali na Goriškem. V proizvodnji bi se moral pravo¬ časno ravnati po modi, kar je bilo pri svilenih izdelkih posebno važno, 123 BS fasc. lila, Historica Lit. A. no. 3, CoCo Z 6/1 (ok. 17. II. 1750). i2t PM i743 > 151’, 173’—176. 123 Stan. lase. 537 (25. XI. 1735), DGl.Co M 1 (21. VII. 1749), RS Commercialia fasc. IV. (7. X. 1733), fasc. V. 16 (26. X. 1744), Vic. I 93 (6. XI. 1733, spomenica Čebula s. d. ok. 1738). 46 Tako ga je opozorila leta 1749 komisija, da bi moral izdelovati namesto damasta in seviglia poletna blaga po načinu bruseljskega kamelota. Čebul je moral trgovati na velike razdalje, se boriti s svojimi tekmeci, zlasti beneškimi in goriškimi trgovci za naročila in prodajo svojih izdel¬ kov. Kakor je sam trdil, je moral znižati sprva običajno ceno izdelkom za eno tretjino, da bi dobil trg za svoje blago v avstrijskih deželah. Tedne in tedne je obiskoval s svojimi izdelki (damastom, droguet, groš de Tours, taftom, prtiči in nogavicami) velike sejme na Dunaju, v Linzu, Kremsu, Gradcu, najdemo ga tudi na pomembnem sejmu v Sinigaliji (Marki Ankoni). Na Dunaju se je potegoval za dovoljenje, da bi smel odpreti trgovski lokal na trgu Stock-im-Eisen. Tudi na tržaškem veli¬ kem sejmu se je pojavil poleg Matevža Fr. Perra, ki je prodajal želez¬ nino, volneno blago in mizarski klej. 120 Čebulova trgovska pota in kores¬ pondenca so segale proti severu na Češko in Moravsko, proti zahodu preko Koroške na Bavarsko (Salzburg, Regensburg, Miinchen), proti jugu v srednjo Italijo (Rovereto, Benetke, Bologna, Parma, Reggio), na vzhod v ogrske in hrvatske dežele (Segedin, Osijek, Karlovac, Zagreb, Gospič), proti jugovzhodu v Istro in Hrvatsko Primorje (Pazin, Lovran, Reka, Bakar, Senj). 127 Čebul je želel izvažati tudi v beneško Dalmacijo. Ko je pripeljal februarja leta 1749 nekaj blaga po morju do Zadra, niso dovo¬ lile beneške oblasti, da raztovori blago, še manj, da ga komu proda, marveč so dale Čebula po njegovi izjavi »s sramotnim konvojem« spre¬ miti do hrvatske meje. 128 Večja in nepretrgana prodaja izdelkov v količinah, ki bi omogočale, da se obdrži produkcija, bi bila zagotovljena Čebulu le, ako je dobil enake produkcijske pogoje, kot so jih imeli svilarji na Goriškem in Gradiščanskem, in ako so zavarovali domačo proizvodnjo svilenega blaga pred inozemskim z uvedbo višje uvozne mitnine. Čebul je moral sprva plačevati mitnine in naklade dvakrat, ob uvozu surove svile s Primor¬ skega in ob izvozu izdelkov iz Ljubljane na razna tržišča v državi. 129 Leta 1735 je dosegel za 10 let oprostitev od mitnin in naklad pri uvozu surovin in razpošiljanju izdelkov. To pa ni veljalo za mesto Linz, ki je imel zelo pomembne sejme. Tega kraja se tudi ni tikala oprostitev od represalijskega aresta za morebitne dolgove drugih kranjskih trgovcev. 130 i 2 « RS Copia lettere knj. 18, 34 sl. (20. VI. 1730), Vic. 1. 93 (spomenica Čebula s. d. ok. 1738, 17. IV. 1734), BS fasc. lila, Historica. O novem tržaškem velikem sejmu gl. še Fr. M. M a y e r , o. d. 103 sl., A. Luschin-Ebengreuth, Ve- nezianische Anschlage auf Triest, Osterreich I. 278 sl. Gino Luzzatto, II porto- franco di Trieste e la politica mercantilistica austriaca nel ’700, Problemi del risorgimento Triestino (Annali Triestini, supplem. al vol. XXIII.) Trieste 1953, 13 sl. 127 Prim. zapuščinske inventarje v DAS, Fasc. Lil. Lit. T—Z (Zebull). 128 RK XII. Komercialkommission (24. VII. 1749). 'M Vic. I. 93 (17. IV. "1734). 130 CoCo Z 6/1 (pred 17. II. 1750), Vic. I 93 (17. IV. 1734). O represalijskem arestu gl. S. Vilfan, Zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani, ZC VI—VII (1952—1953) 439. 47 Pridobljene mitniške ugodnosti pa niso dosti koristile Čebulu, ker je zaradi vojn močno zastala trgovina. Enako tudi ni bila učinkovita zaščita svilarske proizvodnje z uvedbo zvišane uvozne mitnine 50 gld. na 1 cent inozemskega svilenega blaga leta 1738. Naslednje leto je bilo na graškem velikem sejmu več tujega svilenega blaga ko kdaj poprej. Ker je imela pošiljka 1 centa svilenega blaga približno 1200 vatlov, je znašalo dejan¬ sko zvišanje stroškov komaj 1 do 4 krc. pri vatlu. Za kupca to ni bilo občutno pri tem luksuznem predmetu, ker doma izdelana blaga še niso dosegla kakovosti tujih. Tudi so znižali inozemski trgovci ceno v priča¬ kovanju, da pridejo po propadu svilarskih podjetij v avstrijskih deželah zopet na svoj račun. 131 Kar usodne so postale za Čebula navade (uzance) v trgovskem po¬ slovanju. Medtem ko so zalagali na Francoskem in Angleškem trgovci manufakturiste z denarjem, da so mogli nabavljati surovine in plače¬ vati mezde, so zahtevali v Avstriji trgovci, da jim nudi manufakturist tako dolgo kredit, dokler niso prodali kupljenega blaga. Čebul 'se je bridko pritoževal nad trgovci, da niso naklonjeni novo nastalim manufakturam, da raje kupujejo inozemsko svileno blago, ker so jim dovoljevali ino¬ zemski manufakturisti ugodnejše plačilne pogoje. Na ta način pa so bili oškodovani podjetniki, ki so se komaj lotili ustanavljanja manufaktur, ker niso dobili takojšnjega plačila za dobavljeno blago. Čebul je imel kmalu v svojih kontnih knjigah zabeležene obile terjatve pri trgovcih, zlasti iz sudetskih in donavskih pokrajin. Ker so se pogosto vrstile vojne (italijanska, turška in z njo v zvezi zapora prometa zaradi kuge ter težki boji za obstanek države v prvem desetletju vlade Marije Terezije), so propadli mnogi, zlasti dunajski trgovci, ki so imeli Čebulovo blago na kredit. Pogosto ni dobil Čebul iz konkurznih mas več kot 15 °/o svojih terjatev. Za manufakturista-začetnika, ki je vložil ves svoj denar v pod¬ jetje ter zabredel v velike dolgove, je moralo postati to usodno. 132 Čebul je čutil, da je njegova manufaktura zaradi pomanjkanja kapi¬ tala in slabe prodaje izdelkov ogrožena. Zato si je bil svest velike nevar¬ nosti, ki je pretila podjetju, ko je izstopil izkušeni mojster-svilar Zanetti iz službe in pričel na svoje proizvajati svileno blago v Ljubljani. Mali obrat samostojnega mojstra je mogel razviti mnogo intenziv¬ nejšo delavnost ter proizvajati boljše produkte kot veliki obrat, ki ni mogel ob tedanjih težkočah v prodaji kratko in malo omejiti svoje proizvodnje. Zato Čebul ni hotel trpeti tekmeca in je prosil februarja 1738 naravnost na Dunaj za izključni privilegij, da nihče drug na Kranj¬ skem ne bi smel 25 let ustanoviti svilarskega podjetja. Da bi imela prošnja bolj zanesljiv uspeh, je prikazal Zanettija kot eksponenta sovražnih beneških podjetnikov, češ da želi na njihovo pobudo in z njihovo denarno pomočjo povzročiti njegov propad. Zanetti je pa očital Čebulu, 131 A. B e e r , o. d. 67 sl., RS Commercialia fasc. V, 19 sl., (26. X. 1744), Vic. I 93 (spomenica s. d. ok. 1738). 132 K. Pfibram, o. d. 79 sl., 183 sl., CoCo Z 6/1 (pred 17. IX. 1750), Vic. I 93 (spomenica s. d. ok. 1738). 48 da se neupravičeno naziva »privilegirani« proizvajalec svilenega blaga, da nima reda v svoji manufakturi in da preprečuje s svojimi zvezami pri magistratu, da bi on dobil zaprošeno meščansko pravico. Ker se je lotil Čebul dela, ki mu ni bil kos, je moral zabresti v nepotrebne stroške in zapasti v dolgove, iz katerih se ne more sedaj skopati. Ustanovitev manufakture bi bil moral prepustiti ljudem, ki so izučeni in izkušeni v svilarstvu, sam pa ostati trgovec. Namen privativnega privilegija bi samo bil, da da Čebulovemu zadolženemu podjetju več ugleda in kredita. Po Zanettijevem mnenju je bilo nemogoče, da se mu prepove izvrševanje svilarskega obrta v Ljubljani, ker so številni cesarski patenti dovoljevali rokodelcem brez razlike narodnosti, da se naselijo in ustanavljajo obrate. Ako omenjeni patenti ne bodo ostali v veljavi, se ne bo upal naseliti kakšen tuj »fabrikant« v cesarskih dednih deželah. Na Dunaju se niso mogli izneveriti načelom, ki so jih proglašali omenjeni patenti ter so poskusili doseči poravnavo med Čebulom in Zanettijem. Ker to ni uspelo, je dovolila komisija začasno do vladarjeve odločbe, da dela Zanetti na dveh statvah. Čebul pa je ponovil svojo prošnjo za privativni privilegij. Na Dunaju so se zopet izognili meritorni rešitvi in predlagali, da bi bil Zanetti dolžan nabavljati potrebno svilo pri Čebulovem pod¬ jetju. Tudi to ni zadovoljilo stranki. Čebul je sedaj še očital Zanettiju, da mu odvrača delavce in da ima v službi vajenca, ki je bil prej v njegovem podjetju. Čebul je znal prikazati zadevo, kakor da ZaneUi noče vrniti vajenca in zasluži zaradi neposlušnosti, da mu odvzamejo začasno odobrenje za dve statvi. Deželni glavar je povprašal ugledne ljubljanske trgovce za svet, kako bi bilo rešiti spor. Jos. Anton pl. Weber, vodja stanovske suknarne, je 'predlagal, da bi Čebul sprejel Zanettija nazaj za vodjo obrata in mu dovolil delež na dobičku. Trgovca Jos. Hueber in Peter Lianni sta hvalila sposobnost Zanettija, ki mu na pod¬ lagi obravnavanih patentov ni mogoče vzeti pravic. Le trgovec in bankir Friderik VVeitenhiller je bil za to, da podeli državna oblast Cebulu privativni privilegij, poleg njega pa naj odobri Zanettijev obrat z določenim številom statev, ki ga ne bi smel razširiti. 133 Medtem so se leta 1739 že širile vesti v Ljubljani, da je prosil Čebul pri dvoru za »železno pismo«, da mu 10 let ne bo potrebno vrniti upni¬ kom posojene glavnice. 134 Z Dunaja še vedno ni bilo rešitve v vprašanju privativnega privilegija. Dve leti pozneje je objavil ljubljanski magistrat dvorno resolucijo z dne 12. julija 1741, da je Čebul prosil za moratorij, da s tem zavaruje manufakturo pred posegom upnikov. 135 Med njimi je bil tudi magistrat z zneskom 9500 gld. Bal se je, da bi naklonil Čebul z zvijačo v škodo privilegiranih in starejših terjatev nedovoljene koristi svaku trgovcu Matiji Christianu, sorodnikoma Juriju ,in Fortu- natu Čebulu ter ženi Mariji Doroteji roj. Christian. Zato je predlagal 133 Prim. Misz. Karton 220 dež. arhiva v Gradcu. 134 p M 1739 ; 58 (28. III.), 74 (17. IV.), 102’ (3. VII.). 135 PM 1741, 188’—190 (13. X.). 4 49 magistrat, naj oblast zavrne prošnjo za moratorij. 136 Na Dunaju so odobrili odlog plačilnih rokov za šest let leta 1744, ko so narasli Če- bulovi dolgovi že na 46.083 gld. 33 krc. 137 Kmalu nato je potekla tudi 10-letna doba oprostitve od mitnin in naklad. Zdaj je moral Čebul ponovno plačevati mitnino od surovin, ki jih je kupoval na Primor¬ skem in od svilenih izdelkov, ki jih je razpošiljal. 138 Čebul se je trudil na Dunaju, da z osebnim posredovanjem, z vlogami in ž darili doseže odobritev privativnega privilegija in podaljšanje mitniških svoboščin. Docela upravičeno je trdil, če bo uspela ena manufaktura, se ji bo pridružila še druga. Ako bodo pa vrgli njegovo podjetje, se ne bo nihče več upal lotiti novega. Potem bodo prišli na svoj račun inozemski ma- nufakturisti. Usodno je bilo, da niso bili v prvem desetletju terezijanske vlade vodilni krogi na Dunaju naklonjeni manufakturam svile. Neka¬ teri so trdili, da je to igračkanje, ki prejudicira bolj potrebnim manu¬ fakturam volnenega blaga. Predsednik komerčnega direktorija Filip grof Kinsky pa je želel nakloniti vse glavne panoge manufaktur sudetskim deželam. 139 Tudi njegova soproga je bila deležna Čebulovih daril. Nato se je hvalila v družbi, kako poceni je prišla do svilenega blaga. Drugi dan so poslale še druge dunajske dame k Čebulu po enako blago tako, da se je moral izgovarjati, da mu je pošlo. 140 Dolgo je moledoval po dunajskih uradih, pa ni dosegel onih olajšav in podpor, ki jih je nudila vlada manufakturi bombažnega blaga v Schwechatu pri Dunaju ali ljubljanskemu trgovcu Frideriku Weitenhil- lerju, ki je prevzel leta 1747 stanovsko suknarno. 1 * 1 Dvorna komora tudi ni hotela dati obljubljene izredne podpore v denarju, dasi bi mu mogla podeliti denarno pomoč iz dohodkov ljubljanskega višjega mitniškega urada ali prodati nekaj žitnih desetin na Kranjskem oziroma dovoliti dajatev prost uvoz štajerskega in hrvatskega vina na Kranjsko in njegovo prodajo v deželi. 142 Po sklenjenem miru leta 1749 so se obetali boljši časi za gospo¬ darstvo. Zato je opozorila kranjska stanovska konferenca vlado, naj nujno podpre skrbno urejeno Čebulovo manufakturo svile, ki bi mogla z majhnimi olajšavami in mitniško zaščito kriti potrebe vseh notranje¬ avstrijskih dežel. Potem bi ostal denar za svilena blaga doma in ne bi no pm 1742 , 285 sl., Testamenti v DAS, 1547—1811, Lit. Z št. 16 (20. XII. 1758). 137 stan. fasc. 537 (31. VIII. 1762), CoCo Z 6/1 (23. IX. 1751, 31. VIII. 1762). i3i CoCo Z 6/1 (pred 17. II. 1750). us Prim. K. Pribram, o. d. 27, RS Dnevnik I. 13 (11. II. 1746). i« RS Dnevnik I. 2 (4. I. 1746), 154 (19. VIII. 1746). i« O manufakturi bombažnih izdelkov v Schwechatu pri Dunaju gl. K. Pfi- b r a m, o. d. 152 sl., V. Hofmann, Beitrage zur neueren osterr. Wirtschafts- geschichte II. T. Die Anfange der osterr. Baumwollwarenindustrie in den osterr. Alpenlandern im 18. Jahrhundert, AoG 110. Bd. Wien 1926, 63 sl. i« Stan. 'fasc. 537 (10. IV. 1734, 25. IX. 1735), Vic. I 93 (17. IV. 1734). Cebulova borba za obstanek se kaže tudi v pogostih vpisih Raigersfeldovega dnevnika: RS Dnevnik II. 567, 572, 573, 575, 577, 579, 581, 582, 585, 586, 591, 593, 594, 596, 597, 599, 601, 605, 607, 805, 829, 856, 866, 876, 949. 50 odtekal na Beneško. 143 Grof Rudolf Chotek, novi vodja komerčnega direktorija na Dunaju, je bil pripravljen pomagati Čebulu tako, da bi mu pridobil za družabnika grofa Batthyanija. Fr. Henrik baron Raigersfeld pa je to odsvetoval, češ da bi bilo za takega »kavalirja« primerneje, ako se udejstvuje v tržaškem ali reškem »komerciju«. Čebulu naj bi pospeševala oblast prodajo izdelkov zlasti s tem, da bi ga oprostila mitnine pri pošiljanju blaga na Hrvatsko in Ogrsko. V to pa niso privolila dunajska oblastva. 144 Čebul si je bil sam svest, da mu samo odlog plačil ne bo koristil, ker bo moral prej ali slej prenehati z delom, odsloviti delavce in sklicati upnike, ako ne dobi večjega posojila. Zato je prikazal v posebni spome¬ nici leta 1750 komerčnemu direktoriju kritično stanje svojega podjetja. Priznati je moral, da ne uživa več kredita in da brez večjega posojila ne bo mogel obdržati obrata. Podjetje je že kazalo znake propadanja. Od 30 statev je bilo v obratu samo 15, namesto 300 delavcev (delavk) jih je bilo le 150. Zaradi pomanjkanja svile sta bila inkanatorij in filatorij le na polovico uporabljena. Ni manjkalo strojev in izvežbanih ljudi, ki jih je moral Čebul baje tako plačevati, kakor da bi bili polno zaposleni, da ne bi odšli. 145 »Kleče« je prosil vlado za posojilo 20 do 25.000 gld. Toda vodilni državniki so se izgovarjali na neugodne finančne razmere države, manjkalo jim je pa tudi dobre volje, da bi pomagali manufakturi svilenega blaga tam daleč na Kranjskem. 140 Ozirali so se predvsem na gospodarske koristi sudetskih dežel in Dunaja (Nižje Avstrije), kjer je bilo leta 1739 okrog 30 tkalskih mojstrov-svilarjev z okoli 180 statvami za izdelovanje svilenih tkanin. 147 Če so bili dunajski podjetniki nevoščljivi razmahu goriških manufaktur svile, gotovo tudi niso bili naklonjeni svilarstvu na Kranjskem. Reprezentacija in komora v Ljubljani, ki je prejela Čebulovo proš¬ njo v presojo, je poverila komerčnemu konsesu nalogo, naj skrbi za to, da se ustanovi v deželi ali izven nje trgovska družba, ki bi prevzela in vodila Čebulovo manufakturo dalje. Po enem letu je moral konses priznati, da mu to ni uspelo. Tudi drugi Čebulov predlog, da bi ga zavarovala vlada za 5 do 10 let pred posegom upnikov, se ni dal uresničiti, ker upniški zbor ni privolil v odgoditev obrestovanja, vlada pa ni hotela prisiliti upnikov, da popuste. Čebul se je februarja 1751 v novi vlogi potegoval za podaljšanje moratorija, za petletni popust 143 RK XII. Komercialkommission in Stan. fasc. 28 (19. V. 1749). 344 RS Dnevnik I. 631 (15. X. 1749). J« CoCo Z 6/1 (pred l?.. II. 1750). 343 CoCo Z 6/1 (spomenica pred 17. II., 7. III. 1750, 23. IX., 17. XI. 1751, 31. VIII. 1762). 147 RS fasc. XXX. Dnevnik (18. XI. 1739). 4* 51 obrestovanja in brezobrestno posojilo v znesku 10.000 gld. Zatrjeval je, da je njegovo podjetje za 24.000 gld. aktivno. Komerčni konses je sicer ugotovil iz dunajskih in ljubljanskih trgovskih knjig, da ima tvrdka terjatve v znesku 24.213 gld., toda aktivni saldo ni obstajal v gotovini in z njim ne bi mogli poravnati dolgov. Reprezentacija si tudi ni upala predlagati, da bi dobil Čebul posojilo, in je bila za to, da se nadaljuje dražbeni postopek pri deželnem sodišču. Še preden pa je padla odločitev, je sporočil Čebul junija 1752, da se mu je posrečilo skleniti poravnavo z večino upnikov, in prosil, naj počakajo z licitacijo. Ko pa je potekel čas moratorija in ni prišlo do poravnave, so postavili sekvestra. Na pred¬ log upnikov so razpisali dražbo podjetja v »Dunajskem diariju«. Na vseh štirih dražbenih narokih se ni oglasil niti eden kupec. 148 Ta položaj, ki je bil za upnike neugoden, je porabil Čebul, poudaril veliko škodo, ki jo bo utrpela javnost s popolnim propadom ali z razprodajo manufakture in prosil ljubljanski magistrat, naj mu posodi 30.000 gld., češ da je mesto dolžno pomagati svojim meščanom, ki so zapadli v revščino brez lastne krivde. Mesto mu tudi more pomagati, ker z lahkoto najame potreben denar po 3 do 4 °/o, saj ljudje iz mesta in dežele naravnost ponujajo denar magistratu v obrestovanje. Čebul je cenil tedaj svoje premoženje na 41.000 gld. Zato bi bil magistrat dovolj krit s hipoteko, obenem bi mogel nadzirati knjigovodstvo podjetja. Istočasno je odstopil Čebul pred mestnim sodiščem svojim upnikom vso izvršbi podvrženo imovino razen svilarske »fabrike« (cessio bonorum in solutum), položil ključe svojega blagovnega skladišča ter prosil, da se ustavi izvršba. 149 V tem odločilnem trenutku se je tudi predsednik komerčnega kon- sesa baron Raigersfeld močno zavzel, da bi rešil manufakturo. Skušal je doseči nekako poravnavo. Upniki naj bi se odrekli delu svojih terjatev, ljubljanski magistrat pa posodil vsaj 15.000 gld., obenem pa bi razprodali blago v skladiščih. Upniki so se sprijaznili z mislijo poravnave, zahtevali pa so, naj jim plača Čebul polovico dolga takoj t. j. 14.000 gld. S tem pa bi bilo zopet izčrpano posojilo magistrata, za obratni kapital bi ne ostalo ničesar. Pasiva podjetja so narasla medtem na 58.653 gld. 31 krc., aktiva so cenili na 41.411 gld. 59 krc. Ljubljanski magistrat pa je ponovno odklonil prošnjo za posojilo, češ da je Čebulova manufaktura preveč tvegano podjetje in da finančno stanje mesta ne dopušča takih posojil. Tedaj sta bila Čebulov filatorij in manufaktura svilenega blaga že prisilno zaprta zaradi dolgov in nista več obratovala.- Pri reprezentaciji v Ljub¬ ljani so bili sedaj prepričani, da noben zasebnik ne bo mogel držati tako velikega podjetja. Na Dunaju so prepustili Čebulovo manufakturo svoji 148 Herberstein, Berichter von 1752 I. (15. III.), II. (15. VI.), CoCo Z 6/1 (25. I., 11. II., 10. III. , 25. III., 3. VI. 1752), RB 1750, fol. 48—43’ (17. II.). Inventar blaga, seznam terjatev in dolgov gl. v zapuščinskem inventarju T—Z (Zebull) DAS. us pm 1752, 74. 52 usodi. Upniki so razprodali izdelano blago na dražbi. Ker za tehnično opremo obrata ni bilo kupcev, so sklenili upniki decembra 1756 pogodbo z Jernejem Čebulom in mu zaupali zopet podjetje. 150 3. Rast svilogojstva in svilarstva na Primorskem v drugi polovici 18. stoletja Svilogojstvo in svilarstvo se je širilo na Primorskem dlje časa brez poseganja državne oblasti. Sicer je prejel že leta 1735 goriški deželni glavar grof Rabatta naročilo, naj skrbi za tehnični napredek svilarstva v deželi s tem, da pošlje ob času sezonskega dela uradne organe s stro¬ kovnjaki po deželi, ki naj pokažejo ljudem pravilni način odvijanja surove svile. V Gorici naj ustanovi šolo za predenje in barvanje svile, kjer bi vzgojili tkalske in barvarske mojstre. 151 Enako sta bila Franc Henrik pl. Raigersfeld in Ivan Seifrid grof Herberstein, ki sta ogledovala svilarske obrtne delavnice v Gorici leta 1744, mnenja, da bi bilo potreb¬ no izboljšati tehniko svilarstva na Goriškem. 152 Leta 1750 je predlagal goriški deželni oskrbnik Anton baron de Fin ustanovitev državnega urada, ki naj bi s posebnimi ukrepi dvignil svilogojstvo in svilarstvo na Primorskem do ravni beneških, francoskih in angleških svilarskih industrij. Vlada je sprejela njegove predloge in postavila leta 1756 za Goriško, Gradiščansko z oglejskim okrajem vred komerčni magistrat ali magistrat za manufakturo svile v Gorici, ki je bil neposredno podrejen komerčnemu direktoriju na Dunaju. 153 Za pred¬ sednika je bil imenovan predlagatelj baron de Fin, za člane: nadzornik drž. filatorija v Fari Karel Jos. Lang, nekdanja zakupnika filatorija Jos. Periello in Dominik Segala, goriški mestni sodnik Franc Geroncoli in trgovec Ivan de Giorgio. Vlada ni potrdila dveh strokovnjakov za svilar¬ stvo med goriškimi Židi, Samuela Morpurgo in Abrahama Luzzatto, ki sta bila tudi predlagana. 154 Med obsežnimi nalogami, ki si jih je stavil ta urad, je bila tudi načrtna razširitev murvinih nasadov v deželi. S posebnim patentom, ki ga je odobril komerčni direktorij in objavila ljubljanska reprezentacija in CoCo Z 6/1 (23. II., 19. V., 17. VI., 3. VII., 8. VII., 21. IX., 13., 21. XI. 1754), RB 1754, fol. 84—85’ (23. II.), 365’ sl. (21. IX.), 398’ sl. (13. X.), Herberstein, Berichter 1754 (27. VII.), PM 1753, 247, 1756, 184; Raigersfeld zove v dnevniku II. 193 (1. II. 1752) Čebulovo manufakturo »in Ziigen liegende (= umirajoča) Seidenfabrik«. A. Fournier, Eine amtliche Handlungsreise nach Italien im Jahre 1754, AoG 73 (1888) 232, isti, Historische Studien und Skizzen II. Wien 1908, 59. V moji Zgodo¬ vini Kranja, Lj. 1939, 252 nepravilno, da je prenehal Cebulov obrat okoli 1763. »si Fb 2 (30. IV. 1735). 152 RS Commercialia fasc. V. 24 (26. X. 1744). Karton 727 VwA (Hofkanzlei IV. G 8), C. M o r e 11 i, o. d. III. 133 sl., IV. 197, C. v. C z 6 r n i g , o. d. 830, H. D e u t s c h , o. d. 21 sl., R. M. C o s s a r , Lineamenti 21 sl. 153 XII. Komercialkommission (29. XI. 1760), fasc. R 39, lOKo ADvK (30. apri¬ la 1756). i5i D Gl Co M 2 (4. V. 1753), RB 1753, fol. 338 (24. IV.), CoCo S 35/1 (5. VI. 1750). 53 komora 29. novembra 1756, so pozvali občine, naj uradno ugotove količino zasajenih dreves in predlože seznam zemljiških posestnikov. Po velikosti zemlje so razdelili te posestnike v tri skupine. Veliki posestniki so bili dolžni zasaditi vsaj 30 murv, srednji vsaj 20, majhni vsaj 10. Občine naj bi se brigale za postopno zasaditev dreves na »gmajnah«. Ako pa občine ne bodo storile svoje dolžnosti, naj bi bil vsak upravičen saditi murve na »gmajnah« ter uživati koristi od njih. Koloni in podložniki naj bi bili dolžni saditi 1 do 4 drevesa. 155 Ker pa komerčni magistrat v Gorici ni imel potrebne izvršne oblasti, je bila izvedba patenta odvisna od dobre volje zemljiških gosposk. Deželni stanovi, ki so zastopali stališče zemljiških gospodov, so močno kritizirali določila patenta, češ da ni mogoče predpisati splošno in enako za vsa posestva števila murv, ki naj jih zasade. Tla niso povsod enako primerna. Tudi ne kaže saditi murv v neposredni bližini trt. Pogosto se da saditi na manjšem zemljišču več murv kot na večjem. Ker ima dežela dovolj mladih murv, ni potrebno, da bi jih naročali na Kranjskem ali v veronski pokrajini, ker se je bati, da ne bodo uspevale zaradi spre¬ membe podnebja. Tudi ne potrebujejo na Goriškem tujih mojstrov, ki bi jih učili saditi in gojiti murve. To znajo njihovi podložniki (koloni) že zdavnaj. Zasajevali so murve v obeh deželah že stoletja. Nasadi so toliki, da zavzemajo v nekaterih predelih velike komplekse. Ravninski svet je pokrit z ogromnim številom dobro gojenih murv tako, da mnoga drevesa v škodo lastnikov niso dovolj izkoriščena in jih ne morejo oddati v zakup. Posebno odločno so zavračali stanovi prisilno propagando za saditev murv. Tudi brez uradnega pritiska bi mogli doseči povečanje murvinih nasadov. Saj žele mnogi lastniki zemljišč in koloni sami pomnožiti nasade s semeni ali sadikami. Potrebno pa je zagotoviti vsem, ki bodo gojili murve, davčno prostost zanje, tudi nagrade za posebno vneto zasajevanje. Kako močno so odklanjali goriški in gradiščanski zemljiški gospodje vsako poseganje državne oblasti, kaže njihovo vedenje ob vladnem predlogu, da se ustanovi na Primorskem drevesnica za murve, iz katere naj bi prejemali revni podložniki sadike brezplačno. Kljub ponovnim opominom tri leta niso hoteli stanovi obravnavati vladnega predloga. Ko se mu že niso mogli več izogniti, ni hotel nihče glasovati zanj. Grof Strassoldo je bil za to, da sade murve ob javnih cestah in zasebnih poteh, ki vodijo čez polja in »gmajne«. Goriški zgodovinar Karel Morelli je želel, da bi tudi na Primorskem po zgledu drugih naprednih svilarskih pokrajin sadilci murv prejemali prvih 6 let, ko še nimajo koristi od mladih dreves, odškodnino po 12 gld. za 100 dreves. 156 Le kmečki prebivalci in revni meščani so gojili sviloprejke. Murvino listje, ki so ga morali kupovati, je bilo zaradi prekupčevanja pogosto 155 dgi Co M 2 (20. XI. 1756, 9. II. 1758), Patentenbuch 1756, št. 19 (29. XI. 1756), fasc. R 39 lOKo ADvK. iss DG1 Co M 2 (1. III., 25. X. 1757, 30. IX. 1758, 5. V., 29. V. 1760), RB 1758, fol. 68 (31. III.), 1759, fol. 54 (3. III.), 1760, fol. 6 (12. I.), 278 (29. XI.), Karton 727 VwA (Hofkanzlei IV. G 8). 54 pretirano drago. Razni prekupčevalci so namreč prevzeli po več sto dreves od lastnikov in nato prodajali po oderuških cenah murvino listje. Ko je bila leta 1761 kakovost kokonov slabša, so zaslužili svilorejci s prodajo kokonov komaj toliko, da so plačali nakupljeno murvino listje. Vendar niso nikdar določali uradne cene murvinemu listju. 157 Na stanov¬ skem zboru so obravnavali leta 1756 predlog grofa Attemsa, naj bi tudi na Goriškem in Gradiščanskem prepuščali po vzgledu Lombardije in veronske pokrajine kolonom murvino listje proti oddaji polovice pridelka kokonov. Večina zemljiških gospodov je raje prodajala murvino listje ah' oddajala murve v zakup proti določeni dajatvi. Izgovarjali so se, da so koloni, ki imajo zemljišča v višjih in bolj zdravih legah, dovolj zaposleni 2 obdelovanjem zemlje in nimajo časa, da bi gojili sviloprejke. Koloni, ki so bivali v nižini, pa so menda bolehni, njihove družine maloštevilne ter komaj sposobne, da srednje dobro obdelajo zemljo. Taki ljudje bi tudi gosenic ne gojili dobro. Še manj so smatrali za primerno, da bi dajali murvino listje kočarjem in poljedelskim delavcem (sottani). Ti silno revni ljudje niso posedovali ničesar, tudi niso imeli stalnega bivališča ter bi si verjetno prilastili kokone in jih skrivaj prodali, da bi se preživ¬ ljali. 158 Še vedno je bila židovska manipulacija posojanja denarja na račun bodočega pridelka kokonov v navadi. V prvih letih svojega obstoja je predpisoval komerčni magistrat tako imenovano srednjo ceno kokonov. Pri tem se je oziral na cene na sosednjih beneških in drugih italijanskih tržiščih. V letih 1758 do 1760 pa so ukinili to predpisovanje, kar je bilo neugodno za zadolžene svilorejce. Oderuški posojilodajalci so dobili s tem možnost, da s silo odvzamejo pridelane kokone po nizki ceni. Ob času, ko so postali kokoni godni za prodajo, so hiteli trgovci kakor za stavo na ceste in v vasi, da čim prej pokupijo kokone. Oblast je želela doseči, da bi opravljali kupčije s kokoni na določenih mestnih trgih, zlasti v Gorici. Zato so to predpisali leta 1756; naknadno pa so izjemoma 5e dovolili to leto, da gredo trgovci v vasi, vendar jih mora spremljati zastopnik komerčnega magistrata, ki bo ugotovil težo in količino pre¬ vzetih kokonov, na račun katerih je bil dal trgovec posojilo, vendar sme kupiti samo zase, ne pa za druge. 159 Poizvedbe so pokazale, da se na Primorskem niso držali pravil glede odvijanja, predenja, tkanja in pletenja svile, kot so bila v navadi v Italiji, na Francoskem in Angleškem, kjer so razvili svilarstvo do visoke stopnje. Na Goriškem se je vršilo vse preveč po volji posameznikov in željah naročnikov. Zato naj bi bila tudi naloga komerčnega magistrata, da ugotovi pravila, ki veljajo na drugih središčih in tržiščih. Potrebno je bilo najti čim bolj popolno tehniko odvijanja surove svile, ker je bilo od tega odvisno nadaljnje predelovanje svile. Do tedaj je šlo tudi na filatorijih v zgubo (kalo) do 24 %> namesto kvečjemu 8 %> surove svile. 157 Fasc. R 425 lOKo ADvK (22. IV. 1762). > 58 DG1 Co M 2 (promemoria in pripombe k njej iz 1. 1756). 153 Fasc. R 39 in R 426, lOKo ADvK. 55 Kot navodilo za ta svilarska dela naj bi služila knjižica »Libretto delle regole direttive alla fillatura delle sette grezze«, ki jo je obljubil pre¬ skrbeti trgovec Michelangelo Zois iz Turina. Za praktični pouk v odvi¬ janju in predenju svile pa je priporočil delavke iz Fossombrone (Urbino). 100 Ker pa z dopisovanjem niso mogli ugotoviti ureditve svilar- stva v inozemstvu, so poslali K. Morellija na študijsko potovanje na Francosko in v glavna italijanska primorska mesta. 161 Komerčni magistrat naj bi prevzel tudi nadzorstvo nad vsemi, ki so predelovali surovo svilo in izdelovali tkanine. Vsako leto naj ugotovi urad količino pridelka kokonov in surove svile na Goriškem, Gradiščan¬ skem, Krasu, Reki in Trstu, določi količino, ki se bo porabila doma, oziroma, ki se more izvoziti. Glede določanja cen mora paziti, ker bi ob nizkih cenah zapredkov ne bilo kokonov iz Benečije, ob visokih pa bi trpeli škodo manufakturisti. Posebno naj bo urad pozoren na tehniko odvijanja surove svile. Da bi dosegli pravilno razmerje med izdelavo trame in organzina, naj predelajo kokone iz Benečije, Krmina in Gradi¬ ščanskega, ki so bili odlične kakovosti, v organzin prejo, kokone iz Goriškega, Štivana pri Devinu, Trsta in Reke, ki so bili nekoliko slabše kakovosti, v tramo. Kdor bi želel odvijati surovo svilo, je moral prijaviti fornele. Nihče ni smel predelati na enem fornelu več kot 1000 ben. funtov kokonov. Nadzorniki so bili dolžni pregledati, ali se v redu odvija. Delavke, ki so zaposlene pri fornelih, je potrebno poučiti v novem načinu dela ter jim izstaviti potrdila o vedenju in strokovni sposobnosti. To potrdilo morajo pokazati prihodnje leto, ko bodo zopet iskale zaposlitve. Vsak kraj mora sporočiti, kdaj namerava začeti z odvijanjem in pred¬ ložiti vzorec svile. Odvijanje kokonov smejo voditi samo potrjeni mojstri. Brez strokovnega znanja ne sme odvijati svile s kokonov niti njihov proizvajalec. Vsi odjemalci surove svile morajo sporočiti uradu en mesec pred pričetkom odvijanja, koliko svile nameravajo kupiti, pa tudi drž. filato- riju v Fari, koliko surove svile želijo tam predelati, da bo obratoval filatorij vse leto. Komerčni magistrat naj skrbi, da bodo mojstri v fila- toriju strokovno napredovali in po možnosti nastavljeni domačini. Posebno naj pridobe spretne in sposobne barvarje in risarje vzorcev, da bi dosegle manufakture na Primorskem visoko tehniko tujih svilar- skih industrij. Komerčni magistrat naj uveljavi dunajski pravilnik za tkanje svilenega blaga (o kakovosti, širini in teži blaga) z dne 10. okto¬ bra 1751, ki je bil razširjen že leta 1753 na Goriško in Gradiščansko in 160 DG1 Co M 2 (20. III. 1750), RB 1750 (23. V.), CoCo S 35/1 (3. IV., 5. VI., 3. VII. 1750). 161 CoCo S 35/1 (instrukcija z dne 30. IV. 1756), H. De u t s c h , o. d. 21—25, V. H o f m a n n , MlOG XXXIII (1912) 172. O K. Morelliju prim. C. L. C u r i e 1 , Trieste settecentesca 1922, 224. 53 ostal vsaj deloma v veljavi do leta 1782. Urad naj da pregledati vse izdelke svilarjev. Ako odgovarjajo predpisom, naj jih da žigosati. Šele potem je dovoljeno prodajati ali odposlati blago. Vse spore, ki bi nastali iz manufakturnih zadev, naj razsoja omenjeni urad sumarno. 162 Slaba stran komerčnega magistrata je bila, da je prevladoval v njem vpliv trgovcev s svilo, ki jim je bilo do nizkih cen kokonov in svile. Pri uvajanju novega reda ni ravnal previdno ter prepričeval na lep način, marveč je pretiraval, zagrabil naenkrat pretrdo in povzročil zmedo. Takoj prvo leto je predpisal nizko ceno kokonov in s tem povzročil, da niso prinesli ljudje iz Benečije kokonov na prodaj. Celo erarični filatorij v Fari jih je pogrešal in bil prisiljen kupiti beneške kokone po višji ceni, kot so jo plačevali domačinom. To je revne svilorejce na Gradiščanskem tako ogorčilo, da so nekateri sežgali svilogojske pri¬ prave. Komerčni magistrat se je prenaglil tudi s tem, da je prepovedal ljudem imeti poljubno število fornelov. Najhuje pa je prizadel svilorejce in trgovce ukrep, ki je prepovedal nekaj časa izvoz surove svile. Tuji trgovci so se založili s svilo drugod, na Primorskem pa ni bilo kupca zanjo. Kdor jo je hotel oddati, je dosti izgubil pri tem. 163 Zato je zadel komerčni magistrat pri svojem poslovanju na močan odpor. Zemljiške gosposke, deželni stanovi in deželno glavarstvo so mu odrekali pravico neposrednega ukazovanja in izvrševanja odredb ter kritizirali ukrepe. Komerčni magistrat pa si je želel večje možnosti delovanja. Vlada je hotela poravnati nasprotja in je postavila leta 1758 v omenjeni urad še dva zastopnika stanov, Ludvika pl. Radievčiča in Franca barona Tacco, lastnika manufakture usnja v Gorici. 164 Leta 1764 pa je ukinila komerčni magistrat in ga nadomestila s komerčnim konsesom za Goriško in Gradiščansko, medtem ko je bil dotlej pristojen za omenjeni deželi kranjski komerčni konses. 165 Na pobudo svojega prvega predsednika je dal zasaditi goriški konses ob cesti iz Gorice v Oglej okrog 60.000 mladih murv. Na zasebnih zem - ljiščih, ki so jih obdelovali koloni in podložniki, pa so povečali nasade za okrog 20.000 dreves. Konses je imel posebnega nadzornika murvinih nasadov, ki je dajal prebivalcem navodila. Iz njegovih letnih poročil, ki navajajo stanje za vsak kraj v osmih skupinah (Gorica z okolico, Kras s Primorjem, Brda s Furlanijo, Tolminsko glavarstvo, gospostva Kanal, Sv. Križ in Švarcenek ter Gradiščansko), 166 se da posneti, kako so rasli 162 DGl Co M 2 (8. IV., 3. VIII., 18. XI. 1753), RB 1753, fol. 179—179’ (8. IV.), 519—519’ (18. XI.), Herberstein, Berichter 1753 (8. X.), A. Beer, o. d. 37, H. Deutsch, o. d. 116, K. Pf ibram, o. d. 371. “2 DGl Co M 2 (31. XII. 1756). 164 Fasc. R 39 lOKo A-DvK, H. Deutsch, o. d. 22—27. 155 H. Deutsch, o. d. 28. i66 Poročila so v fasc. R 425 (za 1. 1767), R 426 in 427 (ostala), lOKo ADvK. 57 murvini nasadi od leta 1764 do 1780. Za poznejšo dobo ni več poročil, ker je vlada ukinila mesto nadzornika murvinih »plantaž«. Ker so se bali kmetje na Goriškem, da bodo morali plačevati kontri- bucijo od zemljišč, ki bi jih zasadili z murvami, oziroma da bo zvišana njihova davčna obveznost, ako bi se izboljšalo njihovo premoženjsko stanje s svilorejo, je moral konses ponovno razglasiti patent iz leta 1758, da ne bo zvišana kontribucija zaradi murvinih nasadov. Zemljiški gospod¬ je se res niso držali vladnih predpisov. Tako je zahteval leta 1773 grof Attems desetino od murv in dosegel zoper neposlušne podložnike sekve- stracijo. Šele na pritožbo podložnikov je posegla državna oblast vmes, razveljavila ta ukaz in ponovno predpisala leta 1774, da so oproščene murve vsake dajatve, tudi desetine, fevdalnih in deželskosodnih dač. 107 Vlada je dala tudi objaviti s patentom z dne 25. maja 1765, da sme vsak saditi na »gmajnah« (občinskih pašnikih) murve. Na Goriškem so tudi želeli uveljaviti načelo, da zapadejo pusta zemljišča, ki jih lastnik v redu ne obdeluje, v korist onega, ki zasadi na njih murve. Vsled tega je prišlo do sporov med občinami in posamezniki, ki so zasadili drevesa. Ko pa se je lotila vlada razdeljevanja »gmajn«, je morala urediti nadalj¬ nji užitek murv na zemlji, ki je prišla sedaj v druge roke. Lastniku dreves, ki jih je zasadil, ni bilo mogoče odrekati nadaljnjega užitka murvinega listja, bilo pa je treba upoštevati tudi koristi zemljiškega posestnika. Zato je dala vlada posebna navodila, kako naj rabi lastnik dreves svoje pravice. Ako bi hotel svoj nasad prodati ali oddati v zakup, ga je moral ponuditi najprej zemljiškemu posestniku. 168 Poročila goriškega komerčnega magistrata in konsesa omogočajo prikazati delež goriških Židov v trgovini s kokoni in proizvodnji surove svile na Goriškem in Gradiščanskem od leta 1756 do 1781. V razpredel¬ nici pomeni: (1) goriške židovske podjetnike, (2) celotno število oseb, ki so nabavljale kokone in imele fornele, (3) količino kokonov, ki so jc kupili goriški Židje, (4) celotno količino kokonov, (5) svilo, ki so jo producirali goriški Židje, (6) celokupno proizvodnjo surove svile na Goriškem-Gradiščanskem (f = funt). Ena tretjina do ene petine kokonov je bila uvožena iz Benečije. 169 is? CoCo M 12 (31. XII. 1764), Karton 728 VwA, H. D e u t s c h , o. d. 28 sl., R. M. C o s s a r , Lineamenti 42. 168 R. M. C o s s a r , o. d. 27, fasc. R 426, lOKo ADvK. 188 Tabele so v fasc. R 425, 426, 427 lOKo ADvK. 58 Število fornelov na Goriškem- Gradiščanskem pa je znašalo v dobl od 1756 do 1781 (v oklepaju pečice v goriški židovski četrti). Goriški komerčni konses je delal tudi za izboljšanje tehnike prede lovanja svile. Postavil je strokovnega nadzornika za fomele in odtajan e surove svile, apreterja in mojstra za monge. Ker je manjkalo ^spretn risarjev za blagovne vzorce, so poslali leta 1762 z Dunaja nekaj boljših vzorcev. Nekaj let kasneje je priporočila vlada, naj P 0sl J e J 0 domacn na Francosko in v Italijo, 9a se nauce risati vzorce za broširana rožasta blaga. 171 no Tabele istotam. i7i Fasc. R. 39, 425—427 lOKo Czornig, o. d. 830. A. B e e r . 189, 196. ADvK, C. M o r e 11 i, o. d. III. 135, o. d. 59 sl., H. Deutsch. o. d. C. v. 20—29, 59 Sajenje murv na tržaškem ozemlju in na Reki je potekalo takole (številke pomenijo murve): 172 Vlada je dala zasaditi murve na griču Bombelju (= M. Bello), vendar uspeh ni bil trajen. Leta 1763 je marčev mraz uničil velik del murv v okolici Trsta. Na Reki so uredili nove nasade murv povečini na zem¬ ljiščih reške trgovske kompanije, ki je imela čistilnico sladkorja. Vendar tam niso imeli ljudje veselja za svilogojstvo. Zato je bil uspeh neznaten in proizvodnja kokonov ni bila v razmerju s številom murv. Državnih drevesnic za murve pa ni bilo v avstrijskem Primorju. Leta 1764 je prejela družba Jakob Dassi et Co. dovoljenje, da sme saditi murve na tržaškem ozemlju ob cestah in na neobdelanih zemljiščih. Dobila je tudi posojilo 2000 gld. v ta namen. V petih letih pa je pomnožila nasade na gričih tržaškega ozemlja od 3700 na 12.000 murv. Ob cestah pa niso mogli urediti strnjenih nasadov v obliki drevoredov, ker zasebniki niso v to privolili. Zato so nekateri želeli, da bi veljal tudi za tržaško ozemlje patent, ki je bil razglašen na Kranjskem. Potem bi smela omenjena družba saditi murve tudi na zasebnih zemljiščih, ki jih lastniki ne bi uporabljali sami v razdobju enega leta. Leta 1758 so dali natisniti v Trstu navodilo za gojenje murv in sviloprejk. 172 Število fornelov je znašalo tam leta 1756 11 (od tega 5 v getu), leta 1775 le 10 (od tega 2 v getu). Na Reki so bili leta 1758 3, leta 1759 4 in leta 1762 7 fornelov. Proizvodnja kokonov v Trstu je bila (v funtih): 1756 15.080 f 1758 10.300 £ 1762 17.426 1764 8.607 f 1757 14.370 f 1759 9.4441 1763 5.199 f 112 Podatki po fasc. R. 600 Lit. Ko. ADvK. 173 Fasc. R 600 Lit. Ko, ADvK; E. P a v a n i, o. d. 91, 132, H. D e u t s c h , o. d. 32, S. Ruta r, Trst in mejna grofija Istra (Slov. zemlja II. 2), Lj. 1907, 22. 60 Na Reki je znašala leta 1762 4506 f., leta 1764 le 1740 f. Produkcija surove svile v Trstu je bila precej nestalna: 1756 2.069 f 1758 1.809 f 1762 2.935 f 1757 1.615 f 1759 1.574 f 1764 1.460 7a f Na Reki pa je bila neznatna. 1753 638 f 1755 632 f 1754 488 f 1755 463 f 1758 442 f 1764 290 f 1753 198 £ Večino surove svile na tržaškem ozemlju so pokupili goriški Židje in jo porabili v svojih podjetjih. Pasquale de Ricci, predsednik manu- fakturne komisije za avstrijsko Primorje, je menil leta 1763, da bi bilo potrebno postaviti v Trstu filatorij, ker so prinašali kokone tudi iz Kranjske in beneške Istre. Leta 1766 je odkupil filatorij z inkanatorijem, ki je bil last neapeljskega podkonzula Ludvika Gabriellija. Žal so ga leta 1770 po ukazu osrednjih uradov prepeljali v Osijek. Morpurgo iz Gorice se je ponudil, da oskrbi filatorij, ako mu da vlada privativni privilegij za 12 let. V take pogoje pa na Dunaju niso več privolili. Menili so tudi, da je produkcija svile v Trstu še majhna in da se morejo posluževati filatorijev na Goriškem. Leta 1770 so prosili tržaški trgovci Jakob Dassi in bratje Muner za posojilo, da bi uredili filando. Na Dunaju so smatrali tudi to pot načrt za prenagljen, ker je število murv še neznatno. V beneški Istri so krepko povečali nasade murv v drugi polovici 18. stoletja. Beneška republika je vneto priporočala gojitev murv in sviloprejk. Leta 1758 so prodali na trgu v Kopru 43.328 funtov kokonov. Filatorij so postavili v Kopru leta 1764. Deset let pozneje so nastavili posebnega nadzornika za svilogojstvo v beneški Istri. 174 Ko je potekla šestletna zakupna doba družbe Morpurgo-Segala, je prevzel erar sam leta 1756 obratovanje filatorija v Fari. Zakupniki so pustili stavbe v zelo slabem stanju. Zato je imela vlada precej stroškov s popravili. Morda so imeli nekateri uradni krogi resen namen, da bi razširili obrat v Fari in tako omogočili predelavo večjega dela surove svile doma. Za vse producente in trgovce so predpisali, da morajo del svile oddati v predelavo omenjenemu filatoriju. Toda obratovanje v uradni režiji je trajalo komaj eno leto. V tem času je predelal filatorij 18.154 funtov surove svile, ki so jo povečini poslali na Dunaj in Linz, kjer so jo prodali. Jeseni leta 1757 je oddala Ministerialna banko-depu- Fasc. R 600 Lit. KV5, ADvK, E. P a v a n i, o. d. 100. O Pasquale de Ric- ciju prim. C. L. C u r i e 1, Trieste settecentesca, 1922, 296 in T. Lutman, Handel Triestu w švvietle memorjalu Paskwala Ricciego, Sludja z historji spo- lecznej i gospodarczej pošwiecone prof. dr. Fr. Bujakowi, Lwow 1931, 317 sl. 61 tacija filatorij za 6 let (1757 do 1763) bratom Luzzatto v zakup. Novi zakupniki niso imeli več one izključne pravice, ki jo je užival Periello glede nakupa kokonov v določenih krajih na Goriškem in Gradiščan¬ skem. Vsem trgovcem je bilo dovoljeno izvažati surovo svilo proti plačilu dača, bratje Luzzatto naj bi bili upravičeni le odkupiti svilo za enako ceno. Zato pa je moral vsak najprej ponuditi svojo zalogo surove svile zakupnikom filatorija. Ti so se tudi zavezali, da bodo predelali svilo, ki jo bodo prinesli proizvajalci in manufakturisti v filatorij, brez razlike in brez odlašanja ter ne bodo dajali prednosti lastni svili, vendar naj bi bili interesenti dolžni prijaviti svilo do konca avgusta vsakega leta. Preden je potekla nova zakupna doba, so obravnavali na Dunaju zaradi rastočega zanimanja za svilarstvo vso problematiko svilogojstva in svilarstva na Goriškem in Gradiščanskem. Predvsem naj prevzame upravo filatorija dvorni komerčni svet, ki bi poveril vodstvo komerč- nemu magistratu v Gorici. Nadalje je bilo potrebno urediti položaj delavcev, ki so bili zaposleni v filatoriju. Del delavcev je bival v bližnjih vaseh Fara in Bruma. Medtem ko so bili v notranjosti državnega filato¬ rija stanujoči delavci izrečno oproščeni kontribucije in drugih dajatev, so terjale omenjene vaške občine od zunanjih delavcev še tlako. Jeronim pl. Resmini, rentni mojster v Gradiški, je opozoril leta 1761 osrednje dunajske urade na vrsto slabosti, ki jih povzroča oddaja filatorija zaseb¬ nim trgovcem s svilo v zakup. Docela pravilno je poudaril, da je oddaja v zakup od vsega početka preprečevala, da bi dosegli glavni namen, ki ga je imel vladar z gradnjo filatorija, t. j. pospeševanje »komercija«, zlasti manufaktur svilenega blaga. Zdaj omogoča filatorij zakupniku monopolni položaj in sebično obogatitev. Zakup pa ovira in škoduje tudi splošnemu trgovskemu prometu ter prikrajša erar za dohodke. Tudi bratje Luzzatto vodijo filatorij in pobirajo dac samo v lastno korist, zlorabljajo dane svoboščine ter izključujejo ostale. V ta namen pokupijo vsako leto toliko svile, da je filatorij skoraj celo leto založen in more prevzeti le malo tuje svile v predelavo. V svilarski sezoni 1757/58 je predelal filatorij 10.293 f., od tega za brate Luzzatto 8284 f. Podobno je bilo v sledečih sezonah: 1758/59 12.829 f. (Luzzatto 11.425 f.), 1759/60 12.648 f. (Luzzatto 11.594 f.), 1760/61 12.745 f. (Luzzatto 11.720 f.). Tako so bili ostali producenti svilenega blaga skoraj docela izključeni od uporabe filatorija. Prisiljeni so bili prodati surovo svilo ali jo skrivaj spraviti v furlanski Videm ali Palmanovo, da. jo dajo tam predelati v filatorijih, oziroma morali so si omisliti ročne predilnice, ki pa svile niso tako dobro predelovale. Zato pa tudi svilena blaga niso dosegla kako¬ vosti italijanskih in francoskih. Proti določilom zakupne pogodbe so si lastili bratje Luzzatto še vedno izključno pravico do nakupa kokonov v nekaterih vaseh, povsod v deželi pa prednostno pravico za nakup kokonov in surove svile. Pogosto so vzeli po že sklenjeni kupčiji s silo kupcu kokone in surovo 62 svilo, kar je oviralo svobodno trgovino. Zato so se morali zadovoljiti ostali trgovci in manufakturisti s slabšim blagom. Ako so zatrjevali zakupniki, da morajo nabaviti znatne zaloge svile, ker ostali »fabrikanti« le majhne količine prinašajo v Faro, je iskati vzrok v dejstvu, da so morali izgubiti zakupniki zaupanje odjemalcev, ker so zamenjali stran¬ kam oddano dobro svilo za slabšo n. pr. Fanzoi-ju iz Vipave 500 funtov najlepše organzin svile. Tudi so sprejemali zakupniki tujo svilo le pozimi, ko se slabše dela in je kalo večji. Nadalje so pazili, da so svojo svilo skrbno in hitro predelali, medtem ko so ravnali s tujo površno, jo zadrževali dolgo, da bi s tem koristili lastnemu manufakturnemu podjetju. Zato je moralo rasti število ročnih filatorijev (v Gorici 16, v Gradiški 2, v Fari 2). Vse to dokazuje, kako škodljiva je bila oddaja filatorija v zakup, pa ne le za gospodarstvo dežele, marveč tudi za erar. Bratje Luzzatto bi morali plačati za pretekla 4 leta zakupnino 3600 gld., dejansko so dali le 366 gld. 40 krc., ker jim je vlada odobrila velike popuste. Poleg tega so imeli dobiček od pobiranja dača na izvoženo svilo. Zato je predlagal Resmini namesto njega po beneškem vzoru dac na fornele, ki bi donašal letno 5068 gld. 5 krc. Država naj bi prevzela upravo filatorija v Fari, trgovci s svilo naj bi bili dolžni oddati 30 %> svoje zaloge filatoriju v predelavo, poslovodja filatorija pa se ne bi smel ukvarjati s svilarsko trgovino. Resmini je kritiziral v svoji spomenici tudi delovanje goriškega komerčnega magistrata, ki je baje podpiral zakupnike filatorija pri nakupu kokonov. Po njegovem mnenju ni bil sposoben, da bi nad¬ ziral manufakturiste, ker so bile v njem zelo sumljive osebe. Zato ni bilo ravnanje pri odvijanju kokonov primerno, tudi so predelali v ročnih filatorijih precej slabih kokonov v trama niti. Večina trgovine s svilo je bila v rokah goriških Židov, ki so imeli sorodnike med bene¬ škimi Židi, pa tudi zveze z ostalimi italijanskimi tržišči. Nakupovali so največ svile z izposojenim denarjem. Tako je ostajal velik del dobička tujim posojilodajalcem. Zato bi morali dunajski ali drugi avstrijski trgovci in bankirji pomagati goriškim trgovcem s krediti. Goriški komerčni magistrat je zavračal očitke v Resminijevi spomenici. Trdil je, da nimajo zakupniki filatorija prednosti pri nakupu kokonov razen ob izvozu, ko imajo prednostno pravico v razmerju do inozemskih kupcev. Bratje Luzzatto tudi nimajo dobička pri pobiranju izvoznega dača. Nasprotno pa bi bila obremenitev fornelov usodna za goriško svilogojstvo. Še preden je potekla zakupna doba za brate Luzzatto, je sklenil dvorni komerčni svet na Dunaju, da prevzame erar obratovanje filato¬ rija. Toda manjkalo je odločnosti. Pri Ministerialni banko-deputaciji so vedeli, da bodo morali, prepustiti filatorij komerčnemu svetu. Zato se niso dosti zanimali za obrat. Filatorij je bil skoraj 2 leti nedelaven, delavci pa niso smeli oditi in si iskati drugje zaslužka. Na Dunaju so zopet razmotrivali predlog, da bi ponovno prepovedali izvoz surove svile, 63 ki bi jo prevzeli dunajski »fabrikanti« ali pa odkupila glavna blagajna komerčnega sveta. Leta 1764 so opustili te načrte in oddali jeseni istega leta filatorij za 5 let v zakup goriškemu trgovcu Alojziju Zorziniju in tovarišem. Po poteku zakupne dobe je stal filatorij nekaj časa, tako da je morala dati vlada nekaj podpore delavcem. Leta 1770 je vodila fila¬ torij dvorna komora. Proizvodnja surove svile je znašala 11.500 funtov. Od skupnega števila 102 delavcev (delavk) so bili zaposleni: 44 v inkana- toriju, 40 pri zvijanju niti, 13 v filatoriju in 5 pri sukanju. Zorzini je želel podaljšati zakupno dobo za nadaljnjih 5 let. Ker pa je hotel imeti pravico odstavljati in sprejemati delavce neodvisno od oblasti, so se odločili na Dunaju, da bodo vodili filatorij v lastni režiji. Sprejemali bi surovo svilo v predelavo od strank pod enakimi pogoji, kot so to delali ostali zasebni filatoriji. S tem bi odpadla obveznost trgovcev, da bi morali dajati določeno količino surove svile eraričnemu filatoriju. Tudi izvoz surove svile bi bil prost. Stalno plačo bi imela le ravnatelj in vodja inkanatorija. Ostalim bi se ravnala mezda po izgotovljenem delu. Proti pričakovanju uradnih krogov pa je stal filatorij leta 1771 4 mesece brez dela. Morda je bilo to posledica slabe letine kokonov ali pa so ga židovski manufakturisti namerne bojkotirali. Goriški komerčni konses, ki je nadziral filatorij* je bil v veliki zadregi. Prosil je za posojilo 15.000 goldinarjev, da nakupi svile, ki bi jo predelali v filatoriju in nato pro¬ dali, ali pa naj predpišejo obvezno oddajo svile filatoriju. Na Dunaju za prvi predlog niso imeli denarja, drugega pa niso upali sprejeti, da ne bi s tem odvračali podjetnikov od filatorija. Nadzorstvo nad njim je prevzelo goriško deželno glavarstvo. Da bi povečali donos filatorija, so ubrali napačno pot. Že sedaj slabo plačanim delavcem so znižali akordno mezdo od 6 lir na 5 in pol lire od funta svile. Kljub temu ni delal filatorij večino leta in stranke so se pritoževale nad slabo izdelano svilo. Donos filatorija je nazadoval: 1770/71 6167 lir 14 soldov, 1771/72 1774 lir 5 soldov, 1772/73 2645 lir 15 soldov. Zato so se odločili na Dunaju, da oddajo z letom 1775 filatorij v zakup goriškemu židovskemu trgovcu Bona¬ venturi Rossiju in tov. za 5 let. Leta 1780 se je potegoval Alojzij Zorzini s tovariši za desetletni zakup, vendar je prišlo na zahtevo cesarja Jožefa II. že leta 1784 do prodaje kameralnega filatorija v Fari. Najvišjo vsoto so ponudili Alojzij Zorzini in tovariši (Gentile, Moša Luzzatto in Moša Morpurgo), ki so se zavezali, da bodo ohranili filatorij v uporabnem stanju in ne bodo dali narediti iz njega kakšen drug obrat (n. pr. mlin ali pod.). 175 Število tkalskih mojstrov-svilarjev, pomočnikov, učencev in delavk je raslo v Gorici (od leta 1764 tudi v Gradiški) od leta 1756 do 1778 takole: 176 1,5 Prim. spise fasc. R 425, 426 lOKo ADvK. ™ Fasc. R 39, 426, 433 lOKo ADvK, H. D e u t s c h , o. d. 144; Iv. Slokar, o. d. 390, 402 sl., R. M. C o s s a r , Storia 257 sl. 64 Po poreklu je bilo n. pr. leta 1761 izmed 23 mojstrov 10 iz Gorice, 1 iz Krmina, 9 iz Furlandije (od tega 8 iz Vidma), 1 iz Benetk, 1 iz Dunaja in 1 iz Berlina. 177 V Trstu je bil v letih 1761/62 1 mojster, 4 Pomočniki in 2 učenca, na Reki istočasno 1 mojster, 15 pomočnikov in 15 učencev. 178 Vzporedno s tem je bilo število statev: a) na Goriškem Leta 1755 so predložili goriški tkalci svilenega blaga svoja pravila in prosili vladarja za oblastveno odobritev svojega ceha (scuola ed art.e di setta). O njih bi morala poročati pristojna reprezentacija in komora v Ljubljani. Ker ni bilo odgovora do poletja 1759, so ga urgirali z Dunaja in opozorili, da ni mogoče potrditi določil, ki merijo na monopol, zlasti dogovore o ceni, omejitev števila učencev in statev. Grof Herberstein je pojasnil, da niso mogli dotlej ustreči naročilu, ker še ni odgovora goriških stanov in tamošnjega okrožnega glavarja. Šele decembra je dospelo po¬ ročilo goriškega dež. glavarja. Nato je obravnaval spomladi 1760 cehovska pravila kranjski komerčni konses. Ugotovil je, da se dejansko drže ome¬ njeni mojstri-svilarji pravil, ki pa niso bila še potrjena od vladarja. Nasproti patentu iz leta 1735 je želela imeti ta rokodelska organizacija, ki je spadala pod goriški komerčni magistrat, odbor, ki bi ga tvorili 1 sodnik, 1 komornik in 2 pristava. Komerčni konses je bil proti omejitvi 5 CoCo S 35/1. ™ Fasc. R 600 Lit. Ko, ADvK. 65 mojstrov na 6 statev in po 2 učenca pri vsakih statvah. Bil je za to, da smejo mojstri plačevati pomočnike preko tarife v omenjenem patentu. Do decembra 1760 ljubljanska reprezentacija še ni odposlala svojega strokovnega mnenja na Dunaj. Potem pa sta minili še dve leti, preden je bila izdana dvorna resolucija, da ni mogoče odobriti cehovskih svoboščin, ker gre za komercialno obrt, ki je delala za izvoz. Pri njih načelno niso hoteli raztegniti cehovske obveze, ako dotlej še niso bile odobrene svobo¬ ščine. Goriški mojstri so se obrnili za posredovanje do goriškega nad¬ škofa. Z Dunaja so mu odvrnili, da ne zavisi red med svilarskimi mojstri od odobrenja cehovskih pravil. Dvorni komerčni svet je poslal goriškim svilarjem dunajska pravila za pomočnike in učence v svilarski obrti, ki naj jih prirede za svoje potrebe. Goriški komerčni magistrat je nato predloži! nov osnutek cehovskih pravil. Tudi njemu so odgovorili, naj ne pogreva zavrnjenih zadev. Podelitev rednih cehovskih pravil za svilarje na Goriškem in Gradiščanskem ni možna. V poštev pride le prilago¬ ditev dunajskega reda za pomočnike in učence. Tri leta pozneje so ponovno zavrnili prošnjo vseh v svilarstvu zaposlenih delavcev v Gorici za potrditev njihovih starih svoboščin iz dobe Karla VI. Dejansko je torej obstajala rokodelska organizacija svilarjev v Gorici in žilavo branila svoje pravice. Ko je želel podjetni Jakob Becker razširiti svoj obrat, so mu skušali tovariši mojstri omejiti število statev, pomočnikov in učencev. Moral je leta 1756 prositi komerčni magistrat za zaščito. Leta 1772 so se potegovali goriški mojstri za obnovitev odredbe, da ne more imeti noben mojster več kot 6 statev. Z Dunaja so jih poučili, da to nasprotuje zdravim komercialnim načelom. 179 Razkroj rokodelske organizacije je omajal tudi položaj pomočnikov. Pomočniki se niso mogli več braniti, da ne bi delali skupaj z oženjenimi tovariši. Leta 1769 so razglasili, da ni dovoljeno prepovedovati pomočni¬ kom komercialnih obrtov, da se ne bi ženili. Goriški komerčni konses je prepovedal raznim mojstrom-svilarjem, da bi imeli večje število učencev, češ da bi bilo to škodljivo za pomočnike. Takoj nato je ukazal dvorni komerčni urad dež. glavarstvu, naj razveljavi ta predpis, ki ovira razvoj industrije. Za mojstre je namreč draže zaposliti več pomočnikov kot učencev. Vsled tega bi se zvišala cena blaga in podjetniki ne bi bili več konkurenčni. Ceh tkalcev-svilarjev je obstajal kljub temu dalje in je po smrti Jožefa II. leta 1791 ponovno prosil za potrditev svojih starih pravic. 180 Gospodarsko so bili mojstri-svilarji docela odvisni od založnikov. Goriški deželni upravitelj Anton baron de Fin je poročal leta 1753, da ne izdelujejo blaga na lasten račun, ker nimajo za to potrebnih sredstev, ra CoCo S 17/1 (18. III. 1758, 26. VII. 1760, 18. V., 11. VI. 1761), S 22/1 (15. XII. 1759, 12. II., 18. II. 1760), Pr S (2. I. 1756), fasc. R 39, 426 lOKo ADvK, H. D e u t s c h, o, d. 149 sl., R. M. C o s s a r, Lineamenti 35 sl., 64-73, 89-98, Stona 251 sl. ™ Fasc. R 426 lOKo ADvK (12. XII. 1774), fasc. R 433 lOKo (7. XII. 1791). 66 marveč Je po naročilu in na račun trgovcev. 181 Tudi njihova cehovska pravila so poznala poseben člen o odgovornosti za škodo, ki bi jo utrpel trgovec zaradi pomanjkljivo izdelanega svilenega blaga. Ako mojster, v čigar delavnici je bil izdelan tisti kos, ne bi mogel povrniti škode, je odgovarjal ceh zanjo, bodisi da je izročil trgovec surovino obrtniku, cehu ali tretji osebi in ta šele mojstru. 182 Leta 1773 so poročali goriški svilarji, da jih zalagajo bratje Morpurgo z delom in denarjem. 183 Založniški sistem se je bil močno zasidral in je lomil vezi cehovske¬ ga obratovanja. Med založniki so se pojavili tudi nekateri mojstri n. pr. Becker, ki so zaposlovali večje število pomočnikov in prodajali svoje izdelke v trgovskem poslovanju. Nove faze v razvoju založništva označu¬ jejo dejstva, da niso zalagali podjetniki samo mojstrov-svilarjev. Vlada jim je dovolila zalagati tudi posamezne pomočnike z delom, ki so ga smeli izvrševati doma. Pri tem so mogli pomagati oženjenemu pomočniku pri delu člani njegove družine (otroci). 184 Odločitev v borbi med višje organi¬ ziranimi oblikami kapitalistične proizvodnje in starimi obrtniškimi delav¬ nicami pa je pospešila zaposlitev ženskih delovnih moči, kar je pomenilo novo obliko izkoriščanja. S tem so želeli doseči vodilni gospodarski krogi znižanje mezd, pa tudi produkcijskih stroškov. Skoraj štiri leta je trajalo, da so ugodili na Goriškem zahtevi dvornega komerčnega sveta iz leta 1764, naj bi zaposlili ženske pri tkanju svilenega blaga. Goriški komerčni magistrat se je trudil, da bi ostale delavske mezde na dotedanji Višini. Z Dunaja pa so mu očitali, da je to v nasprotju s pravimi načeli »komer- cija«. Tudi so menili v Gorici, da bo škodljivo za deželo, ako se bodo izučile ženske tkanja. Nasprotno pa so obljubljali na Dunaju po 30 gld. nagrade za vsako delavko, ki jo priuče v tkanju, vendar naj bi ženske ne delale kot pomočniki marveč kot delavke »na lastno roko«, torej kot mezdne delavke. V svilarstvu zaposleni mojstri in pomočniki so občutili, da bo vsled tega znižana njihova mezda. Tudi goriški komerčni konses se ni strinjal z zaposlitvijo in je odlašal leta 1765 z objavo dekreta, ki je naravnost ukazoval, da se pripuste dekleta k svilarskemu delu, zlasti izdelovanju tafta, da bi s tem dosegli nižjo mezdo in nižjo pro¬ dajno ceno blaga. Proti takim načelom so morale biti pritožbe svilarjev zoper zaposlitev deklet pri statvah brezuspešne. 185 Proizvodnja svilenih tkanin na Goriškem in Gradiščanskem se je večala od leta do leta. 186 »81 RK Co M 2 (3. VIII. 1753). » 82 CoCo S 22/1 (18. III. 1760 čl. 9). 183 Fasc. R 426 lOKo ADvK (dec. 1773). IM H. D e u t s c h, o. d. 151 sl. 188 CoCo Z 6/1 (6. XI. 1765), H. D e u t s c h, o. d. 69 sl., 107 sl., 147 sl., K. Pfibram, o. d. 217 sl., Iv. Slokar, o. d. 390. 186 CoCo S 35/1, R 426, 433 IOKo ADvK, H. D e u t s c h, o. d. 144 sl., 151, Iv. Slokar, o. d. 390. 5* 67 (v statistiki, ki je povzeta po manufakturnih tabelah, ni upoštevana pro¬ dukcija za lastno potrebo, tudi ne drobnega svilenega blaga n. pr. robcev) V Gorici so bile ustanovljene še manufakture svilenih trakov po padovanskem načinu. Prvo te vrste sta uredila leta 1764 Jan. K. Polli in Marko Morpurgo, ki sta dobivala po posredovanju goriškega komerčnega konsesa več let državno podporo, ne pa zaprošeni privilegij za 12 let. Izdelovanje floret-trakov je vpeljal v Gorici leta 1769 Del Negri. Malo kasneje so začeli tudi z izdelovanjem žametnih trakov. Leta 1779 so bila v Gorici že 4 podjetja, ki so proizvajala razne vrste svilenih trakov. Rastoča produkcija svilenih trakov je razvidna iz sledeče razpredelnice : t87 Diagram produkcije svilenega blaga najpomembnejših goriških pod¬ jetnikov (Dominik Segala, Jakob Becker, Anton Pasquale, Bernardin Luchese, bratje Luzzatto, Alojzij Zorzini in bratje Morpurgo) za dobo 1746 do 1798 kaže — kolikor so bili podatki na razpolago — rast in propad založnikov (manufakturistov), pa tudi leta konjunkture in krize. 183 Marsikateri manjši podjetniki so propadli v časih nazadujočega blagov¬ nega prometa. Leta 1766 je stalo okoli 60 statev. Vzroke so iskali v draginji živil in višjih cenah svile. Močna je bila kriza v letih 1770/71. Stalo je 159 statev. Svilarji so trdili, da je to posledica uvoza svilenega blaga iz Milana, Mantove in Florence, številnih konkurzov svilarskih podjetij in slabe letine kokonov. Komerčni konses pa je pripisoval glavno krivdo slabši kakovosti domačih izdelkov, zaradi česar je nazadoval kredit podjetnikov. Zato bi morali strože paziti na predpise o kakovosti. 189 Največja podjetja so bila v rokah goriških Židov, ki so uživali tudi zaslombo pri komerčnem magistratu. Ta je odobril leta 1761 bratom is? Fasc. R 433 in 426 IOKo ADvK; C. M o r e I li, o. d. III. 135, H. D e u t s c h, o. d. 179, Iv. Slokar, o. d. 392, R. M. Cossžr, Lineamenti 42 sl. 188 Risba na podlagi produkcijskih tabel v fasc. R 426 IOKo ADvK. O glavnih manufakturistih gl. A. F o u r n i e r, o. d. 237, Ben. H e r r m a n n, o. d. II. 130, 132, 137, CoCo S 35/1, RB 1751, fol. 349, Rkp. 58 NUK, 133. > 88 Fasc. R 426 IOKo ADvK. 68 Proizvodnja pomembnejših goriških založnikov (manufakturistov) svilenega blaga v letih 1746 do 1798 Luzzatto privativni privilegij z veljavnostjo dveh let za izdelovanje damasta, ne da bi to prej sporočil dvornemu komerčnemu uradu in počakal njegove odločitve. Zato je vlada takoj razveljavila dani privi¬ legij. 190 Drugim, nežidovskim podjetnikom je večkrat manjkalo denarja; prosili so za posojila, ki so jih na Dunaju goriškim manufakturistom le redko dovolili. Nekaj manjših podjetnikov je imelo slovenska imena: Jurij Rogi (1764) in Simon Kocijančič (1767 do 1772). Leta 1768 se je nastanil v Gorici Janez Bujatti. Delež plemstva v svilarski industriji je bil neznaten. Grof Attems od Sv. Križa na Vipavskem je sicer prepovedal leta 1781, da bi pošiljali njegovi podložniki svoje otroke na delo v goriške svilarske delavnice. Ti otroci morajo biti pridržani za manufakturo svile¬ nega blaga, ki jo namerava zemljiški gospod urediti na svoji graščini. Zato ne sme odslej noben podložnik pod kaznijo zaplembe odnašati kokonov izven gospostva, marveč jih mora oddati na gradu, kjer jih bodo odkupili po primerni ceni. 191 O izvedbi omenjenih načrtov ne vem ničesar. Pač pa je bil Filip grof Edling od leta 1796 dalje družabnik manu- fakturista Jakoba Federschmida. Imela sta 52 statev. Leta 1800 je izplačal grof Edling svojega družabnika in prenesel podjetje z oblastvenim dovoljenjem iz Gorice na svoje zemljiško gospostvo v Ajdovščini. 192 V Trstu se omenja izdelovanje svilenih nogavic sicer že leta 1733, založniška produkcija pa je tesno povezana s tamošnjo ubožnico in sirotiš¬ nico. Komercialna intendanca je skrbela od leta 1762 dalje za strokovno učiteljico, ki je poučevala deklice v odvijanju kokonov in predenju svile. Povezava sirotišnice z založniki je bila vobče značilna za to oblike kapitalističnega podjetja. Goriški Morpurgo so imeli vsaj od leta 1761 dalje podružnico v Trstu. Oddajali so surovo svilo v predelavo omenjeni ustanovi in zaposlovali 1 tkalskega mojstra. Proizvodnja svilenega blaga je bila neznatna: leta 1761 in 1762 po 54 kosov. Ker se sviloreja na tržaškem ozemlju ni krepkeje razvila, se niso mogli držati svilarski obrati, ki so nastali v Trstu (Rivarolli, Morpurgo, Fedrini, Jak. Baletti). Zato je moralo prenehati tudi podjetje v sirotišnici (ubožnici). 193 Na Reki je bila proizvodnja nekoliko večja: leta 1761 200, leta 1762 244 kosov. Hiter porast proizvodnje svilenih izdelkov v Gorici je povzročil močno nevoščljivost dunajskih podjetnikov. Že leta 1753 so trdili tamošriji manufakturisti, da proizvajajo goriški tkalci svilena blaga slabše kako¬ vosti in nižje cene ter jim odvzemajo odjemalce. 194 Tudi po uvedbi dunajskega pravilnika o kakovosti svilenega blaga na Primorskem niso prenehali očitki Dunajčanov, da se Goričani ne drže predpisov in izde¬ lujejo n. pr. groš de Tours ože kot je predpisano. Ponovno je državna 190 Istotam, Fr. Bujatti, Die osterreichische Seidenzeug-Industrie, Die Gross-lndustrie Oesterreichs IV. Wien 1898, 37. 191 R. M. C o s s a r, Lineamenti 50 sl. 192 Fasc. R 433 lOKo ADvK, 193 Fasc. R 600 Lit. Ko ADvK, E. P a v a n i, o. d. 89—99, A. Tamaro, Storia di Trieste II. (1924) 194. 194 CoCo S 35/1 (3. VIII. 1753), K. Pribram, o. d. 126, H. D e u t s c h, o. d. 145. 70 oblast ukazala (1764, 1766), naj pazijo na Goriškem na pravilnik o kako¬ vosti svilenega blaga. 195 Dunajčani sa celo obdolžili Goričane, da tihotap¬ ijo beneško blago in ga prodajajo kot svoje. Večkrat so dali zapleniti svileno blago, ki je bilo izdelano v Gorici, tam tudi uradno pregledano in potrjeno, pod pretvezo, da ne odgovarja predpisom pravilnika, n. pr. leta 1775 bratom Morpurgo, leta 1776 bratom Luzzatto. 196 Šele na pritožbo goriških manufakturistov je prepovedala vlada leta 1777, da bi preiskoval goriško svileno blago, ki so ga opremili v Gorici s komercial¬ nim žigom, dunajski oglednik, ki je bil sam manufakturist svilenega blaga in se je bal goriške konkurence. 197 Vse to sitnarjenje je bilo izraz nevolje, da je rasla goriška proizvodnja svilenega blaga zaradi nekaterih prirodnih prednosti pri nabavi surovin in pridobivanju strokovnih delav¬ cev, čeprav tamošnja podjetja niso prejela obilih posojil in denarnih podpor, ki so jih bila deležna dunajska in nižjeavstrijska podjetja. V zvezi s sedemletno vojno je nastopila depresija v svilarskih manufakturah Nižje Avstrije. Tamošnji trgovci so potožili, da ne morejo prodati svojih dražjih izdelkov, medtem ko so se širile goriške manu¬ fakture vedno bolj. 198 Vlada je hotela doseči za dunajske podjetnike najugodnejšo razmestitev svilarskih industrij že leta 1764 in silila goriške svilarje, naj se posvete izključno izdelovanju tafta. 199 Leta 1770 je ponovno želela ustreči Dunajčanom in predlagala za Goriško, Gradiščan¬ sko in Ljubljano le izdelavo gladkih in lahkih svilenih tkanin, zlasti tafta, za ostalo Kranjsko samo tkanje mezlana, vse vrste boljšega, finejšega in težjega svilenega blaga pa je skušala pridržati za Dunaj in Nižjo Avstrijo. Obljubljala je goriškim podjetnikom vso pomoč, ako sprejmejo predlog. Toda preudarnih goriških manufakturistov niso zapeljale prazne obljube. Dunajski načrt ni uspel. 200 Ko je zajela leta 1775 ponovna kriza svilarstvo Nižje Avstrije, so dunajski manufakturisti celo zahtevali, naj omeji vlada goriške podjetnike pri obisku sejmov v deželi. 201 Naslednje leto se je pričela nova faza gospodarske politike v Avstriji. Zapustili so sistem pravega merkantilizma. Niso bili več mnenja, da je naloga države, da doseže s poseganjem v gospodarstvo določen namen. Zato so tudi ukinili leta 1776 goriški komerčni konses in prepustili svilogojstvo docela zasebni podjetnosti. Goriška družba za kmetijstvo, obrt in trgovino, ki je bila ustanovljena leta 1765, je prevzela velik del skrbi za gojenje murv in sviloprejk. 202 Vlade ni več zanimalo, če pokupijo 798 Fasc. R 426 lOKo ADvK. 198 Fasc. R 433 lOKo ADvK. 197 Istotam, H. D e u t s c h, o. d. 94, 145 sl. 198 H. D e u t s c h, o. d. 83. 199 Fasc. R 426 (22. V. 1764) lOKo ADvK. 200 A. B e e r, o. d. 18, H. D e u t s c h, o. d. 144, K. P r i b r a m, o. d. 212 sl. 201 H. D e u t s c h , o. d. .JL13. 202 C. M o r e 11 i, o. d. III. 119 sl., IV. 186 sl., R. M. C o s s a r, Lineamsnti 47. O kmetijski družbi prim. še Ernest Klavžar, Pred 125 leti, Gorica 1891, 20. sl.; študija A. Comel, L’evoluzione storica delTagricoltura goriziana dal 1300 al 1765, Gorizia 1928, mi ni bila dostopna. 71 najboljšo surovo svilo na Goriškem italijanski in angleški trgovci oziroma ali bi kazalo ustanoviti v Gorici banko (banco d’imprestito) ali državno zalogo surove svile, ki bi oddajala fino svilo vsem avstrijskim manufak¬ turam na kredit. 203 Prenehalo je dotlej običajno uradno nadziranje for- nelov in odvijanja surove svile. Odpravili so predpise o ogledu in žigo¬ sanju blaga, 1. 1782 so ukinili tudi predpis o kakovosti svilenega blaga. Leta 1789 je odpadla še služba sortiranja svile v Gorici. Vlada ni več zahtevala podrobnih tabel o manufakturah. 204 V zadnjih desetletjih 18. stoletja so prešla podjetja tudi na Primor¬ skem bolj in bolj od založniške proizvodnje k centralizirani, tehnično še enostavni manufakturi. Cesar Jožef II. je podprl industrijo svile s po¬ ostrenim sistemom zaščitnih carin, oprostil je podjetnike vseh korpora¬ cijskih vezi in njenih predpisov ter jim omogočil svobodno gospodarsko delovanje. To je koristilo zlasti goriškim Židom, ki so smeli kupiti ali vzeti v najem za obrate nekdanje samostanske zgradbe. Goriški manu- fakturist Moša Morpurgo je uredil leta 1787 v bivšem samostanskem poslopju svilarski obrat, kjer so bili združeni na enem delovnem mestu vsi delavci, ki naj bi sodelovali pri izdelovanju svilenih tkanin. Prosil je za dovoljenje, da bi smel sprejemati učence in jih proglašati po končani učni dobi za pomočnike. Deželno glavarstvo je bilo še mnenja, da bi moral voditi Morpurgovo manufakturo od ceha potrjeni mojster. Dunaj¬ ska dvorna pisarna pa je pustila popolno svobodo v vodstvu obrata pod¬ jetniku samemu. 205 Tedaj so začeli močno uporabljati otroke in ženske kot delovne moči. Šele v dobi reakcije (po letu 1790) je moralo goriško deželno glavarstvo ponovno pošiljati izkaze o proizvodnji svilenega blaga. 206 Zavzelo se je tudi za ohranitev in razširitev murvinih nasadov ter predlagalo zanje zakonsko zaščito zoper zanemarjanje in poškodo¬ vanje. Vlada pa je odločila leta 1792, da se sme kaznovati le v primeru zlobnega poškodovanja murv, ne smejo pa ljudi s silo priganjati k raz¬ širitvi nasadov. Naslednje leto je predlagala tržaškemu magistratu, naj skrbi, da bodo ljudje sadili čim več murv. Zaradi neuspehov v preteklih letih pa je ta odklonil, češ da ni potrebnih prirodnih pogojev. 207 4. Usoda svllogojstva in svilarstva v slovenskih alpskih in kraških deželah v drugi polovici 18. stoletja Po končani sedemletni vojni je stopilo svilogojstvo v novo dobo razvoja. Neposredni povod za sistematsko pospeševanje so dale močno narasle cene svile. To razodeva uvod patenta z dne 16. avgusta 1763, ki poudarja velik pomen svilogojstva za vse češko-avstrijske dežele s 203 Fasc. R 427 lOKo ADvk. 204 Fasc. R 425, 433 lOKo ADvK. 205 H. D e u t s c h, o. d. 126, 149. 203 Fasc. R 433 IOK ADvK. 207 Karton 728 VwA Dunaj; E. P a v a n i, o. d. 99. 72 kameralističnimi razlogi gospodarske politike. »Škodljivo je, ker gredo tolike vsote za svileno blago iz dežele. Koristno bi bilo, ako ostane ta gotovina v obtoku in izboljša preživi jan ie prebivalcev.« Vlada se je skli¬ cevala na uspešno saditev murv na Dunaju in na Češkem ter stavila Goriško in Gradiščansko kot vzgled dežele, kjer dobivajo podložniki iz svilogojstva in svilarstva večino sredstev za plačilo davščin. 208 Pri razširjanju svilogojstva vlada ni nameravala uporabiti prisilnih sredstev, marveč je pozvala k sodelovanju zemljiške gospode. Ti naj razlože svojim podložnikom velik pomen svilogojstva, sami naj urede drevesnice murv ter presade dorasla drevesa na dominikalna zemljišča ali jih razdele med podložnike ter pazijo na njihovo oskrbovanje. Uredi¬ tev drevesnic bo olajšala vlada s tem, da bo razdeljevala seme murv brezplačno. Vrtnarjem zemljiških gosposk, ki bodo gojili murve, bo dajala nagrade. Uradnikom, ki se bodo trudili za primerno oskrbovanje dreves, bo podeljevala zlate svetinje. Leta 1765 je dala vlada razdeliti med podložnike navodilo za vzgajanje murv iz semena, ravnanje z njimi v drevesnici, pri presajanju in njihovo nadaljnje oskrbovanje. Podložniki bodo tudi prejeli jajčeca sviloprejk in potrebno orodje (zlasti lese). Strokovnjaki jim bodo dajali praktična navodila. Oblastva bodo tudi odkupila svilene zapredke po primerni ceni, da bodo imeli rejci veselje, ukvarjati se s to panogo, ki jih ne, bo ovirala pri poljskem delu. Malo kasneje (24. septembra 1763, ponovno 15. maja 1779) je naročal dvorni dekret dominijem, mestom in krajem dednih dežel, da zasade murve ob cestah. 209 Izvajanje patenta o pospeševanju svilogojstva iz leta 1763 so prevzeli komerčni konsesi Kranjske, Štajerske in Koroške. V propagandi so pomagale konsesom podrejene c. kr. družbe za poljedelstvo in koristne umetnosti (Societes d’agriculture et des’artes), ki so bile ustanovljene po vzgledu Francoske, Holandske in Anglije v Gradcu, Ljubljani in Celovcu v letih 1764 do 1767. Referent kranjskega komerčnega konsesa Jakob pl. Hohemvart je izdelal že leta 1754 nekatere predloge za pospe ■ Sevanje platnarstva in svilogojstva, ki jih je smatral za najlažji in naj¬ uspešnejši sredstvi, da se pomaga revni deželi in njenim prebivalcem. Zdaj je predlagal, naj odkupi vlada murve na nasadih leta 1762 umrlega Perra ter jih razsadi po deželi. Kupi ali vzame naj v zakup vrt v Ljub¬ ljani, kjer bi uredil konseš novo drevesnico ter gojil murve. Konses naj vzame v službo spretnega vrtnarja, ki bo hkrati nadzornik murvinih nasadov v deželi. Brezplačno naj deli murve in jajčeca sviloprejk. Onim, ki se bodo odlikovali v svilogojstvu, naj podeli vlada nagrade. Konses naj odkupi od proizvajalcev kokone in nabavi fornel za odvijanje surove svile. Podobne naloge st^ imela tudi štajerski in koroški komerčni DG1 Co M 2 (16. VIII. 1763), H.Deutsch, o. d. 36 sl., A. Schachin- g e r, o. d. 158 sl. 209 Stan. fasc. 527 m., A. S c h a c h i n g e r , o. d. 159. 73 konses. 210 Perrovi dediči niso mogli sami izkoriščati nasadov murv, tudi niso imeli sredstev za njihovo vzdrževanje. Upravnik zapuščine (kon- kurzne mase), trgovec Leonard di Corona, je oddajal murvino listje svi- lorejcem, ki so se oglašali v svilogojski sezoni vsak dan med 6. in 7. uro zjutraj in ob istem času zvečer pri Perrovi hiši. 211 Komerčni konses se je zanimal za Perrove murve. Že leta 1763 je kupil 1000 drevesc in jih razdelil po deželi. Naslednje leto je prevzel 3500 murv, 3200 jih je poslal v karlovški generalat, 300 pa v Žusem na Sp. Štajerskem grofu Jožefu Petazziju. Ob inventuri je ugotovil strokovnjak goriškega komerčnega magistrata še 16.261 dreves v skupni vrednosti 4378 gld. 55 krc. 212 Definitivno je prevzel konses Perrove nasade leta 1766 za 2377 gld. 31 krc. Kolikor so bile murve godne za presaditev, so jih razdelili med svilorejce, ki so se zavezali, da jih bodo skrbno gojili. Pri tem so upo¬ števali tudi socerbske podložnike, ki so jim zmrznile murve prejšnjo zimo. 213 Novo majhno drevesnico je uredil konses na vrtu, ki ga je vzel leta 1765 v zakup za 12 let od Franca Jos. barona Schweiger-Lerchen- felda v Ljubljani. Dobili so tudi vrtnarja, ki naj bi delil murvino listje, svilorejcem. 214 Za poskušnjo so naročili za novo drevesnico v letih 1766 , 67 seme in sadike murv s Tirolskega. 215 Kako je potekala saditev murv pc deželi, ni znano. Nekaj poročil se je ohranilo o nasadu murv, ki ga je uredil na »gmajni« poleg komercialne ceste pri Vipavi svilorejec Iv. Jakob Fanzoi. Prosil je za odobritev in zaščito nasada, da bi ostal za vedno njegova last, prost vsakega davka. Oblast naj bi kaznovala poško- dovalce dreves s kruto kaznijo odsekanja desnice, ki je veljala v Vojni krajini. Vipavski graščak grof Lanthieri ni bil naklonjen prošnji. Trdil je, da ne bodo uspevale murve zaradi burje in da bo prikrajšan užitek paše na »gmajni« z zasaditvijo dreves. Kranjski komerčni konses se je zavzel za Fanzoi-ja in opozoril, da bo koristil nasad pašnikom, ki jih bo listje gnojilo in drevje dajalo poleti senco živini. Za kaznovanje poškodb drevja je predlagal konses globo ali zapor, okrožni glavar pa se je ogreval za kolektivno odgovornost vipavske občine, ki uživa »gmajno«, ker je upal s tem doseči večjo pažnjo pastirjev. Gubernij se je odločil za indivi¬ dualno odgovornost storilcev in dovolil ureditev murvinega nasadu. 210 Fasc. R 424 lOKo ADvK (7. XII. 1764, 31. I. 1765), CoCo Z 6/1 (31. Vili. 1762), H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark III. Graz 1934, 244, H. Hermann, Handbuch der Geschichte des Herzogthums Karnten II. 2., 315 sl., III. 141. 2 U CoCo P 23/1 (13. III. 1764), PM 1764, 96 sl., (9. III.), 1765, 156 sl. 212 CoCo M 12 (14. XII. 1762, 28. VI. 1763), O 1/1 (3. X. 1763), DG1 Co M 2 (23. VI. 1763, 15. XII. 1764). 213 CoCo O 1/1 (9. V. 1764, 6. IV. 1765), C 10/1 (19. X., 2. XI. 1764), M 12 (27. IX. 1763, 9. I. 1766), S 3/1 (25. II. 1766), fasc. R 319 lOKo (4. I., 18. I., 26. III., G. IV, 1765), fasc R 424 (26. VIII. 1765). 211 A. D i m i t z , Zur Geschichte der Seidenzucht in Krain, BK 9, 58, CoCo O 1/1 (31. XII. 1764), fasc. R 424 lOKo (26. VIII. 1765). 113 CoCo M 12 (22. III. 1766, 21. 111. 1767). 74 Fanzoi je zasadil najprej okrog 200 do 300 murv poleg ceste v obliki drevoreda. 216 Njegovemu vzgledu so sledili drugi in položili temelje sviio- gojstva na Vipavskem. V avstrijski Istri, ki je spadala tedaj h Kranjski, dolgo časa niso kazali niti dominiji niti podložniki zanimanja za gojenje murv. Temu se je čudil komerčni direktorij, kako je to mogoče v pokra¬ jini, kjer uspevajo ponekod oljke, citrone in oranže. Ponovno je pozval v letih 1767 in 1770 kranjski komerčni konses, naj pospešuje svilogojstvo zlasti v revni Pazinski grofiji. 217 Tudi kranjski gozdni red iz leta 1771 je priporočal saditev murv, v čl. 31 za drevorede in v čl. 42 za žive meje pri vrtovih, travnikih in poljih. Predpisoval je, naj sade vsako leto po 2C dreves, po možnosti murv, na pustem, neizrabljenem svetu, dokler takšen še kje obstaja. 218 Na Koroškem so skušali gojiti murve zlasti v južnem in vzhodnem delu dežele. Konses je uredil leta 1765 državno drevesnico murv; iz nje so dobivali člani Koroške kmetijske družbe sadike in skrbeli za njihovo saditev in razširitev na dominikalnih in rustikalnih zemljiščih. Manjše nasade je imel nizozemski podjetnik in komerčni svetnik pl. Thys pri svoji manufakturi volnenega blaga v Celovcu. Murve so gojili tudi na utrdbah v okolici Celovca in v Belceneku pri Sv. Petru. Leta 1764 so izdali na Koroškem navodilo za gojenje murv. Vlada je izrekla leta 1771 Koroški kmetijski družbi za njeno delovanje posebno zadovoljstvo, ukazala pa je, da ne smejo kmetov s prisilnimi sredstvi, marveč le zlepa pridobiti za to, da sade murve. Zlasti naj jih spodbujajo z uspešnimi lastnimi vzgledi. Leta 1776 je zadnjič odobrila koroškemu deželnemu glavarstvu znesek 150 gld. za razširitev nasadov murv. 219 Enako so se lotili zadeve na Štajerskem, kjer so izdali že leta 1754 knjižico o svilogojstvu. 220 Komerčni konses je nastavil leta 1764 Karla Josipa Stehausena za nadzornika murvinih nasadov. Stehausen je uredil drevesnico murv v vasi Ješovec. Iz nje je oddal v letih 1764 do 1766 okoli 20.000 murv, zlasti gosposkam Žusem, Blagovna, Kozje, Strmol, Cerovec in v Staro Glažuto ter raznim kmetom. Leta 1767 je pričel gojiti v Ješovcu sviloprejke in vežbal v ravnanju z njimi dekleta iz Žusma, Kozjega ter Strmola. Ker pa na Štajerskem še niso imeli dovolj izkušenj v svilogojstvu, so sklenili poklicati nekaj Furlank, da pomagajo v Ješovcu. 218 DGl Co M 2/1 (13. VII., 10. VIII., 20. VIII. 1764, 6. VIII. 1765), Karton 727 VwA (22. XII. 1764). 217 Fasc. R 319 IOK (25. II. 1765, 10. IV. 1767), CoCo M 12 (18. III. 1763, 7. V. 1767), DGl Co M 2/2(5. II. 1770), Karton 728 VwA. 218 Kranjski gozdni red z dne 23. XII. 1771 v Zbirki patentov DAS (1760 do 1780). 219 Karton 728 VwA, fasc. R 338 lOKo ADvK; Kurze Nachricht von dem Anbau und Wartung des weissen Maulbeerbaums, Klagenfurt 1764, JoFT Friedrich KIeinmayers sel. Erben, 14 str. (v fasc. 22 Gubernij, arhiva DAS). O Thysu gl. K. Pribram, o. d. 130, A. B e e r, Studien zur Geschichte der osterr. Volkswirt- schaft unter Maria Theresia-l. Die osterr. Industriepolitik, AoG Bd. LXXX1. Wien 1894, 104 sl., Karntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Klagenfurt 1953, 249. 220 Zuverlassiger Unterricht von der Seiden-Zucht und von den zugehorigen Maulbeerbaum-Plantagen, wie solche im Lande Steyer gelegen seyn, Graz 1754. 75 V celjski četrti sta se trudila za razširitev murvinih nasadov grof Petazzi in baron Wertenburg. Ureditev filatorija so odgodili na Štajerskem še leta 1768, ker je bila količina producirane svile neznatna. 221 Ker pa murve še niso bile prilagojene alpskemu podnebju, je bil uspeh močno odvisen od vremenskih razmer. Že leta 1763 je oškodovala silna suša murvino listje v Ljubljani. 222 Spomladi leta 1766 je zadržal mraz razvoj dreves, nekaj jih je zmrznilo. Za krmljenje gosenic so morali prinašati murvino listje iz Vipave in drugod. Pozimi istega leta pa je propadla na Vipavskem skoraj tretjina murv in je tam primanj¬ kovalo listja. 223 Vlada se je posluževala raznih sredstev, da bi pridobila kmečke prebivalce za svilogojstvo. Najprej je morala premagati njihovo nezaup¬ ljivost. Kmetje niso mogli verjeti, da jim hoče koristiti njihova zemljiška gosposka, ki je priporočala po vladnem ukazu svilogojstvo. Menili so, da namerava gosposka, ki je ponujala murve za saditev, s tem zvišati dajatve, s katerimi so bili že dovolj obremenjeni. Zato je morala raz¬ glasiti vlada leta 1752 in 1757 na Štajerskem in Koroškem, da bode murve trajno oproščene vseh dajatev in da z murvami zasajena zemljišča ne bodo nikdar višje obdavčena. Leta 1765 so morali to ponoviti in tudi na Kranjskem objaviti, da kmetje ne bodo nikdar plačevali dajatev od murv ali od koristi, ki bi jo donašalo svilogojstvo. 224 Obljubili so kmečkim podložnikom tudi nagrado po 3 groše od vsake murve, ako zasade vsaj 20 do 25 dreves in jih dobro goje 3 leta. Kranjski komerčni konses se je hotel prepričati, katera jajčeca sviloprejk so najugodnejša za podnebje dežele. Naročil je leta 1763 jajčeca iz Florence, Južne Tirolske in Goriškega. Izkušnja je pokazala, da so najbolj primerna ona iz Goriške, 225 od koder jih je dobival odslej konses in jih je razdeljeval brezplačno v letih 1764 do 1767. Konsesi omenjenih dežel so delili nagrade tudi podložnikom, ki so pridelali največjo količino surove svile v gosposki. 226 Končno no bili dolžni odkupovati od svilorejcev kokone, po 54 krc. 1 funt (560 g) zadu¬ šenih in 36 krc. 1 funt svežih t. j. živih kokonov. Na svojih fornelih so oskrbeli komerčni konsesi odvijanje surove svile, ki so jo potem prodali, ako je ni želel obdržati kmečki podložnik zase. 227 Izven Ljubljane je imel najbrž samo trgovec Ivan Jakob Fanzoi v Vipavi 3 fornele. 222 Fasc. R 337 lOKo ADvK. 222 CoCo O 1/1 (9. V. 1764). 2» CoCo O 1/1 (17. III. 1786), fasc. R 319 lOKo ABvK (10. IV. 1767). 221 Karton 727 VwA, MA Lj. Reg. I. fasc. 49 (4. XI. 1765). 225 CoCo M 12 (13. IX. 1763), P 23/1 (21. V. 1764, 26. III. 1765), DG1 Co M 2 (22. IV. 1763), RB 1777, fol. 25 (19. IV.). 226 CoCo P 23/1 (16. III. 1764). 227 Istotam (26. III. 1765), DG1 Co M 2 (3. IX. 1776). 76 Težko je presoditi, koliko je bilo uspešno sodelovanje c. kr. kmetij¬ skih družb v propagandi za svilogojstvo. Te družbe niso prejele dovolj samouprave in zadostnih denarnih sredstev. Upravičeno je trdil predsed¬ nik kranjske kmetijske družbe, da njeno delovanje ne bo rodilo nikakega trajnega uspeha, ker manjka »nervus rerum gerendarum«, to je denarja. Graški gubernij mu je zameril takšen nedostojen način pisanja. 223 Kmetijskim družbam so manjkali tudi stiki s kmečkimi množicami. Dvomim, da je mogla koristiti širšim plastem prebivalstva učena razprava Franca Grisellinija iz Benetk o gojenju murv, sviloprejke in odvijanju surove svile, ki jo je priobčila Kranjska kmetijska družba v II. »Zbirki koristnih naukov« leta 1771. 229 Brez odziva je ostal njen ponovni razpis nagrade za kmečkega podložnika, ki bo zasadil največ murv in jih gojil tudi dalje (1772/73). 230 Uradne poizvedbe v letih 1764 do 1775 pričajo, da je bilo prizadevanje vlade za razširitev svilogojstva uspešno na Vipavskem in na Krasu v neposredni soseščini Gorice in Trsta, manj v ostalih delih Kranjske ter na Koroškem in Štajerskem. Prve uspehe moremo ugotoviti na Vipav¬ skem, kjer si je pridobil za svilogojstvo največ zaslug Iv. Jakob Fanzoi, ki je tudi nakupoval kokone ter sam odvijal svilo z njih. Leta 1765 je prejel od kranjskega komerčnega konsesa posojilo 2000 gld. za nakup kokonov. To leto je odvil na svojih fornelih 3562 nemških funtov 11 lot kokonov in dobil 505 funtov 23 lot t. j. 283.19 kg surove svile. Zato obsega po njem prijavljena proizvodnja tudi kokone, ki jih je nakupil. Ko je začelo rasti svilogojstvo v gosposkah Devin in Sesljan, ki so bile najbolj ugodne za to agrarno panogo, je moral delež vipavske proizvod¬ nje stopiti relativno v ozadje, dasi je rasla proizvodnja kokonov abso¬ lutno tudi tu. Šele leta 1768 se pojavi v statistiki proizvodnja Gorenjske. Pri tem gre predvsem za surovo svilo, ki jo je pridobivala Ljubljana z okolico. Kot svilorejci se omenjajo povečini plemstvo in nekaj samo¬ stanov, v Kamniku podjetnik Žigan. Na Dolenjskem svilogojstvo v terezi¬ janski dobi ni krepkeje napredovalo. Ko je doseglo svilogojstvo leta 1768 svoj višek na Kranjskem (z avstrijsko Istro vred) je bila na Krasu (Sesljan, Devin) proizvodnja največja; nato je sledila Istra (Pazin, Lupoglava), potem pa Vipavska. Na Gorenjskem je pozneje svilogojstvo še neznatno napredovalo, na Dolenjskem pa do brezpomembnosti naza¬ dovalo (leta 1774 so bili svilorejci le novomeški kapitelj in graščina Luknja). Na Koroškem je imelo svilogojstvo svoj višek leta 1767 in je 2=8 v. T h i e 1, Steirische Land — und Forstwirtschaft im 18. Jahrhundert, Graz 1923, 6 sl., 19. 229 Fr. Grisellini, Von der Pllegung der weissen Maulbeerbaume, von Erziehung der Seidenwurm, liber die Art, wie man die Seide ziehen soli, II. Sammlung niitzlicher Unterriohte, hrgb. von der k. k. Gesellschaft des Acker- baues und niitzlicher Kunste im Herzogthume Krain, 1771 (1—42, 43—72, 73—92). O Griselliniju gl. C. v. W u r z b a c h, o. d. V. Wien 1858, 354—357. 230 AgS fasc. A 1 (20. II. 1771, 8. II,. 1772). 77 znašal pridelek skoraj enako količino, kot na Kranjskem, potem pa je stalno nazadoval. Leta 1776 so opustili na Koroškem državni nasad murv in nato ustavili podporo svilogojstvu. 231 Preglednica proizvodnje 1764 do 1775 2: ’ 2 1768 6766.28 kg 1769 1770 5605.89 kg 1774 8033.46 kg 1775 6998.09 kg Proizvodnja Kranjske po njenih delih 231 A. D i m i t z, o. d. 59, H. D e u t s c h, o. d. 48 sl., fasc. R 319 lOKo (18. I. 1765), CoCo M 12 (17. VII. 1766, 1. VI. 1768), S 3/1 (30. I., 17. VII. 1766), S 32/2 (15. I. 1765, 30. I. 1766). Podobno je bilo v Dolnji Avstriji, prim. A. Schachin- g e r, o. d. 162. O Žiganu gl. Iv. M o h o r i č, Zgodovina fužin ob Bistrici pri Kamniku, Kronika III. (1955) 26 si. 232 Fasc. R 424 (preglednice za 1. 1764, 1765, 1768, 1770), D Gl Co M 2/2 (poro¬ čila okrožnih glavarjev 28. IV., 22. V., 16. VI. 1775, 22. VIII., 24. X. 1776 in tabele proizvodnje), A. D i m i t z, o. d. 59, H. D e u t s c h, o. d. 48. 78 Število svilorejcev v glavnih središčih svilogojstva na Kranjskem 233 leta 1774 I. Gosposka Devin II. Gosposka Sesljan III. Pazinska grofija 42 Preobrat v gospodarski politiki države, ki je nastopil v osemdesetih letih 18. stoletja, se je moral kazati tudi v svilogojstvu. Do leta 1775 se je zanimala vlada za razširitev svilogojstva na Kranjskem in ga pospeševala. Naslednje leto pa je želela vedeti od deželnega glavarstva, koliko so bile učinkovite vsakoletne podpore in ali ne bi kazalo, prepustiti to kulturo zasebni podjetnosti, kot se je to zgodilo na Goriškem. C. kr. kranjska kmetijska družba, ki je morala o tem poročati, je odkla¬ njala vsako odgovornost za razvoj svilogojstva v deželi, ker je spadala ta zadeva v področje ukinjenega komerčnega konsesa. Po njenem mnenju je rasla oziroma nazadovala proizvodnja surove svile na Kranjskem v razmerju državnih podp’or in vladnih ukrepov. Podnebje dežele, zapo¬ slitev prebivalcev v poljedelstvu in »genius nationis« t. j. značaj prebival- 233 DGl Co M 2/2 (poročila okrož. glavarjev 28. IV. 1775). 79 cev, ne opravičujejo upanja, da bi kdaj ali vsaj kmalu doseglo svilogojstvo na Kranjskem takšen obseg, kot ga je imelo istočasno na Goriškem, dasi je veljala kranjska svila za lažjo in boljšo kot goriška. Ako bo prenehala vlada podpirati svilogojstvo na Kranjskem, naj razdeli murve iz dreves¬ nice bivšega komerčnega konsesa med svilorejce, ali pa jih da zasaditi ob vseh štirih cestah, ki peljejo iz Ljubljane. Da pa ne bi bilo oškodovano svilogojstvo, ki se je uspešno širilo in seglo do Spodnje Štajerske, naj obdrži deželno glavarstvo fornel za odvijanje svile. 234 Statistika proizvod¬ nje surove svile za leto 1775 je opravičevala negativno poročilo Kmetij¬ ske družbe. Gorenjsko in dolenjsko okrožje skupaj sta pridelali samo 4.96 kg surove svile, nasprotno pa je kazalo svilogojstvo na Krasu, v Istri in na Vipavskem, da se bo ohranilo. Deželno glavarstvo je odredilo likvidacijo vseh naprav za pospeše¬ vanje svilogojstva. Ni dalo presaditi murv iz komercialne drevesnice ob ceste, marveč jih je prepustilo leta 1777 brezplačno, skupno z omenjenim fornelom, Andreju Cerarju, izdelovalcu svilenih trakov v Ljubljani. V drevesnici je raslo tedaj samo 200 sadik in 22 dreves (od teh je bilo 17 dobrih), na Grajskem hribu pa 265 (od teh samo 118 porabnih). Cerar je nameraval dobiti iz Italije izvežbane ljudi, ki bi pravilno obrezo¬ vali murve ter naučili tudi druge strokovno oskrbovati drevje. Tudi na Grajskem hribu v Ljubljani je uredil nov nasad murv. Nekaj let je dosegel lepe uspehe v svilogojstvu. 235 Hvalil se je, da bo vpeljal nov, na Kranjskem še neznan način gojenja gosenic sviloprejk, da bodo napravile boljše zapredke in da bo potrebno za njihovo oskrbovanje manj osebja. Potem pa ga je zadela nesreča. Vsled vremenskih neprilik je propadel nasad murv, tudi gosenice so mu poginile. Zato je opustil svilogojstvo. 236 Leta 1780 ni ugotovil Benedikt Franc Herrmann na svojem potovanju po Kranjski, da bi gojili v Ljubljani in njeni okolici svilo- prejke v večjem obsegu, pač pa v Vipavski dolini ter priporočil to agrarno panogo Dolenjcem. 237 Tu pa tam so bili posamezni svilorejci po deželi. Leta 1781 je naletel potopisec ob beljaški cesti v gorski dolini Gorenjske na lastnika talilnice železa, ki je imel murve na svojem vrtu in uspešno gojil nekaj gosenic. 238 Tudi na Štajerskem in Koroškem po poročilih B. Fr.Herrmanna svilogojstvo ni kazalo razveseljive slike. Glede Koroške je trdil, da so propadli zaradi predsodkov in zlobe nasadi murv skoraj docela. 239 Za Jožefa II. je zastopala vlada mnenje, da svilogojstvo ni prikladno za Kranjsko in da naj se posvete ljudje drugim pridobitnim panogam. Za vse notranjeavstrijske dežele naj bi ostala le drevesnica 23i Fasc. R 319 lOKo (31. VII. 1775), DG1 Co M 2/2 (13. IV., 3. IX., 7. XII. 1776, 19. IX. 1777). “5 DG1 Co M 2/2 (19. IV., prež. 29. VIII., 9. X. 1777). 238 MA Lj. Reg. I. fasc. 105 (14. VIII. 1306). 237 Ben. Fr. Herrmann, o. d. II. 114. 238 Laibacher Zeitung 1784 št. 32 (19. VI). 239 B. Fr. Herrmann, o. d. I. 103, 185, E. Aelschker, Geschichte Karn- tens II. Bd. Klagenfurt 1885, 1235. 80 murv pri bivšem vetrinjskem samostanu na Koroškem, ki naj bi jo oskrboval kak Italijan. 240 Leta 1793 je preklicala državna uprava tudi odredbo, po kateri so bile dotlej deželne vlade dolžno pošiljati periodična poročila o saditvi murv. 241 Propad svilogojstva v slovenskih alpskih deželah so povzročili deloma neuspehi v ureditvi murvinih nasadov, še bolj pa, ker se ta panoga gospodarstva ni izplačala niti za zemljiške gospode niti za pod¬ ložnike. Ponekod, n. pr. na Sp. Štajerskem, so gojili graščaki sviloprejke v večjih svilorejnicah, za kar so potrebovali posebna poslopja in dosti osebja. 242 Kolikor so se posluževali pri tem tlake svojih podložnikov, niso mogli računati na skrbno delo. Podložnikom je manjkalo strokovne izvež- banosti v gojitvi murv in gosenic, še bolj pa v odvijanju surove svile. V tem so bili pri nas docela odvisni od tujcev, Italijanov in Francozov. Kmet je tudi težko spečal svoj pridelek svilenih zapredkov na Koro¬ škem, Štajerskem in Kranjskem izvzemši predelov, ki so bili blizu Gorice, Trsta in Kopra (beneške Istre), kjer so bili trgi za kokone. Zato je opuščal svilogojstvo in murve kot nepotrebne začel izsekavati. 243 Ko je pričelo leta 1761 zopet rasti zanimanje vladnih krogov za svilarstvo, je predlagal kranjski komerčni konses obnovo Čebulove manufakture. Naslednje leto si jo je ogledal gospodarski strokovnjak v spremstvu nižjeavstrijskega nadzornika manufaktur Avg. Kr. Martina Motterja. V spomenici, ki je posvečena perečim gospodarskim vpraša¬ njem notranjeavstrijskih dežel, je opisal ljubljansko manufakturo svile takole: »Na Kranjskem smo našli z g. Motterjem v Ljubljani manu¬ fakturo svile, ki je popolnoma zapuščena. Pripada g. Čebulu, ki zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev ni zmožen več obratovati. To je izguba za pokrajino, kjer sade precej murv in bi moglo biti več sto delavcev zaposlenih v manufakturi, ki ima lepo predilnico, barvarno, snovalnico in 27 do 28 statev z vso pripadajočo opremo.« 244 Reorganizacijo si je za¬ mišljal omenjeni strokovnjak tako, da bi postal filatorij samostojen obrat, ki bi ga prevzel poseben podjetnik. Ta bi se ukvarjal z nakupom surove svile in proizvajanjem preje. Tkalnico in apreturo naj prevzame manufakturist, ki se bo mogel docela posvetiti svoji panogi t. j. proizva- 210 Karton 728 VwA (1785), H. D e u t s c h , o. d. 48, A. S c h a c h i n g e r , o. d. 172, 176, Ign. de L u c a, Geograph. Handbuch von dem osterr. Staate 2. Bd. Wien 1790, 101. 241 W. G. K o p e t z , Allgemeine oster. Gewerbs-Gesetzkunde, II. Wien 1829, 170. 242 Vh 20 (1826) 109 sl., 41 (1841) 149 sl. 242 Car. 22 (1832) 100—101, KmD fasc. S 1 (3. V. 1831, 21. XI. 1866). 244 O Motterju prim. H. D e u t s c h o. d. 191. Spomenica se nahaja v CoCo Z 6/1 (6. VII. 1762) in E 1/1 (13. VII. 1762): »Dans la Carniolie nous avons trouve avec Monsieur Moter a Labach ,vme fabrique de soie entierement negligee. Ella appartient du Sr Siboul, qui faute de fond necessaire n’est plus en etat de la faire travailler; c’est une perte pour la province, ou l'on plante beaucoup de muriers et ou plusiers centaines d’ouvriers pourroient etre utilement emploies dans cette fabrique, qui est pourvu d’un beau filatoir, d’une teinturie, d'un ourdissoir et de 27 ou 28 metiers avec tous leurs agrets.« 6 81 janju svilenega blaga in nogavic. Ta proizvodnja bi mogla v Ljubljani še rasti, ker bi dajal filatorij tkalcem in pletilcem večjo ali manjšo količino preje na kredit. Filatorist pa bi moral paziti na kakovost surove svile, ki je pogoj za razmah vsake manufakture svilenih izdelkov. 245 Komerčni konses se ni strinjal s tem predlogom, ki je bil morda povzet po razmerah močno razvitega francoskega in italijanskega svilar - stva. Želel je še vedno obnoviti Čebulov obrat v celoti. Ker se je svilo- gojstvo hitreje širilo v deželi, bi bil filatorij posebno potreben. Zato so izročili grofu Andler-Witten, novemu predsedniku dv. komerčnega sveta, ki je potoval leta 1762 preko Ljubljane na Primorsko, posebno spomenico in mu priporočili podporo Čebulovega podjetja s posojilom in oprostitvijo od mitnine za surovine in izdelke. Ko pa je umrl Jernej Čebul naslednje leto, je prevzel upravo brat Luka, ki je delal 30 let v podjetju in imel potrebno strokovno znanje. Bil je pripravljen, prodati vse za 31.279 gld. 34 krc. 1 denarič. Pri tem je cenil obe hiši na 24.000 gld., obratne naprave pa na 7279 gld. 34 krc. 1 denarič. Terjatve upnikov so znašale tedaj 12.475 gld. 3 krc. 240 Do obnove obrata pa ni več prišlo. Leta 1782 so prevzeli upniki Čebulovo hišo v Špitalski ulici in končali leta 1791 z likvidacijo njegovega premoženja. 247 Propad Čebulove manufakture je bil usoden za nadaljnji razvoj svilarstva na Kranjskem. Tudi ni bilo več kapitalistov, ki bi se lotili takšnih podjetij. Dunajski vladni krogi pa niso hoteli podpreti svilarstva na Kranjskem z večjimi zneski. Zato ni prišlo do ustanovitve velike ma¬ nufakture svilenega blaga v Postojni, ki jo je predlagal Josip Perko iz Prema na Krasu. Mlad je odšel okrog leta 1720 v Valencijo in se izučil v tem središču španskega svilarstva, kjer je delalo 1040 obrtnikov na 5200 statvah. Leta 1729 je prišel Perko na Dunaj, kjer je uredil v wiedenskem predmestju manjšo manufakturo svilenega blaga. Leta 1765 je obiskal svojo domovino ;in razvil kranjskemu komerčnemu konsesu načrt manufakture, ki bi izdelovala gladke, rožaste in težke svilene tkanine, felpa, droguet, taft, groš de Tours, damast, žamet, peruvienne, lustrin, polsvileno blago, bruseljski kamelot ter svilene trakove na fran¬ coski in švicarski način. Bil je pripravljen zgraditi potrebne stavbe, na¬ baviti stroje in orodje ter pričeti v enem letu z obratovanjem. Za (delavce je prosil oprostitve od rekrutacije, ker bi se sicer razbežali ob prvem novačenju. Kot sedež podjetja je predlagal Postojno, kjer so se križale ceste proti Trstu, Gorici, Ljubljani in Reki, kjer ni bilo daleč do krajev, ki ; so pridelovali surovo svilo. Pokrajina je bila močno po¬ trebna podpore, ker ni imela rudnikov, manufaktur in meščanskih na¬ selbin. Za ustanovitev podjetja pa bi potreboval okoli 100.000 gld. Da bi jih zbral, je prosil Perko vlado, naj odkupi njegovo hišo na Dunaju «5 DGl Co M 2 (19. IV. 1763), CoCo Z 6/1 (6. VII., 31. VIII., 6. X. 1762). 2 « CoCo Z 6/1 (31. VIII. 1762, 28. VI., 23. VII., 18. X. 1763, 2. VII., 24. VII. 1764), RB 1763, fol. 136 (19. IV.), 365’—366 (18. X.). 217 O likvidaciji Čebulovega premoženja gl. spise iz 1. 1782, 1787 in 1791 v MA Lj. Magistratica acta fasc. 2, Reg. I. fasc. 40 (19. IV. 1791). 82 za 40.000 gld., mu dovoli izjemoma prodati osebno kavarniško obrtno pravico na Dunaju in posodi iz komerčnega fonda 40.000 gld. Ker pa prosilec ni mogel dati potrebnega jamstva za posojilo in tudi niso smatrali Postojne primerne za takšno manufakturo, je odklonil dvorni komerčni svet Perkov predlog. 248 Svileno blago so izdelovali na Kranjskem odslej le manjši obrtniki. Kljub ugovoru Čebulovih upnikov je dobil Jurij Zanetti leta 1754 dovo¬ ljenje za izdelovanje svilenih tkanin na dveh statvah. Oblast ga je opro¬ stila dolžnosti, da pridobi meščansko pravico in plačuje obrtni in osebni davek, kar je zahteval ljubljanski magistrat. Naslednje leto je pričel na enako skromen način Jos. Harmann, ki je bil prej tudi zaposlen v Cebulovi manufakturi, .plesti svilene nogavice. Toda Ljubljana ni bila ugodna za svilarske obrate, ker tu ni bilo več filatorija in barvarne za svileno blago. Obrtniki so morali oddajati barvarju pri manufakturi po¬ voščenega platna, ki jo je ustanovil Jakob Fanzoi v Ljubljani. 249 Šele od leta 1746 dalje sta mogla Zanetti in Harmann kriti potrebo po surovi svili doma v deželi, le okoli 5 centov holjše svile sta še naročala na leto z Goriškega. Toda njihov položaj se še zdaleč ni dal primerjati onemu goriških svilarjev. (Pošiljati sta morala v deželi nabavljeno svilo v pre¬ delavo na Primorsko in plačevati mitnino. Šele po dolgotrajnem mole¬ dovanju je priznala Ministerialna banko-deputacija, da gre pri tem za požlahtnjevalni promet, kot je bil v navadi pri lanu, volni in bombažu, ter odobrila zanj oprostitev od mitnine, medtem ko tega za nabavo su¬ rove svile na Goriškem ni dovolila. Oba obrtnika sta delala po naročilu strank, najbrž trgovcev. Harmann je trdil, da razpošilja svilene nogavice na Koroško, Štajersko in Hrvaško. 250 Komerčne tabele, ki jih je predlagal konses, dokazujejo neznatno proizvodnjo obeh: 251 Zanetti Harmann 2 « CoCo S 22/1 (5. VII., 12. IX. 1765), RS fasc. XXX. Dnevnik (18. XI. 1739). 2 « Herberstein, Berichter von 1754 (6. XI., 5. XII. 1754), CoCo F 8/1 (23. IX. 1768). 250 Fasc. R 319 lOKo (30. I. 1767), CoCo L 3/2 (10. IV. 1764), O 1/1 (15. V. 1734), P 16/1 (12. VI. 1786), S 22/1 (12. I. 1762, 23. II., 2. VII. 1763, 26. III., 15. V. 1764, II. II., 21. III., 31. V., 1. VIII., '12. VIII. 1765, 11. I., 13. II., 4. IV. 1766, 11. III. 1767), S 35/1 (5. II. 1762), W 1/1 (26. XI. 1764), Z 6/1 (6. XI. 1754, 18. VI. 1763), RB 1754, fol. 449—450 (7. XII.), 1755, fol. 7 (18. I.). 251 CoCo S 22/1 (12. I. 1762, 15. III. 1764, 15. I. 1765, 31. III. 1770), S 35/1 (5. II. 1762). 6 » 83 Vlada je odklonila prošnjo za posojilo z motivacijo, da njuna proiz¬ vodnja nikakor ne dokazuje, da bi zaslužila podporo. 262 Zanettija se je usmilil Franc grof Lamberg, drugi predsednik kranjskega komerčnega konsesa, ki je sam uredil manufakturo volnenega blaga v Begunjah in Za¬ gorici pri Bledu, ter mu posodil 500 gld. za nabavo statev. 253 V 80. letih sta prenehala Zanetti in Harmann z delom. Okoli leta 1784 je povzel z izdelovanjem svilenih tkanin Karl Bononi, ki je imel sprva obratne pro¬ store pred Nemškimi vrati št. 35. Od tam se je preselil okrog leta 1790 v bivšo Čebulovo hišo v Špitalski ulici. Po lastni izjavi je prodal Bononi do leta 1791, ko so ukinili žigosanje blaga, za 13 do 14.000 gld. svilenih tkanin na Štajersko in v Avstrijo ter kril tudi dober del potreb po svi¬ lenem blagu na Kranjskem. Pozneje je tožil, da je prenehal izvoz iz dežele in da je nazadovala tudi prodaja na Kranjskem zaradi tihotap¬ ljenja tujega svilenega blaga. Tudi on ni mogel dobiti potrebnih sredstev za razširitev obrata in je prenehal v težkih razmerah, ki so zajele Kranj¬ sko okrog leta 1809. 254 Svilene trakove je začel izdelovati pred letom 1775 neki Pasquali. Njegovo delavnico s petimi statvami je prevzel tedaj ljubljanski kavar- nar Andrej Cerar. 255 Obratne prostore je imel na Poljanski cesti 16. 256 Od komerčnega konsesa je dobil poleg fornela tudi erarično mongo, to je pripravo za gladenje (likanje) barvanega sukna in platna. 257 Dobil je tudi dovoljenje, da uredi krasilno barvarno (Schonfarberei). Poklical je Kajetana Dondo iz Gorice, ki je obnovil leta 1780 barvarno v Čebulovi hiši in postregel ljubljanskim svilarjem in pozamentirarjem. 258 Po smrti svojega moža je vodila Cerarjevo delavnico vdova Frančiška Ks. Cerar, ki je Imela že 11 statev v obratu. Izdelovala je navadne svilene trakove po padovanskem načinu in jih dobavljala trgovcem v Notranji Avstriji. 253 Tudi njej je odklonila vlada leta 1787 prošnjo za državno posojilo, da bi razširila obrat in krila vse domače potrebe. 260 Zato je prišlo njeno pod¬ jetje v konkurz. Sicer je bilo zanimanja za ustanovitev podobne manu- 252 Fasc. R 319 lOKo (1769), CoCo L 3/2 (10. IV. 1764), O 1/1 (15. I. 1765), S 2 (28. I. 1765, 20. I., 27. III. 1769). 253 CoCo S 22/1 (26. III. 1764). 254 MA Lj. Reg. I. fasc. 105 (30. V. 1805), 148 (9. I. 1786, 6. IX., 20. IX. 1792, 22. III. 1805), 151 št. 35. (2. I., 26. III. 1799). 255 CoCo C 1/2 (27. IX. 1776), DG1 Co M 2 (29. VIII. 1777), A. D i m i t z, o. d. 58. 255 Ma Lj. Reg. I. fasc. 47. 252 Fasc. R 428 (14. VII. 1780), 457 (23. VIII. 1770, 19. V. 1791), CoCo L 3/2 (16. VIII. 1771), C 10/1 (16. VIII. 1771, 22. II. 1772), DG1 Co M 2/2 (3. IX. 1776). 25» Mojstrov pozamentirarjev je bilo 5, gl. CoCo P 4/1 (prež. 15. XI. 1764). Rkp. DAS: Notaten o. eigentlich Materialien zu weiterer Ausarbeitung des Her- zogthum Krain betrefend, navaja 7 svilarjev v ljubljanskem okrožju. H. G. H o f f, Gemalde vom Herzogthum Krain I. Laibach 1808, 123 pa samo 1 svilarja. 259 Fasc. R 420 lOKo (1787), MA Lj. Reg. I. fasc. 17 (22. XI. 1784, 9. I., 27.1. 1786). 25» K. P f i b r a m , o. d. 390, 392 sl., H. D e u t s c h , o. d. 116 sl. 84 fakture svilenih trakov po švicarskem načinu (Pasquali, Cecotti in tov.) 261 oziroma za prevzem Cerarjeve delavnice (Val. in Jos. Perissutti, Gašper Kos, Jos. Kopfmuller). 202 Leta 1790 je obstajala v Čebulovi hiši še manjša delavnica svilenih trakov H. Frankheima. Leta 1792 sta obratovala Kos in Kopfmuller zaradi pomanjkanja kapitala le z 10 statvami. Po lastni izjavi sta proizvajala letno za okrog 6000 gld. trakov, ki sta jih razpo¬ šiljala na Koroško, Štajersko in Hrvaško, medtem ko so dobivali na Kranjskem trakove povečini z Goriške in Gradiščanske. Najvažnejše svilarske manufakture in obrtne delavnice na Koroškem in Štajerskem so bile: v Beljaku Lovra Trunka, kateremu so zgorele ob požaru leta 1777 statve in zaloga svile, v Brežah Jakoba Harba in v Paternionu Matije Landfrasa, ki sta izdelovala svilene trakove ter v Ce¬ lovcu Jan. K. Mohr (Moro) in njegov družabnik Jos. Nepozidek, ki sta pridobila mnogo zaslug za svilogojstvo na Koroškem. Leta 1775 sta imela 14 statev in barvarno. Odkupovala sta na Koroškem producirano surovo svilo. Morda je bil njihov filatorij s 400 cevkami, ki ga je videl leta 1780 v Celovcu Benedikt Fr. Herrmann, ki pa zaradi pomanjkanja surovin ni stalno obratoval. Tvrdka Jan. K. Moro je zaposlovala otroke iz vojaške sirotišnice in okrog 40 delavcev. Od leta 1775 dalje je prejemala erarično podporo 300 gld. letno, leta 1786 pa posojilo 10.000 gld. Zaradi francoskih vojn se je blago slabše prodajalo, manjkalo j© tudi gotovine in cene živil so narasle. Zato tvrdka ni mogla v redu vračati obrokov posojila in je prosila leta 1797 za podaljšanje roka. V Mariboru je bilo manjše svilarsko podjetje Josipa Gottererja. Na posestvu verskega zaklada Vetrinjski dvor v Mariboru sta želela urediti leta 1794 velik nasad murv in manufakturo svilenega blaga Filip Henrik baron Schaller in Janez pl. Hutthaler. Ne¬ mirni vojni časi so preprečili nadaljnji razvoj in pokopali svilarska pod¬ jetja na Slovenskem. 203 Statistika je še vedno izkazovala velike vsote denarja, ki so šle iz notranjeavstrijskih dežel za nabavljeno fino svilo in svileno blago: leta 1780 iz Kranjske 22.000 gld., iz Koroške 44.218 gld., iz Štajerske 74.500 gld. 264 5. Rast svilogojstva na Primorskem in v Istri v prvi polovici 19. stoletja Že v zadnjih desetletjih 18. stoletja je začelo svilogojstvo na Gori¬ škem in Gradiščanskem nazadovati. Pod Francem II. se je vračala go¬ spodarska politika države polagoma k starim smernicam. Leta 1806 je 261 MA Lj. Reg. I. fasc. 61 (9. X. 1789, 2. I. 1790). 262 MA Lj. Reg. I. fasc. 148 (zl. 23. III. 1793), 19 (13. XI. 1786, 19. VIII., 11. IX., 13. IX., 21. IX. 1790). 263 Fasc. R 428, lOKo, ADvK; Benedikt Fr. Herrmann, o. d. I. 145, MA L), fasc. 17 (23. XII. 1785, cenik celovške manufakture Moro), Iv. Slokar, o. d. 390, Karntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Klagenlurt 1953, 245—250. 261 Rkp. Beschreibung deren in Inner Oesterreich befindlichen drey Provin- zen Steyermarkt Karnten und Krain (iz okoli 1780) v DAS, str. 61, 62, 64. 85 želela vedeti vlada, v kakšnem stanju je svilogojstvo in katera sredstva (podpore, premije) bi kazalo uporabiti, da bi se pomnožili nasadi murv. Slika, ki se je dala posneti iz poročil okrožnih glavarjev, ni bila razve¬ seljiva. Nasadi murv na Goriškem so močno trpeli v francoskih vojnah. Pri zadnjem umiku so čete zelo mnogo starih murv posekale in pokurile. Mlada zasajena drevesca pa še niso dajala dosti listja. Tudi v devinskem okraju so posekali vojaki murve ob cestah, toda produkcija kokonov je nazadovala le malo (od povprečno 13.000 kg na povprečno 10.500 kg letno). Le v Tomaju jin Štorjah niso gojili sviloprejk. V Socerbu in Novem gradu pa vobče ni bilo zanimanja za to, ker so se tam ženske ukvarjale s pošiljanjem kruha v Trst. Tudi pazinska grofija je močno zanemarila svilogojstvo, odkar so padle cene svilenim zapredkom. Prej je proizva¬ jala letno ok. 1680 kg kokonov. Istranom je manjkalo po mnenju okrož¬ nega glavarja potrebnega časa za to panogo gospodarstva. Aprila so delali po vinogradih, maja so okopavali koruzo, junija strigli ovce in čistili žitna polja. O povečanju murvinih nasadov sta razpravljala goriška Kme¬ tijska družba in okrožni urad v Gorici. Dosti se pi dalo storiti, ker je bilo ozemlje onstran Soče, kjer je bilo težišče svilogojstva, trajno zase¬ deno po sovražnih četah. Glede ravnanja z murvami pa ni bilo soglasja. Okrožni glavar je bil proti obsekavanju vej in za smukanje murvinega listja, kakor so to delali Benečani, Milanci, Francozi in Španci. 205 V dobi francoske vladavine je moralo gojenje murv še bolj zastati. Šele po končanih vojnah z Napoleonom Ise je polagoma pojavilo zopet večje za¬ nimanje za svilogojstvo. Za to je bilo več vzrokov. Evropo je zajela močna kmetijska kriza, ki je bila posledica nazadovanja cen žitaric, živine in vina. Izhod iz krize so upali najti s pospeševanjem donosnih specialnih kultur. Med temi je vzbujalo pozornost svilogojstvo, ki je bilo izredno donosno za francosko državo (z manufakturami svile vred letno okoli 100 milijonov frankov) in za Lombardijo in Benečijo (letni izkupiček za svilo okoli 48 milijonov gld.), ki sta tedaj pripadli avstrijski državi. Zraven je pristopil še nenaden porast cen surove svile med leti 1820 in 1840. 200 Od leta 1830 dalje so uredili veleposestniki nove drevesnice murv. Nasade so razširili zlasti v ravninskem svetu med Gradiško m Krminom, kjer je bil svet za to posebno ugoden. 207 Elizabeta Bacciocchi, kneginja Bonaparte, je dala urediti v gosposki Kanal ob Soči novo drevesnico murv z okrog 60.000 sadikami. 208 Po zaslugi Kmetijske družbe so zasa¬ dili v Bovcu-Čezsoči prve murve leta 1833. Ker je poskus dobro uspel, so uredili prebivalci sami nekaj drevesnic. Na Bovškem pa so začeli s 265 Fasc. R 427 lOKo ADvK (poročila gosposk 26. VII., 26. VIII. 1806, n. IX. 1807), 2 gg Abel, Agrarkrisen und Agrarkonjunktur in Mitteleuropa vom 13. bis zum 19. Jahrhundert, Berlin 1935, 126 sl., St. K e e s s, o. d. I. 424 sl., Vh 20 (1826) 114 sl., 41 (1841) 147, IB 1834, 61 sl. 267 E. P a v a n i , o. d. 107, E. M a s. s i, o. d. 82. 268 R. M. C o s s a r , Lineamenti 77. 86 svilogojstvom šele leta 1855. Na Tolminskem in Cerkljanskem se zaradi neugodnih podnebnih razmer ni moglo ukoreniniti svilogojstvo. 260 Dvorna pisarna na Dunaju se je zanimala leta 1834, ali obstajajo zakoniti predpisi za pospeševanje svilogojstva. .Tržaški gubernij je od¬ govoril, da za Goriško takšni predpisi niso potrebni, ker je ta agrarna panoga stalno rasla. Drugače je bilo v Istri. Tam so bila starejša središča svilogojstva v bližini obale, ki je pripadla leta 1813 Avstriji. V Kopru je dal markiz Gravisi pobudo za razširitev murvinih nasadov, v Poreču pa je uredil učitelj Jernej Radiča na lastne stroške leta 1834 drevesnico s 40.000 sadikami, ki jih je nato porazdelil med istrske okraje. V notra¬ njosti pa so bili nasadi murv tako neznatni, da je želel pazinski okrožni glavar pospešiti saditev z uporabo starega dvornega dekreta iz leta 1789, ki je naročal kmečkim ženinom in nevestam, da zasade določeno število sadnih dreves. Glavar je prepovedal župnikom, da bi poročali kmečke ljudi, iki se ne bi izkazali, da so zasadili vsaj štiri murve. Vendar je to kaj malo zaleglo. 270 Leta 1839 je znašal srednji letni pridelek kokonov v Istri 22.400 kg, ki se je razdelil na posamezne okraje takole: Koper 10.080 kg, Motovun 5040 kg, Buje 3920 kg, Buzet 1400 kg, Poreč 1120 kg, ostala Istra 840 kg. 271 V okraju Podgrad (Novigrad) so pričeli s svilo¬ gojstvom šele leta 1857. 273 Svilogojstvo je rastlo na Goriškem in Gradiščanskem precej hitro. V desetletju 1838—1845 je znašal letni povpreček kokonov na Goriškem 92.200 kg, leta 1849 je dosegla proizvodnja že 287.000 kg. 273 Nekako sredi 19. stol. je doseglo svilogojstvo na Primorskem za nekaj časa svoj višek, vendar proizvodnja kokonov ni mnogo presegla 300.000 kg ter se ni dala primerjati z Lombardijo, kjer je pridelala samo veronska pokrajina leta 1850 okrog 4,300.000 kg kokonov. 274 Dohodek od svilogojstva je znašal na Goriškem okoli leta 1840 približno 300.000 gld. letno. 275 Nekako sredi 19. stoletja je bilo na Goriškem in Gradiščanskem skupaj okrog 2 milijona murv, ki so bile uporabne za krmljenje svilo- prejk. Skoraj v vseh okrajih so bile drevesnice. Število murv in letni pridelek svilenih zapredkov je znašal po okrajih: 276 252 Calendario 1854, 54—57, Enquete 53 tab. IX. Saditev murv ob primorskih cestah je predlagal tudi Jožef Ressel, prim. VI. Murko, Gospodarski nazori Jožefa Ressla, Ekonomska revija 1956, 74. 270 E. P a v a n i, o. d. 102 sl., Enquete 55, R. M. C o s s a r , Lineamenti 77, Rkp. Ant. Steinhauserja, Denkschrift iiber die nationahvirtschaftliche Lage Istriens im Jahre 1830 u. Vorschlag zur Einfilhrung der Seidenzucht daselbst, ki ga navajajo Mittheilungen der k. k. geograph. Gesellschaft Wien IV. (1860) 52, se po sporočilu omenjenega društva ne nahaja več v njegovi knjižnici. 271 Fr. M U h 1 e i s e n , Die Seidenerzeugung in Istrien, Carniolia 1 (1839) 331. 272 Enquete 53, tabela IX. 20 E. M a s s i , o. d. 82. 214 MStat 10. Jg. 2. H. (1863) 75. 272 IB 1841, 30. 276 Enquete 53, tabela IX. Za Ajdovščino navedena letna proizvodnja ni v razmerju s številom murv. 87 * Podatki za Cervinjan in Ajdovščino so očitno netočni, morda zamenjani. Sejmi za kokone so bili v Gorici, Krminu, Fari, Palmanovi in Vidmu (Udine); za Istro so bili merodajni sejmi v Kopru in Poreču. 277 Goriški sejem je trajal vsako leto od junija do začetka julija. Prodane kokone so tehtali na mestni tehtnici. Mestni uslužbenci so zabeležili cene; magi¬ strat je objavljal za časa sejma vsak dan srednjo prodajno ceno za funt (560 g) kokonov. Na podlagi teh podatkov je znašala količina na goričkem sejmu prodanih kokonov od leta 1833 do 1850 in njihova srednja cena: 278 Cene kokonov niso bile odvisne le od ponudbe in povpraševanja na trgu in od gibanja cen na glavnih tržiščih svile v Lyonu in Milanu, mar¬ več tudi od špekulacije. Vipavci, ki so prinašali svoje kokone na goriški trg, so tožili, da se dogovore goriški trgovci vnaprej glede nakupne cene. Ker so pripeljali povečini sveže kokone na prodaj, niso smeli prodajalci dolgo čakati, da ne bi pregrizle sviloprejke kokonov in jih s tem uničile. Bili so prisiljeni oddati svoje blago za vsako ceno. 279 Na kolonatnem pravnem območju najdemo v 19. stoletju v zakupnih pogodbah, ki so odrejale običajno za leto dni razmerje med gospodar¬ jem zemljišča in njegovim kolonom, 280 različna določila glede svilogoj- stva, ki se pa dajo združiti v dve glavni obliki: 1. navadno spolovinar- m Calendario 1848, 40 op., Enquete 19, 53 tabela IX., 55, N 1870, 205. 278 Calendario 1842, 46, 1848, 40, R. M. C o s s a r , Lineamenti 78 sl. m Annalen II. 2 (1839) 47, KmD fasc. S 10 (poročilo iz Vipave 6. VII. 1868). 230 H. v. Schullern , Das Kolonat in Gorz, Gradišča, Dalmatien, Tirol, Wien 1908, uvod. 88 stvo. Spolovinar je moral gojiti sviloprejke v količini, ki jo je predpisal gospodar po številu spolovinarjevih družinskih članov in po količini murvinega listja na kmetiji. Ako je zmanjkalo listja, je šla polovica stroškov za nabavo na račun zakupnika. Višek murvinega listja na kme ¬ tiji pa je pripadal gospodarju, ki ga je mogel dati drugim svojim kolonom. Spolovinar ni smel gojiti večjega števila gosenic, kot jih je dovolil gospo¬ dar. Pridelane kokone je moral prinesti kolon na gospodarjev dom. Sku- piček prodanih kokonov bi se moral deliti na polovico med gospodarja in kolona (n. pr. Škocjan pri Tržiču, Monastero pri Ogleju). Drugod so poudarili v pogodbi, da gre gospodarju polovica murvinega listja. Seme (jajčeca) sta plačala gospodar in kolon na polovico. Enako sta delila donos kokonov. Ako pa je zmanjkalo listja, ga je moral preskrbeti go¬ spodar. Če pa je bilo listja v izobilju, je pripadal presežek gospodarju (Dolenje na Gradiščanskem, Goriška Brda, n. pr. Št. Ferjan, slov. del Istre). Obstajali pa so primeri, ko si je izgovoril gospodar % ali celo 3 /s kokonov. 2. Listje murv, ki jih je moral oskrbovati kolon, je pripadalo v celoti gospodarju. Kolon je bil dolžan gojiti na gospodarjevo željo svilo¬ prejke. Za svojo polovico jajčec je moral kupiti kolon listje od gospo¬ darja. Kokone pa sta delila gospodar in kolon na enaka dela. Ako pa je dal gospodar seme (jajčeca) na razpolago, je poskrbel tudi za manjkajoče listje, vendar je to močno upošteval pri delitvi kokonov. Navadno sta prispevala gospodar in kolon jajčeca na polovico. Če je zmanjkalo listja, je moral prispevati kolon stroške za nabavo polovice količine, ki je bila potrebna. Ako pa je prodal gospodar odvišno murvino listje, ga je moral prepeljati kolon do razdalje 18 km (n. pr. Gradež, Oglej, Belvedere pri Ogleju, Villanova pri Gradiški, Turriaco pri Tržiču). V vseh primerih je prevzel kokone gospodar in jih prodal; pogosto je bilo negotovo, ali je obračunaval gospodar pravično s svojim kolonom. 2 ” 1 Tudi izven kolonatnega pravnega območja, kjer je prenehalo kmečko podložništvo leta 1848, so zelo pogosto izkoriščali revne kmečke svilo- rejce špekulanti, zlasti Italijani, ki so prihajali skoraj vsako leto v vasi in ponujali jajčeca sviloprejk revnim prebivalcem, ki niso imeli sredstev za nabavo »semen«. Zato so si izgovorili del pridelanih kokonov n. pr. V* ali V». To se je godilo zlasti v okrajih Ajdovščina in Komen. 282 Prebi¬ valce Opatjih sel, kjer so se ukvarjali s svilogojstvom že nad sto let, so odirali Italijani na ta način, da so jim vsiljevali jajčeca. Špekulant je dobil za jajčeca, ki so bila vredna 6 do 7 gld., kokonov v vrednosti 30 gld. 283 281 Annalen II. 2 (1839) 114, Calendario 1856, 42—53, Verhandlungen des Seidenbau-Congresses Wien am 15., 16. u. 17. Oktober 1837, Wien 1837, 7, H. v. Schullern, o. d.4, 8, 9, 5, 14, 51, 49, 9 sl. 282 Enquete 54, tabela IX. 283 N 1863, 201. 89 Za pridobivanje surove svile je bilo na Primorskem na razpolago leta 1847 121 odvijalnic (filand) s 555 pečicami (forneli). 284 V razdobju 1851—1853 so jih našteli 102 s 791 pečicami. Od teh odvijalnic je bila ena na parni, 5 na vodni pogon, ostale so bile ročne. 285 Zaposlovale so okrog 1600 oseb (večinoma žensk) nekako dva meseca na leto. Predelale so približno 579.972 kg kokonov, kar je dalo okoli 46.397 kg surove svile. Mnogo kokonov so pošiljali v beneške odvijalnice. Leta 1849 je bila ustanovljena v Gorici filanda tvrdke Blaž Anton Lenassi, ki je imela leta 1868 8o kotlov in v sezoni 4 mesecev 110 delavcev (delavk). 286 V Istri je bilo leta 1858 13 filand, od tega 10 v Kopru, 2 v Piranu in 1 v Poreču. 287 V začetku 19. stoletja (1819) so obratovale na Primorskem 4 predilnice svile (filatoriji): 2 v Fari, 1 v Gorici in 1 v Krminu. Filatorija v Fari sta zaposlovala 21 delavcev in 275 delavk. Leta 1841 je bil tam samo filatorij tvrdke Luzzatto et Co. z 82 delavci, t. j. nekdanji kame- ralni filatorij 18. stoletja. 288 Od leta 1851 dalje je bilo na Primorskem dlje časa 7 filatorijev, ki so imeli skupno 4486 vreten. V njih je delalo 215 oseb. 289 Svilarstvo, ki je predstavljalo' najpomembnejšo pridobitno panogo dežele, je začelo nazadovati po mnenju goriške deželne vlade že kmalu po ukinitvi komerčnega konsesa. Tedaj je namreč prenehalo nadzorstvo nad proizvodnjo svilenega blaga in vse je bilo več ali manj prepuščeno samovolji proizvajalcev (manufakturistov). Kakovost izdelkov se je vidno slabšala. V Gorici je propadlo več svilarskih podjetij. Goriški stanovi so predlagali že leta 1805, naj uvede država zopet redno nadzorstvo nad proizvodnjo svile in svilenega blaga ter nastavi spretnega mojstra za raztegovanje in gladenje (apreturo). Potrebna sredstva naj bi zbrali z naklado na fornele in svilene izdelke. 290 Pod francosko oblastjo se stanje svilarstva na Primorskem ni moglo popraviti zaradi visoke izvozne ca¬ rine. 291 Naravnost usodna za svilarsko obrt in manufakture na Goriškem in Gradiščanskem pa je morala postati carinska povezava Lombardije in Benečije z Avstrijo, ki so jo uvedli leta 1817. Medtem ko so našteli leta 1801 še preko 1000 statev, ob francoski okupaciji še okoli 700 sta¬ tev, jih je bilo okrog leta 1820 samo 80 v pogonu, deset let pozneje samo še 60. 292 Ceh goriških svilarjev je obstajal dejansko še leta 1820. Tedaj 284 I. S 1 o k a r , o. d. 403, 403, R. M. C o s s a r , Lineamenti 79, MStat 10. Jg. 2. H. (1863) 198, Enquete 14, Lombardija je imela leta 1841 3183 odvijalnic. 288 e. M a s s i, o. d. 83, C. v. C z o r n i g , o. d. 95. 206 R. M. C o s s a r , Lineamenti 77. 288 MStat 10. Jg. 2. H. (1863) 199, Ena.uete 55. 288 I. S 1 o k a r , o. d. 403, 406, MStat 10. Jg. 200, C. v. C z S r n i g , o. d. 95 sl. Za okraj Krmin gl. statistiko leta 1830: 1 filatorij in 33 filand, v LTslria VI (1851) 15, Lombardija je imela 492 filatorijev. 288 E. M a s s i, o. d. 83. 288 Karton 728 VwA (27. III. 1806). 281 E. M a s s i, o. d. 68. 282 I. S 1 o k a r , o. d. 402 sl. 90 je izposloval vladni ukaz, naj kaznujejo one, ki neupravičeno tkejo svi¬ leno blago na lastno roko. 293 Leta 1841 sta bili v Gorici le dve manufakturi svilenega blaga s 50 statvami. 204 Mnogi podjetniki n. pr. Jurij Bujatti, Karel Podberšček, so čutili, da na Primorskem ni več prejšnjih pogojev za uspešno svilarstvo in so želeli preseliti svoja podjetja na Dunaj, kjer je bilo sedaj središče svilarstva. Toda tamošnji manufakturisti so nasprotovali. Bujattiju pa je uspelo premestiti svoj obrat leta 1811 na Dunaj, kjer ga je razvil v eno izmed vodilnih tovarn svilenih izdelkov. 295 Goriško svilarstvo pa je odmiralo. 6. Obnova svilogojstva v slovenskih alpskih deželah v prvi polovici 19. stoletja Leta 1806 je povprašala dvorna komora deželno vlado na Kranj¬ skem, v kakšnem stanju je svilogojstvo in svilarstvo. Ali bi kazalo upo¬ rabiti kakšna sredstva, da bi razširili in pomnožili nasade murv? Po uradnih poročilih so rasle tedaj murve na Gorenjskem samo na tleh krumperške in loške gosposke. Na Dolenjskem pa so bile v višnjegorski gosposki ob cesti proti Peščeniku, kjer so jih dali zasaditi podjetniki višnjegorske manufakture nogavic (Leopold Bogataj, Bartalotti-Dessel- brunner), dalje pri graščinah Višnja, Otočec, Luknja in Hmeljnik. Pri zadnji so se ukvarjali zakupniki še vedno s svilogojstvom, ki se pa ni splačalo, ker so morali pošiljati surovo svilo v predelavo na Goriško. V Mokronogu so zasadili leta 1805 40 mladih murv. Poročila so omenjala murve še pri graščinah Struga, Hrastje (Feistenberg), Orehovica (Frei- hof), Hotemež, Slatnek in Gomila (Untererkenstein). Pred 15 leti so pridelali na Vipavskem še preko 5600 kg surove svile, sedaj pa komaj polovico tega. Murv sicer ni manjkalo, toda gojenje sviloprejk se ni več splačalo, ker je cena kokonov zaradi propada manufaktur v Gorici močno nazadovala. 296 Tudi ljubljanski magistrat je prejel naročilo, naj poroča. Obrnil se je do trgovca Jan. Mih. Kuka in izdelovalca svilenega blaga Karla Bo- nonija. Ta je trdil, da v mestu in njegovi okolici ne goje v večjem ob¬ segu sviloprejk in ne proizvajajo surove svile za svilarsko obrt, odkar je prenehal s tem Andrej Cerar. Nekaj malih ljubiteljev svilogojstva je bilo še v Ljubljani. Tako je dovolil leta 1800 magistrat baronici Hal- lerstein, da reže v maju 14 dni listje murv, ki so stale na mestnih tleh na Grajskem hribu. 297 Po mnenju Bononija so bili potrebni za uspešno 203 Fasc. R 433 lOKo (25. II. 1820). 294 MStat 4. Jg. 3. H. (1855) 32, I. S 1 o k a r , o. d. 403. »s St. K e e s s , o. d. II. l.'"308, H. D e u t s c h , o. d. 140 sl., I. Slokar, o. d. 398, Fr. Bujatti, Die osterr. Seidenzeug-Industrie, Die Gross-Industrie Oesterreichs IV. Bd. Wien 1898, 37. Fasc. R 427 lOKo (poročila gosposk n. pr. jul.—okt. 1806). 297 MA Lj. Reg. I. fasc. 152 št. 418 (3. V. 1800). 91 svilogojstvo večji nasadi murv, katerih listje bi služilo za krmo gose¬ nicam. To urediti pa ni bila lahka stvar. Grajski hrib in Golovec se nista izkazala kot primerna za nasade murv. Drugod bi bila tla prikladnejša, pa so bila v zasebnih rokah. Za saditev murv bi bilo potrebno dobiti šele dovoljenje zemljiških posestnikov. Manjkalo pa je tudi strokovno izvež- banih ljudi, ki bi znali pravilno obrezovati drevje in oskrbovati gose¬ nice. 298 Bononijevo poročilo iz leta 1806 dokazuje, da tik pred francosko invazijo ljubljanska okolica ni mogla imeti večjih nasadov murv. Zato preseneča trditev dr. Fr. Hlubeka, profesorja za kmetijstvo na graškem Joaneju, leta 1841 na zborovanju štajerske Kmetijske družbe, da so dali posekati Francozi v okolici Ljubljane nad 10.000 murv. 299 Še bolj izrazito je obdolžil Francoze leta 1851 dr. Janez Bleivveis v »Nauku murve in svilode rediti in svilo pridelovati«, da so to storili, da ne bi pridobi¬ vali ljudje v naših krajih svile in s tem kratili dobiček cvetoči fran¬ coski svilarski industriji. 309 Dejstvo pa je, da so posekali kmetje sami velik del murv na Štajerskem in Koroškem izven ozemlja Ilirskih provinc in da so se ohranili vsaj deloma nasadi murv preko dobe francoske vla¬ davine tudi na Goriškem - Gradiščanskem in Vipavskem, torej na tleh Napoleonove Ilirije, seveda tam, kjer se je svilogojstvo dodobra zakore¬ ninilo. Po reokupaciji Ilirskih dežel je vlada ob spremenjenih razmerah ponovno leta 1815 povprašala, ali bi kazalo zopet pretresati vprašanje svilogojstva na Kranjskem. Poizvedbe so pokazale, da je v deželi le ne¬ kako 2183 murv, od teh v dolenjskem okrožju 1233 (v okolici Novega mesta, Otočca in Šrajbarskega Turna), v notranjskem 879 (na Vipav¬ skem in Premu) ter v gorenjskem 71 dreves (v okolici Ljubljane, Križa in Mekinj). Kranjska kmetijska družba je bila mnenja, da podnebje ni ugodno za svilogojstvo in da ne kaže siliti ljudi, da bi se lotili oziroma razširili gojenje sviloprejk, pač pa je priporočala napredno sadjarstvo. Svilogojstvo naj puste novo pridobljenim avstrijskim pokrajinam Lombar¬ diji in Benečiji, kjer je dovolj odlične svile. 301 Enako je sodil jedrnato leta 1818 Žiga baron Zois: »Ker se je ponesrečil sredi 18. stoletja poskus urediti nasade murv, so se morali na Kranjskem odpovedati proizva¬ janju surove svile.« 302 Naslednje leto je sporočil ljubljanski gubernij »8 MA Lj. Reg. I. 105 (30. V., 18. VIII. 1806). m Vh 41 (1841) 150. sof J. B 1 e i w e i s , Nauk murve in svilode rediti in svilo pridelovati, Lj. 1851, 6. 301 Fasc. R 1093 Kommerz Kammer, ADvK, poročilo Kranjske kmetijske druž¬ be 30. IX. 1815 v zvežčiču: Žiga Zois in kmetijska družba, Zoisov arhiv v DAS, fasc. Gospodarska in upravna poročila oskrbnikov na Brdu pri Kranju II. 302 Poročilo Žige Zoisa na reskript komerčne dvorne komisije z dne 17. de¬ cembra 1818 o surovinah in obrtnih panogah na Kranjskem, prim. Zoisov arhiv fasc. Tekoči gospodarski računi in bilance I. 92 komerčni dvorni komisiji, da se na Kranjskem in v beljaškem okrožju nihče ne peča s predelovanjem surove svile. 303 Zanimanje za gojenje murv in sviloprejk je oživelo v alpskih deželah šele v tridesetih letih 19. stoletja. Ljubitelji in zagovorniki svilogojstva so pridobili na novo oživljene Kmetijske družbe, da so prevzele vodstvo pri delu za obnovo in razširitev te gospodarske panoge. 304 V Avstriji je dajal pobudo Franc pl. Heintl, član stanovskega odbora, ki je ustanovil leta 1807 Kmetijsko družbo za Nižjo Avstrijo. 305 Na Štajerskem sta širila zanimanje gubernijski svetnik Jos. baron Schimmelfennig v Gradcu in župnik M. Pierwipfl v Fehringu. 306 Štajerska kmetijska družba je< skle¬ nila naročati murvino seme in jajčeca sviloprejk iz Italije ter jih je razdeljevala zlasti na Spodnjem Štajerskem, kjer so smatrali okolico Cmureka, Radgone, Ptuja, Mozirja in Maribora za ugodne. Odbor Kme¬ tijske družbe je bil prepričan, da bodo dosegli tudi v svilogojstvu lepe uspehe, ako bodo sadili društveni člani z enako vnemo murve, s kakršno so se oprijeli sadjarstva. 307 Na Koroškem so želeli, da bi dalo obnovljeno svilogojstvo vsaj toliko surove svile, kot so znašale deželne potrebe. 308 Na občnem zboru Kranjske kmetijske družbe dne 3. maja 1831 so skle¬ nili obnoviti svilogojstvo v deželi. Stalni odbor družbe je prejel poobla¬ stilo, da ukrene potrebno. Nabavili so 500 murv v bližini Gradiške in jih deloma razdelili po deželi, deloma dali zasaditi na severni strani Graj¬ skega hriba v Ljubljani, kjer so bili nasadi murv že v 18. stoletju. 3 ™ Ljubljanski župan Jan. N. Hradecky, ki je ugotovil rast prebivalstva v deželi in stalno poslabšanje gospodarskega položaja kmetov, zlasti na Dolenjskem, je priporočal svilogojstvo kot pomemben vir dohodkov in stransko zaposlitev revnih kmetov in kočarjev zlasti v gosposkah Krupa, Šrajbarski Turn, Kostanjevica in Poljane v novomeškem okrožju. Kajti prebivalci Dolenjske razen Ribničanov in Kočevarjev niso imeli postran¬ skih dohodkov iz obrti kot na Gorenjskem ali iz prevozništva kot na Notranjskem. Kmetje so se morali na Dolenjskem zadolžiti pri mestnih in vaških oderuhih. Ilradecky je bil mnenja, da svilogojstvo ne bo ovi¬ ralo kmečkih podložnikov pri poljskem delu. Saj je trajalo opravilo pri sviloprejkah le od srede maja do konca junija. Tedaj so bila pomla- 303 Fasc. 31 (1819) Gub. arhiv, DAS, št. 5 (4. VI. 1819). 304 H. P i r c h e g g e r , o. d. III. 333, E. Aelschker, Geschichte Karntens II. Klagenfurt 1885, 1236, J. B 1 e i w e i s , Zgodovina c. kr. krajnske kmetijske družbe, Lj. 1855, 5 sl. 333 A. Schachinger, o. d. 183, 185, IB 1834, 61—63, 65—67, v. Heintl, Unterricht im Seidenbaue, Wien 1829, KmD S 1 (27. III. 1829). 306 Vh 20 (1826) 109—116 (Ueber die Einfuhrung der Seidenraupenzucht in Steyermark), 116—124 (Kurze Anleitung zum Seidenbau), odtisnjeno tudi v IB 1834, 30—32, Vh 25 (1830) 149 sl., 27 (1831) 104 sl. 307 Vh 20, 112 sl., Fr. Vardjan, Odlomek iz zgodovine slov. sadjarstva preteklega stoletja, Za izboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva. Poro¬ čilo o kmetijski anketi 30. V. do 3. VI. 1938, II. Lj. 1939, 222 sl. 303 Car. 22 (1832) 100 sl., Karntens gewerbliche Wirtschaft, Klagenfurt 1953, 249. 3 » MA Lj. fasc. 308/1827—1836 (30. I., 22. VII. 1832). 93 danska poljska dela že končana, čas žetve pa še ni napočil. 310 Tudi drugi so izražali željo, naj bi pomagalo svilogojstvo ljudem, ki so živeli v revščini in pomanjkanju. Bili so pa napačnega mnenja, da je svilorej- čevo delo tako lahko, da bi ga mogli opravljati tudi starčki, ženske in otroci. 311 Leta 1833 je uredila Kranjska kmetijska družba drevesnico murv na družbenem posestvu, ki ga je kupila leta 1823 (danes Živinozdravska ulica 2 in 4). Tu so gojili doslej predvsem sadno drevje, preskušali kr¬ milne rastline in poljedelsko orodje. Zdaj so delali tudi poskuse z raz¬ nimi vrstami murv. 312 V ta namen so naročili iz Francije in Italije poleg bele murve (morus alba) še podvrsto »morus chinensis« ali »morus rno- rettiana« po pavijskem profesorju Morettiju imenovano. Kmetijska druž¬ ba je hotela tudi vedeti, ali bi bilo primerneje gojiti na Kranjskem viso¬ kodebelna drevesa ali v obliki grmičev. Obrnila se je do prof. M. Bona- fonsa v Turinu, ki je uvedel v Italiji filipinsko murvo (morus multi- caulis). Bonafons je priporočal gojenje murv v obliki grmičev oziroma žive meje, ker je bilo na ta način možno dobiti mnogo prej murvino listje za krmljenje gosenic. 313 Župan Hradecky je zasadil lastno dreves¬ nico v bivši gramozni jami na Celovški cesti pri »Novem svetu«, ki jo je vzel v zakup od deželnih stanov. 314 Leta 1839 so začeli oddajati iz obeh drevesnic na tisoče murv po vsej deželi. Hradecky jih je odstopal pove¬ čini zastonj, ako si je obetal, da bodo prevzemniki pospeševali svilo¬ gojstvo. Podobno je oddajala Kmetijska družba iz svojega vrta na Po¬ ljanah drevesca po nizki ceni, deloma tudi brezplačno pod pogojem, da jih bodo skrbno gojili in poročali o uspehu. Velik del sadik in semen je šel na Dolenjsko, kateri je posvečala Kmetijska družba posebno paž- njo. 315 Razmah društvene drevesnice pa je zavrla huda poslovna izguba, ki jo je utrpela Kmetijska družba ob prodaji večjega števila murvinih sadik nesolidnemu svilorejskemu podjetju v Pragi. 310 V prvem desetletju družbenega dela za obnovo svilogojstva na Kranjskem so bili uspehi še majhni. Kljub časopisni objavi o brezplačni oddaji murv je ostalo leta 1840 še mnogo sadik na zalogi v obeh dre¬ vesnicah. 317 Zato je sklenila družba na predlog Hradeckega, da bo pode¬ ljevala srebrne kolajne tudi onim, ki se bodo odlikovali v gojenju murv. 318 Zaradi gradnje Kolizeja je morala prenehati leta 1844 drevesnica 310 O Hradeckem prim. SBL I. 340, J. B 1 e i w e i s , Nekrolog des H. Joh. Nep. Hradeczky, Laibach 1846, 5, KmD S 1 (3. V. 1831). O rasti prebivalstva prim. Fr. Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od XVII. stoletja do današnjih dni (Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani 14) Lj. 1936, 47 sl. »i KmD S 1 (25. VI. 1845). 333 IB 1847, 173, Nz 1879, 28 sl. 313 IB 1834, 37—39, 41—42, 1841, 33 sl. 3 » KmD S 1 (27. X. 1839). 313 KmD S 1 (3. IV. 1839, 7. XII. 1862), IB 1834, 53 sl. 333 KmD S 1 (24. II. 1843). 317 Annalen II. 4 (1840/41) 14 sl. 318 Istotam 13 sl. 94 v bivši gramozni jami. 11.000 sadik so prenesli iz nje na družbeni vrt na Poljane. Tu naj bi bila osrednja drevesnica, ki so jo skušali razširiti tako, da bi mogla oddajati letno okrog 10.000 murv, deloma po zni¬ žani ceni, deloma zastonj. Nekaj časa so nameravali urediti tudi na Kranjskem občinske drevesnice murv, toda za to ni bilo dovolj sred¬ stev in zanimanja. 319 V drugem desetletju (1843—1853) je raslo povpraševanje po mur- vinih sadikah. 320 Na željo župana Hradeckega je dala Kmetijska družba naseljencem na Golovcu več sto murv »multicaulis« na razpolago. 321 Uspehi so postali očitni. Tudi kmetje na Dolenjskem in Gorenjskem so začeli gojiti murve. Celo v klimatsko neugodni Cerknici in Loški dolini so uspevale. 322 Od leta 1849 do 1859 so zasadili ob progi južne železnice nad 5600 dreves. 323 Kakšno zanimanje je moralo biti za svilogojstvo med železničarji, priča dejstvo, da so našteli ob progi od Frohnleitena do Ljub¬ ljane leta 1867 okrog 200.000 murv, deloma visokodebelnih, deloma grmičev. 321 Nastal je tudi nasad murv okoli ljubljanskega kolodvora. 325 ' Ko pa je prodala avstrijska država v stiski južno železnico skupini francoskih finančnikov, so začeli novi gospodarji zanemarjati nasade in so prepovedali okrog 400 družinam železniških čuvajev, da bi še naprej gojile sviloprejke. 326 Kako so si zamišljali zemljiški gospodje bodoče svilogojstvo na Kranjskem, je razvidno že iz načrta, ki ga je predložil leta 1833 na zbo¬ rovanju Kranjske kmetijske družbe Franc Galle, graščak Bistre in Lo¬ škega gradu pri Cerknici (Turnlack). 321 Kmetijska družba naj da na raz¬ polago seme, sadike oziroma mlade murve 30—50 graščakom oziroma večjim posestnikom, ki naj urede na svojih posestvih drevesnice za svoje okoliše, da bi jih zalagali z murvinim listjem, pa tudi z drevesi in se¬ menom. Sčasoma naj bi uredili večji zemljiški posestniki tako velike nasade murv, da bi zadoščalo listje za ves okoliš, ako bi se posvetili tamošnji prebivalci svilogojstvu. Ko bi primerno dorasle murve, naj bi pridobile gosposke oziroma večji zemljiški posestniki nekaj kmečkih ali kočarskih družin, da prično gojiti gosenice sviloprejke. Morda bi jim dali potrebno orodje, zlasti lese, zastonj na razpolago. Da bi mogli čim prej začeti, je želela izvedeti Kmetijska družba, kje so se ohranila stara murvina drevesa, kjer bi dobili listja in semen. 328 “s Annalen 1845, 9, 1846, 18 sl. 520 Annalen 1844, 16. »J Fasc. 588 MA Lj. (26. IV. 1847). 822 MLdwG 13. XI. 1864, 8. 222 N 1853, 165, Fr. V a r d j a n , o. d. 226. 224 Verhandlungen des Seidenbau-Congresses Wien am 15., 16. u. 17. O teto- ber 1867, 49. 222 N 1853, 401. 226 Enquete 30 sl. 222 IB 1833, 206 sl., 1834, 17, 33, KmD S 1 (20. XI. 1833, 19.1. 1834). 222 IB 1834, 17, KmD S 1 (19.1. 1834). 95 Po Galletovem načrtu naj bi uredili naprošeni zemljiški gospodje in večji zemljiški posestniki tudi vzorne svilorejnice (bigatteries, magna- neries). Kmetijska družba naj bi jim preskrbela jajčeca sviloprejk. Želela pa je vedeti, ali imajo na razpolago primerna poslopja, kjer bi mogli gojiti sviloprejke v večjem obsegu. Ko pa bi se oprijeli svilogoj- stva mali kmetje in kočarji, naj bi prenehali veliki posestniki in samo prodajali svilorejcem murvino listje. 329 Tako naj bi bila ureditev murvinih nasadov naloga velikih posestnikov, gojitev sviloprejk pa končno stvar srednjih in malih kmetov ter kočarjev. To delitev dela so smatrali za bistveno. Trdili so celo, da zaradi tega ni uspelo udomačiti svilogojstva v slovenskih alpskih deželah v 18. stoletju, ker se niso držali tega na¬ čela. 330 Kmetijska družba si je obetala za obnovo svilogojstva največ od sodelovanja dominijev. Menili so, da uživajo graščaki velik ugled pri preprostem ljudstvu. Njihov vzgled in pouk v ravnanju z murvami in sviloprejkami, njihova pojasnila o porabi raznih vrst surove svile in njeni prodaji, bodo gotovo vplivala na kmečko ljudstvo. 331 S tem bo doka¬ zana možnost in korist svilogojstva, odpadli bodo predsodki ljudi zoper to agrarno panogo in dana bo učinkovita pobuda za posnemanje. Dokler ne bi bilo s sodelovanjem večjih posestnikov zasajenih in vzgojenih več sto tisoč murv, pa niso računali na »neizkušenega kmeta«. 332 Pozivu Kme¬ tijske družbe so sledile številne graščine, zlasti na Dolenjskem. Dreves¬ nice oziroma nasade murv so uredile: Fužine (Fidelis Terpinc), Bistra (Franc Galle), Boštanj pri Višnji gori (Blagaj), Velika in Mala Loka, Slatna, Grmača, (Apfaltrer), Mirna, Rakovnik (Barbo - Waxenstein;, Trebnje: v okolici Novega mesta Graben, Grm, Pogance, Luknja [Luegj, Slatenek (Mach), Otočec (Schweiger, Margheri), Št. Jernej, Boštanj ob Savi, Dvor in Hotemež pri Radečah (Gutmannsthal - Benvenuti), Rekštajn [Ruckenstein] (Hohenvvart), Raka, Impolca [Neustein] (Auersperg), Šraj- barski Turn [Thurn am Hartj (Auersperg), Mokrice, Velika vas, Metlika, Metliška Komenda, Krupa (Gušič), Gradac, Podbrežje [Freithurn] in Hrast. 333 Nekoliko manjše je bilo zanimanje za gojitev murv in sviloprejk med graščaki na Gorenjskem. Večje nasade murv so imeli v Ponovičah, 32 ? Amtlicher Bericht iiber die X. Versammlung deutscher Land- und Forst- \virthe zu Gratz im September 1846, Gratz 1847, 479 sl., Enquete 29, KmD S 1 (28. X. 1839). 330 J. B 1 e i w e i s , Nauk murve in svilode rediti in svilo pridelovati, Lj. 1851, 7; A. Schachinger, Die Entwicklung der Maulbeerbaum- und Seiden- kultur in Wien und Niederosterreich von der Mitte des 19. Jahrhunderts bis zur Errichtung des grossdeutschen Reiches, Jb f. Landeskunde Niederosterreichs XXVIII (1939) 211. 333 Annalen II. 2 (1839) 46. 332 IB 1834, 33. 333 BK 1863, 115, Nz 1869, 79. O Jos. Barbo-Waxenstein prim. SBL 1.24, o Ludviku pl. Gutmansthal-Benvenutiju istotam I. 279. 98 Volčjem potoku, v Smledniku (Lazzarini) in Karel Florian na svoji gilti v Kranju. 334 Pri ureditvi svilorejnic so si pomagale nekatere dolenjske graščine, da so vzele v službo strokovno izkušene ljudi z Goriškega ali Furla¬ nije. Graščina Otočec je ohranila precej starih murv iz 18. stoletja. Zdaj so oskrbeli jajčeca sviloprejk in ljudi z Goriškega. Na graščini Luknja so vzeli furlansko družino v službo, ki naj bi strokovno gojila murve in sviloprejke. 335 Tudi na graščini Impolca so prepustili leta- 1842 hubo furlanski kmečki družini, ki se je obvezala, da bo opravljala svilo- rejna dela. 336 Močno se je pečal s svilogojstvom drž. poslanec grof Jože! Barbo - Waxenstein na Rakovniku. 337 Na Gorenjskem sta bili znani svi- lorejnici barona Lazzarinija v Smledniku in Karla Floriana v Kranju. i,ls Mnogi pa so videli, da nazadujejo zemljiška gospostva in z majh¬ nimi izjemami ne dajejo dobrega vzgleda v gospodarstvu. Zato niso pri¬ čakovali od graščakov, ki so množili dolgove z dneva v dan, da bi dvignili svilogojstvo na zaželeno stopnjo. 339 Večje upe so stavili na podeželsko duhovščino, ki je že mnogo pripomogla k napredku sadjarstva in imela boljše stike s kmečkim ljudstvom. Posebne zasluge za obnovo in razširi¬ tev svilogojstva na Dolenjskem si je pridobil Janez Zalokar, župnik v Škocjanu pri Mokronogu. Tamošnji kmetje so se ukvarjali skoraj izključ¬ no z vinogradništvom in so zanemarili celo živinorejo. Leta 1835 so pri¬ delali okrog 30.000 avstr, veder = 16.950 hi vina. Ker ga niso mogli pro¬ dati, so ga sami pili čez mero, kar jim je škodovalo. Zalokar je menil, da bi bilo svilogojstvo za tamošnje kmete zelo primeren postranski posel. Toda saditev murv ni bila lahka stvar. Od leta 1835 dalje se je trudil, da zasadi in vzgoji murve, toda drevesca so ponovno pozebki, naročeno seme ni vzklilo. Prvih osem let skoraj ni bilo uspeha. Šele ko je uredil leta 1843 lastno drevesnico, se je obrnilo na bolje. Na žup¬ nem nadarbinskem svetu je zasadil 2800 drevesc, iz Italije jih je naročil 3000. Kmetijsko družbo je prosil, da bi mu dobavljala nekaj let po več tisoč dreves in nekaj funtov murvinega semena. Nameraval je posaditi z murvami pusti in doslej z grmovjem porastli svet, ki ga je bilo v obsežni župniji mnogo. Želel je spraviti sčasoma število murv na 500.000. Kmetje se zaenkrat še niso hoteli oprijeti svilogojstva. Zalokar je bil prepričan, da bo prišlo do tega pozneje. Najprej zadošča urediti velike nasade murv. Potem bodo začeli prihajati po njegovem mnenju Italijani, ki bodo gojili sviloprejke in kupovali murvino listje. Kakor hitro pa 334 KmD S 1 (3. IV. 1839, 23.1. 1840, 7. XII. 1862), IB 1847, 176, moja Zgodovina Kranja, Lj. 1939, 322. »s BK 1863, 115. 333 Annalen 1843, 59. 33’ KmD S 1 (3. V. 1864). 33» Jos. Orel, Seidenziifcht in Krain, IB 1841, 30, 33—34, Annalen II. 5 (1842) 15. 33» KmD S 1 (22. V. 1843). A. Auersperg je sam priznal, da je graščina Sraj- barski Turn že preko 10 let pasivna, GMS XI. (1930) 71. 7 97 bodo videli kmetje, kakšno korist imajo tujci od svilogojstva, se bodo še oni lotili te agrarne panoge. 3 " Po odpravi kmetskega podložništva se je posluževala Kranjska kmetijska družba v propagandi za razširitev svilogojstva zlasti »Novic«. Opozarjala je kmečke množice, da zdaj ni več tlačanstva, ko so morali nabirati murvino listje za graščaka ter ga pokladati gosenicam. Sedaj bodo delali zase in naj se lotijo svilogojstva v čim večjem številu. Svilo- gojstvo je tako lahek posel, da ga zmorejo tudi starčki in otroci. 3 " »No¬ vice«, ki so prinašale desetletja poročila o stanju svilogojstva na Slo¬ venskem, so nenehoma vzpodbujale kmečke gospodarje, naj sade murve in rede gosenice sviloprejk, da bodo zaslužili s pridelano svilo vsaj toliko denarja, kar ga znosi njihova družina trgovcem in kramarjem za svileno blago. 342 Dopisniki »Novic« iz Notranjskega so predlagali stari način pospeševanja, da bi moral vsak ženin zasaditi 10 murv na svojem posestvu ali od občine določenem kraju. 343 Kmetje naj se otresejo ničevih predsodkov, da naše podnebje ni primerno za svilogojstvo ali da jemljejo nasadi murv zemljo ostalim panogam kmetijstva. Po izkušnjah v Italiji in Nemčiji naj bi sadili murve tudi pri nas v vrstah poleg njiv, ker ne škodujejo, ako rastejo v primerni razdalji. Če bi zasadili na Kranjskem, v celjskem in mariborskem okrožju ob straneh njiv po 16 murv le na polovici oralov, bi to zneslo 4 milijone dreves. 344 Ker je vzela gradnja južne železnice mnogim prebivalcem dežele, zlasti na Notranjskem, stari zaslužek iz prevozništva, so priporočali ljudem, naj se lotijo svilo¬ gojstva. Predlagali so, naj daje država prizadetim prebivalcem nekaj let murve zastonj. 345 Ko je zajela malo kasneje lakota Dolenjsko in No¬ tranjsko in je morala dati dunajska vlada nekaj sredstev na razpolago, da reši življenje prebivalcev, so zopet prosili, naj podpre vlada svilo¬ gojstvo na Kranjskem enako, kot je to pričela v Nižji Avstriji in na Ogrskem. 348 Med sredstva za razširitev svilogojstva je štela tudi izdaja poljud¬ nega navodila v slovenskem jeziku. Odbor Kranjske kmetijske družbe je hotel sprva še vzeti za podlago Grisellinijevo razpravo iz leta 1771 ali pa močno razširjeni učbenik svilogojstva bavarskega drž. svetnika pl. Hazzija iz leta 1828. 347 Prof. Jr. Fr. Hlubek, ki je delal na družbenem dvorcu na Sp. Poljanah obsežne poskuse z gojenjem sviloprejk po najbolj 340 KmD S 1 (22. III., 28. XII. 1843). O Zalokarju prim. MHK 1851, 59—61, Jezič- nik XXIII. Lj. 1885, 33—36. V izvodu, ki ga ima NUK Lj., je na str. 36 pripis, da se je ukvarjal Zalokar tudi z zrakoplovstvom in konstruiral balon. Na to me je opozoril prof. P. Kalan, za kar se mu zahvaljujem. 344 N 1852, 97. 343 N 1855, 169; poročil o stanju svilogojstva, ki so izšla v »Novicah«, ne navajam izčrpno. 343 N 1852, 241, 1856, 187, 207. 344 N 1850, 101 sl., J. Bleiweis, Nauk murve in svilode rediti 52. 343 N 1856, 179, 187. 343 N 1860, 194 sl. 347 KmD S 1 (19. 1. 1834). 98 naprednih sodobnih metodah, je pri tem preverjal tujo literaturo o svilogojstvu in ugotovil, da so ta navodila primerna le za italijanske raz¬ mere. 348 Sam se pa dlje časa še ni mogel odločiti, da bi spisal za kranjske razmere prikladno navodilo. Prirejal je tečaje o svilogojstvu, ki so se zelo obnesli in katerih so se udeleževali tudi semeniščniki in učiteljišč- niki. 349 Za znanstvene poskuse, ki jih je delal dr. Fr. Hlubek v letih 1833 do 1839 in njegov naslednik dr. A. Schubert v letih 1842 do 1846, Kranj¬ ska kmetijska družba ni imela sredstev, ker ni prejemala niti državne niti deželne podpore. 350 Zato se je odločila leta 1840, da izda knjižico J. B. S. (morda Jos. Schimmelfenniga) Unterricht liber die Behandlung der Seidemviirmer und des Maulbeerbaumes, Gratz 1828, v prevodu bogo¬ slovca Antona Pintarja pod naslovom: »Kratek poduk sviloprejke ali shidne gosenice prav in s velikim pridom rediti«. 351 Tudi dva člana Kme¬ tijske družbe, horjulski župnik Fr. Veriti in škocjanski župnik Janez Zalokar, sta sestavila poljudna navodila ter jih predložila odboru. Za¬ lokarjev spis iz leta 1836 »Nauk, kako shido perdelovati, nauk kako murbe saditi in shidne zherve srediti, sa kmezhke ljudi, kteri shele v teh re- zheh poduzhiti se in v kratkim obogatiti, poleg nar boljshih uzhenikov grofa Dandola, gospod Hazeta in Bonfusa« 352 so priobčile »Novice« v letih 1843-44 v nekoliko spremenjeni obliki pod naslovom »Nauk kako shido pridelovati ali nauk kako murve saditi in shidne zherve ali gosenze srediti«. 353 Ob osemdesetletnici Kmetijske družbe na Kranjskem leta 1855 je cenil dr. Bleiweis število murv na Kranjskem na okoli 85.000. Sredi¬ šča svilogojstva so bila: na Notranjskem Vipavska dolina, na Dolenj¬ skem okolica Krškega, Kostanjevice, Mokric, Mirne in Mokronoga, na Gorenjskem pa okolica Ljubljane in Smlednika. 354 3« Annalen II. 2. (za leto 1837) 77—88, 1838/39, 15, 102—113. O Hlubeku prim. SBL I. 324 sl. s« KmD S 1 (19.1., 17. II. 1834), MHK 1855, 23. Annalen 1845, 9, Nz 1869, 73 sl., 1879, 2. 351 Annalen 1842, 68, KmD S 1 (3. VIII. 1840), Fr. Simonič, Slov. biblio¬ grafija I. Lj. 1903—1905, 394 (popravi leto izdaje 1840 in ne 1841). O Ant. Pintarju gl. SBL II. 342 (enako popravi 1840). Na to me je opozoril prof. Jože Žigon. 352 KmD S 1 (15. X. 1840). Zalokarjev spis v DAS, Škatla I. zbirk Zgodov. društva za Kranjsko pod št. 7. O Veritiju gl. Jezičnik XXIII. Lj. 1885, 50—54. 333 N 1843, 37—38, 41—42, 45—47, 49, 53—54; 1844, 26, 29—30, 33, 37—38, 41—42, 46, 49—50, 53—54, 57. Skrajšano je povzel J. Zalokar tudi v knjigi, Umno kmeto¬ vanje in gospodarstvo, Lj. 1854, 189—195, 284—287. Opira se pa že na Hlubek- Bleiweisova navodila. Gl. še Bleiweisovo pismo KmD S 1 (6. VII. 1853). 354 J. B 1 e i w e i s , Nauk ... 7, isti, Zgodovina c. kr. krajnske kmetijske družbe, Lj. 1855, 22, Historische Skizze der k. k. Landwirtschaft-Gesellschaft in Krain von ihrer Entstehung bis zum Jahre 1854, MHK 1855, 22 sl., V. F. Klun, Zur landwirtschaftlichen Statistik von Krain mit Ende 1852, MHK 1853, 85 sl., Annalen 1843, 58, 1846, 3 sl., N 1843, 79. O Bleivveisu prim. SBL I. 42. Potrebna bi bila kritična študija o Bleiweisovem delovanju v agrarnih panogah. Prim. Stane Mihelič, Kmetijska družba in ustanovitev »Novic«, Slavistična revija I (1948) 27—58. O murvah ob ribniških cestah gl. A. L e s a r , Ribniška dolina, Jber. d. Oberrealschule in Laibach 1864, 6. Industrijsko-obrtne razstave v Celovcu 1838. 1 * 99 Do prihoda dr. Hlubeka iz Ljubljane na graški Joanej je tičalo svi- logojstvo na Štajerskem v skromnih začetkih. Na pobudo nadvojvode Janeza je predaval Hlubek leta 1840 ob dvajsetletnici štajerske Kme¬ tijske družbe o stanju svilogojstva v deželi in dal iz dotedanjih izkušenj vrsto predlogov za povzdigo te panoge. 355 Murve uspevajo na Štajerskem, podlaga za krmljenje gosenic mora biti bela murva, le dopolnilo ostale vrste (morus morettiana, multicaulis). Zaradi podnebnih razmer je valiti jajčeca sviloprejke v alpskih predelih šele ob koncu meseca maja. Za uspeh pri gojenju sviloprejk je bistvena čistoča. V alpskih deželah pri¬ dobljena surova svila je enakovredna italijanski in francoski. Za razmah svilogojstva pa je potrebno: 1. Zasaditi čim več murv. Na poskusnem dvorcu Štajerske kmetij¬ ske družbe, ki je služil dotlej le sadjarstvu in vinogradništvu, naj bi uredili veliko drevesnico murv. Z mladimi murvami naj bi zasadili čim prej robove cest in pusta, peščena zemljišča. 2. Na poskusnem dvorcu naj bi praktično poučevali v gojenju murv in gosenic sviloprejke. Ko bi imeli dovolj izkušenj, bi izdali navodilo o svilogojstvu in ga razdelili med kmečko prebivalstvo. 3. Potrebna je posebna sekcija za svilogojstvo, ki bi povezala vse svilorejce in zbrala za razvoj te gospodarske panoge potrebna denarna sredstva. Pozivu Kmetijske družbe so sledile številne zemljiške gosposke na Sp. Štajerskem. Lepe nasade murv so imeli v Pekrah pri Mariboru, Račjem, Radgoni, Blagovni pri Celju in Novem Celju pri Žalcu, Laškem, Šoštanju in Ptuju. Znameniti so bili nasadi v Plevni pri Žalcu, ki jih je uredil Ludvik Hausmann, lastnik gradu Novo Celje. Spomladi leta 1843 je zasadil okrog 13.000 drevesc, jeseni istega leta je dodal še nadaljnih 10.000. Skušal je pomnožiti nasade na več sto tisoč murv. Pri gradu Novo Celje je zasadil drevored murv proti Petrovčam, Žalcu in k Savi¬ nji. Savinjska dolina se je odlično izkazala za murvine nasade. 356 V graščini Plevni je bila velika vzorna svilorejnica, ki so jo vodili Italijani, ki se pa zaradi izdatkov za oskrbovanje dreves in strežbo gosenic ni mogla dolgo držati. v Gradcu 1841 in v Ljubljani 1844 so pokazale, da proizvajajo dobro surovo svilo (Kmetijska družba, Andrijana Graf, Ljubljana, dr. Jos. Orel). Gl. Bericht liber samtliche Erzeugnisse, welche fiir die erste zu Klagenfurt im Jahr 1838 eroffnete Industrie-Ausstellung des Vereines zur Beforderung u. Unterstiitzung der Industrie u. der Gewerbe in Innerosterreich eingeschickt worden sind. Gratz 1839, 131, 136, Bericht ... fiir die 2. zu Graz im Jahre 1841 .:. eingeschickt worden, Graz 1843, 105, Bericht ... fiir die 3. zu Laibach im Jahre 1844 ... eingeschickt worden, Graz 1845, 77. 355 Vh 41 (1841) 147—160, 42 (1841) 161—162. 356 Jos. A. J a n i s c h , Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark I. Graz 1878, 91 sl., R. P u f f , Der Seidenbau zu Pliuna nachst Neucilli, IB 1849, 169, G. Z i s 1 1 e r , Seidenzucht im Unterland vor 100 Jahren, Marburger Zeitung 1944, št. 344 (9. XII.), Fr. V a r d j a n , o. d. 226, Krajevni leksikon Dravske bano¬ vine, Lj. 1937, 95, Janko Orožen, Fevdalno omrežje v srednjem in spodnjem Posavinju, Celjski zbornik 1951, 30. 100 Leta 1843 je bilo ustanovljeno na Štajerskem društvo za svilogoj- stvo z delniško glavnico 12.000 gld., čigar poslovodja je postal dr. Fr. Hlubek. 351 Društvo je kupilo posestvo v Baierdorfu pri Eggenbergu (Gradcu) ter uredilo tam veliko drevesnico murv. Vsako leto je naročalo jajčeca sviloprejk iz Italije ter jih razdeljevalo med svoje člane. Društvo je imelo tudi svilorejnico in naprave za odvijanje surove svile s ko¬ konov. Leta 1846 je štelo 81 članov. 353 Društvena drevesnica je oddala od leta 1843 do 1866 okrog 350.000 murv posameznim svilorejcem, 355 zlasti na Spodnje Štajersko, pa tudi na Kranjsko. Na poskusnem dvorcu Štajerske kmetijske družbe so prirejali tečaje o svilogojstvu. Delali so poskuse, da bi ugotovili najprimernejšo metodo. Leta 1850 je izdalo šta¬ jersko društvo za svilogojstvo navodilo, ki ga je spisal dr. Fr. Hlubek 160 in prevedel za štajerske Slovence Felicijan Globočnik pod naslovom »Nauk murve in svilne gosenice rediti«, Gradec 1851. Fo Hlubekovem spisu je priredil za Kranjsko kmetijsko družbo dr. Janez Bleivveis »Nauk murve in svilode rediti in svilo pridelovati,« Ljubljana 1851. Ko je pošla naklada, so nameravali izdati knjižico na novo, toda Hlubekove lito¬ grafske plošče, ki jih je uporabil Bleivveis za svoj spis, niso bile več ohranjene. 361 V začetku 19. stoletja je sodil M. Pierwipfl preveč optimistično, da ni treba biti v skrbeh za prodajo svilenih zapredkov, ko bo njihova pro¬ izvodnja precejšnja. Da pa ne bi oškodovali dobičkaželjni špekulanti malih svilorejcev, je predlagal, naj nakupuje zaenkrat Štajerska kme¬ tijska družba kokone. 362 Tudi notar dr. Josip Orel, 363 ki je bil po smrti župana J. N. Hradeckega vodilni svilorejec v Ljubljani, je spoznal, da bo zagotovljena prodaja kokonov pospešila razširitev svilogojstva na Kranj¬ skem. Mnogi bi se ga lotili, ako bi vedeli, da bodo mogli vnovčiti pride¬ lane kokone za neko vnaprej znano ceno. Kranjska kmetijska družba se ni upala nakupovati svilenih zapredkov, marveč je priporočala ustanovitev posebnega društva za svilogojstvo, ki bi prevzemalo kokone. 364 To je dosegel dr. Hlubek, ki je pravilno sodil, da bo uspevalo svilogojstvo le tedaj, ako bodo dani zanj materialni interesi. Zato je objavljalo ome¬ njeno društvo za svilogojstvo vsako leto cene, po katerih je kupovalo 357 Fr. Hlubek, Die Landwirtschaft des Herzogthum Steiermark, Gratz 1846, 136 sl., Vh 51, 93 sl., I. Slokar, o. d. 405. 333 Vh 48 (1846) 175. - 359 Enquete 12. sgo jr r _ Hlubek, Unterricht in der Maulbeerbaum- und Seidenzucht ftir das Landvolk. Herausgegeben von dem steiermark. Seidenbau-Vereine, Gratz 1850, VIII, 72 str. Na Koroškem je izdal dr. Jan. Burger razpravo o gojenju sviloprejk. Gl. E. Aelschker, o. d. 1256. O Burgerju prim. C. v. W u r z b a c h , o. d. 2, 215 sl. 397 KmD S 1 (10. IX. , 15. IX. 1863), Nz 1869, 66. 333 Vh 20 (1826) 113. Podobno je sodil Heintl, prim. IB 1834, 66 sl., A. Scha- chinger, o. d. Jber. f. Landeskunde Niederosterreichichs XXVII, 188. 363 Jos. Orlu prim. SBL II. 228 sl., Annalen 1846, 43. 364 Annalen II. 2 (1839, poročilo za leto 1837), 45—47. 101 na Štajerskem svilene zapredke in surovo svilo. V enak namen je bilo ustanovljeno koroško društvo za svilogojstvo s sedežem v Celovcu, ki je štelo leta 1867 560 članov. 365 Na Kranjskem pa ni bilo odziva. Zato se je ponudil leta 1840 dr. Orel, da bo odkupoval od svilorejcev po 40 krc. funt živih, po 50 krc. funt umorjenih kokonov. 366 Orel je nakupoval kokone in tržil z njimi celo desetletje. Sprva jih je plačeval po 30 do 40 krc. funt, 367 od leta 1853 dalje pa po 36 do 45 krc. funt živih in 50 krc. do 1 gld. (= 60krc.) funt umorjenih. 368 S tem seveda ni odpadla zadnja ovira za razmah svilogojstva na Kranjskem, kakor je zatrjeval Orel. 361 ' Trgovina s kokoni ni bila stalno urejena za celo deželo. Jan. Bleivveis je ponovno predlagal leta 1851, naj ustanove po štajerskem vzgledu društvo za svilogojstvo. Ako pa to ne bi bilo mogoče, naj kupujejo večji svilo- rejci v glavnih središčih svilogojstva kokone od majhnih rejcev, ker sicer ti ne bodo vedeli kam prodati svoj mali pridelek. 370 Ker so pa vedno znova izražali člani Kmetijske družbe željo, da ku¬ puje družba kokone od majhnih svilorejcev po oni ceni, po kateri bi jih mogli prodati v večjih količinah na Dunaj ali v Gorico, je pričela Kranj¬ ska kmetijska družba leta 1853 prevzemati kokone po tarifi, ki jo je objavilo vsako leto štajersko društvo za svilogojstvo. 371 S tem so upali najbolje podpreti in pospeševati svilogojstvo, da ne bi opustili ljudje tega posla zaradi nizkih cen, ki so jih nudili špekulanti. Odbor Kmetijske družbe pa ni imel za to potrebne izkušnje in ni pravilno organiziral pregleda in nakupa kokonov. Ker niso zadušili bub v kokonih, so več¬ krat pregrizli metulji zapredke, uničili jih s tem, obenem pa še umazali ostale kokone v zabojih. V nekem primeru je sporočila Jan. Bleivveisu tvrdka A. Schvvalla et Co. na Dunaju, ki so ji oddajali surovo svilo, naj ne pošilja takega blaga, ker je brez vrednosti. 372 Edina večja odvijalnica (filanda) z 18 pečicami (forneli) je bila urejena leta 1847 v Plevni pri Žalcu. 373 Ostale naprave za odvijanje surove svile s kokonov so bile majhne in na ročni pogon. Leta 1866 so jih našteli na Štajerskem 9, na Koroškem 1, ki je bila last društva za svilo¬ gojstvo. 374 Na Kranjskem jih je bilo 7. Kmetijska družba jo je dala na¬ praviti že leta 1839. Ko se je lotil dr. Orel nakupovanja kokonov, je uredil v svoji hiši poseben prostor za odvijanje surove svile ter vsako leto naprosil Goriško kmetijsko družbo, da mu pošlje v sezoni strokovno izvežbane delavke, kajti prodajna cena surove svile je bila odvisna od sss Internationale Ausstellung zu Pariš 1867, Katalog der osterr. Abtheilung, Wien 1868. 366 Annalen II. 4 (1840—41) 27—29. 56 1 N 1845, 112. s«« N 1854, 157, 369 IB 1841, 30, 33—34. s7o j. B 1 e i w e i s , Nauk murve in svilode rediti. Lj. 1951, 4. 311 N 1853, 402, 1854, 145, KmD S 1 (6. VII. 1853). 372 KmD S 1 (21. X. 1854). - 3’3 IB 1849, 169. 37« Enqušte 15 sl. 102 pravilnega odvijanja. 375 Za to potrebno napravo so si oskrbele tudi uršu- linke v Ljubljani, graščina Otočec in Rakovnik ter Karel Florian v Kra ¬ nju. 378 Leta 1856 je zbudil veliko pozornost predlog Karla Bedina deli Oglio, zakupnika graščine Zaprice pri Kamniku, da bo uvedel na Kranj¬ skem svilogojstvo po sistemu lombardsko-beneškega kraljestva in uredil v Kamniku odvijalnico (filando). V svoji vlogi na deželno vlado je spretno prikazal prednosti in bogastvo, ki ga uživata Lombardija in Benečija, ter jih pripisoval sistemu svilogojstva v teh deželah. Nasadi murv v ljubljanski okolici in Florianov nasad murv v Kranju dokazujejo po nje¬ govem mnenju, da je kranjsko podnebje primerno za murve. Kokoni, ki jih je videl na zadnjem letnem sejmu v Ljubljani, so bili enaki po kakovosti italijanskim. Zato zavisi napredek svilogojstva na Kranjskem samo od italijanskega sistema, ki ga je razložil predsedniku Kmetijske družbe Fidelisu Trpincu. Z izvajanjem načrtnega svilogojstva je že de¬ loma začel. Poklical je 4 italijanske družine v deželo. Urediti namerava v Kamniku veliko drevesnico murv, ki bi štela naslednje leto že 40.000 sadik. Iz nje bi oddajal drevesca svilorejcem. Kmetom, ki bi se lotili svilogojstva, bi dajal že sedaj denarna posojila za preživljanje. Dal bi jim tudi strokovne delavce kot inštruktorje na razpolago. Večkrat bi prepotoval deželo in nadziral izvajanje načrta. Kamničanom, ki kažejo zanimanje za stvar, bi razdelil murve po nizki ceni. Tudi trgovski zbor¬ nici bi jih oskrbel za razdelitev med občine. Jajčeca sviloprejk bi dajal brezplačno na razpolago. Gosenic bi gojil sprva le toliko, kolikor bi zado ¬ ščalo listje Florianovega nasada v Kranju. Pri tem bi poučeval kmečka dekleta v svilogojstvu. Ko pa bo imel dovolj listja, bi začela obratovati njegova filanda v Zapricah, ki jo je pričel graditi. Tu bi sprejel na delo po dve dekleti iz vsake vasi v okolici. S sodelovanjem Kranjske kmetijske družbe je želel pokupiti letni pridelek svilenih zapredkov. Su¬ rovo svilo pa bi pošiljal na Dunaj. Upal je, da bo služilo njegovo pod¬ jetje za vzgled Koroški in Štajerski. Kranjska kmetijska družba je smatrala Bedinov načrt za izvedljiv in pravilen. Hvalila je njegovo poznavanje razmer. Ker je manjkalo ne¬ kega osrednjega svilorejnega podjetja, ki bi se uveljavilo v vsej deželi ter dalo tej agrarni panogi potrebno donosnost, je svilogojstvo na Kranjskem tako počasi napredovalo. Italijanski podjetnik pa bi pospeše¬ val ureditev murvinih nasadov povsod po deželi, dajal praktična navodila za pravilno obrezovanje dreves, preskrbel vsakomur jajčeca, pokupil kokone in omogočil v moderni filandi odvijanje surove svile. Nasprotno pa je razkril vodja kamniškega okr. urada Bedino kot sleparja, njegove trditve kot pretirane oz. neresnične. Prikazal ga je kot enega izmed številnih Italijanov, ki so se pojavili tedaj na Slovenskem 373 Annalen II. 4 (1840/41) 27—29, N 1845, 112, KmD S 1 (23. VIII., 5. X. 1839, 20. VII. 1844). 376 Annalen 1843, 59, Stat. Bericht, Laibach 1872, 186. 103 zlasti kot izkoriščevalci gozdov. Vzel je sicer v zakup graščino Zaprice za 20 let, toda bil je lastniku že okoli 20.000 gld. dolžan. Njegov zet Italico Lavagnolo je kupil svobodniško hubo v Tunjicah, ostal pa večino kupnine dolžan. Dolg je bil sicer vknjižen, toda kupec je izsekaval s svojim tastom gozdove na kmetiji ter pošiljal les v Italijo. Vsled tega je dejanska vrednost hube stalno padala. Vodja okr. urada je bil sam ljubitelj svilogojstva. Spodbujal je kmečke posestnike kamniškega okra¬ ja, naj se ga lotijo. Sam je uredil majhno drevesnico murv. Zato je vedel, da Bedinu za začetek nikakor ni bilo potrebno posojilo 3500 gld., za katero je ta prosil. Tudi ni bilo mogoče govoriti o pridobivanju koko¬ nov, preden je bilo na razpolago v kamniškem okraju zadostno število odraslih dreves. Dobavljati murvino listje iz Kranja bi bilo neresno diletantstvo, kajti listje za krmo mora biti sveže. Bedin je zasadil šele 2000 sadik in 100 dreves, ki jih je dobil iz Vidma. O gradnji filande pa še ni bilo sledu. Italijanske družine, ki jih je omenil v svoji vlogi, so njegovi hlapci, ki so bili prej zaposleni kot zidarji pri gradnji erarične smodnišnice v Kamniku. Prebivalci Kamnika tudi niso izrazili želje, da bi se lotili svilogojstva. Nasprotno smatrajo priselitev Italijanov za veliko nesrečo. O poučevanju kmečkih deklet v svilarstvu ne more biti go¬ vora, ker so bili ti Italijani na tako slabem glasu, da poštena dekleta vobče ne bi prišla v njihovo službo. Bedin torej nima subjektivnih in objek¬ tivnih sposobnosti za izvedbo načrta. Predlog ima le namen dobiti denar in z njim rešiti svoj skrajno slab finančni položaj. Nato je odredila deželna vlada komisijski ogled v Zapricah, ki je ugotovil točnost poročila kamniškega okr. urada, zlasti da dosedanje Bedinovo delo ni bilo v nikakem razmerju s predloženim ogromnim načrtom in da so bili drugod na Kranjskem mnogo večji nasadi murv kot pa v Kamniku. 377 7. Kriza in ponovni vzpon svilogojstva na Primorskem (od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne) Sredi 19. stoletja je nastopil dogodek, ki je zavrl in dlje časa ogrožal svilogojstvo na Slovenskem. Bolezni gosenic sviloprejk, zlasti poapnenje in pebrina, so se pojavile najprej leta 1846 na Francoskem, se razširile odtod v Severno Italijo in pričele ogrožati svilogojstvo. Od tam so zajele okoli leta 1857 Gradiščansko in Goriško. 3 ™ Gosenice so obolele in pogi¬ nile. Ogromni nasadi murv med Devinom, Tržičem, Oglejem, Gradežem, Zagrajem in Gorico so ostali neizkoriščeni. Koloni, ki so se skromno preživljali od vinogradništva in svilogojstva, so zapadli v obupno rev¬ ščino. 379 Bolezni, ki so se hitro širile, so povzročile velikansko zmedo v 3 " Arhiv deželne vlade v DAS, fasc. 25—8 (1857): 4. XII. 1856, 29. IV. 1857, KmD S 1 (19.1., 7.1. 1857). 3,8 N 1866, 94, J. B o 11 e , Die Seidenraupenzucht, Geschichte der osterr. Land- und Forstwirtschaft u. ihrer Industrien 1848—1898, Wien 1899, 759 sl. 379 KmD S 1 (avg. 1862, dopis lj. postajenačelnika Gurnigga). 104 eni najvažnejših gospodarskih panog na Primorskem. Posebno hude so bile posledice v ravnini, v okrajih Červinjan, Krmin, Tržič, Gradiška, Gorica. Povsod se je občutno zmanjšal letni pridelek kokonov, ponekod so poginile vse gosenice. 300 Uradne poizvedbe so pokazale kritično stanje svilogojstva na Primorskem. Proizvodnja kokonov je znašala leta 1866 v primerjavi z nekdanjim srednjim letnim pridelkom v okrajih. 381 * Podatki za Červinjan in Ajdovščino so najbrž zamenjani. V goriškem okraju so znašale izgube zaradi bolezni preko 2/3 gose¬ nic. Celotno proizvodnjo kokonov so cenili v dobi najtežje krize na Primorskem na 10 do 15.000 kg, to je komaj 3,3 do 5 % nekdanje koli¬ čine. Bolezni so segle tudi na obalo Istre (Koper, Buje, Poreč). Predeli v hriboviti notranjosti po so kljubovali boleznim. Zato so pričeli pri¬ hajati svilorejci iz Goriške in Italije na Kras in v notranjost Istre ku¬ povat žive kokone, da dobe zdravo seme (jajčeca). To zanimanje za kokone je pospešilo razvoj svilogojstva v pazinskem in novigrajskem okraju (Jelšane, Materija, Podgrad). 382 Zelo mnogo kokonov so prodali v inozemstvo iz občin Rodik, Kazlje in Dobravlje sežanskega okraja, kjer ni bilo bolezni gosenic. V Kopru in Poreču so postali sejmi za kokone posebno živahni v desetletju od 1857 do 1867, ko so iskali iz Italije tu zdravih kokonov za jajčeca. 383 V tej krizi na Primorskem je nastal celo načrt, da bi gojili goriški svilorejci gosenice na Kranjskem na veliko, za krmljenje potrebno sveže murvino listje pa bi pošiljali semkaj kot brzovozno blago po železnici. Prve poskuse so napravili leta 1861 v Št. Petru (Pivki) na Krasu in v Divači, kjer so dobro uspeli. Previdni svilo¬ rejci pa so dvomili, da bo uspešno krmljenje gosenic z murvinim listjem, ki pride razgreto in že deloma suho po železnici. Bali so se, da utegnejo vsled tega gosenice zboleti. 384 Kmalu nato so zajele bolezni tudi alpske dežele. Leta 1868 pa so prodrle na Primorskem ih v Istri celo v gorate predele in uničile zlasti večje svilorejnice. 385 Učinkovitega sredstva zoper bolezni niso poznali. Kmetijske družbe so priporočale, naj odpravijo svilorejci sledeče pomanjkljivosti: 1. da so 380 Calendario 1856, 53 sl., 63 sl. 381 Enquete 53 sl., tabela TX. 382 Enquete 55. 383 Enquete 19, 55, N 1870, 205. 334 Km D S 1 (avg. 1862). 385 Enqučte 23. 105 pustili izleči preveliko število jajčec, kar ni bilo v razmerju z razpo¬ ložljivim prostorom in orodjem (lesami); 2. da so premalo pazili na čistočo prostorov in orodja (les, zapred- nih hišic), vendar si niso mogli razložiti, da so bili n. pr. v Motovunu najlepši in najbolj zdravi kokoni iz najbolj zanemarjenih, ozkih in 7 dimom prekajenih koč revnih prebivalcev; 3. da so premalo skrbno izbirali jajčeca; tudi prostore za gojenje gosenic bi morali ločiti od prostorov za zapredenje. 386 Glede nadaljnje usode svilogojstva na Primorskem so bila mnenja svilorejcev deljena. Nekateri so priporočali uvoz sviloprejkinih jajčec iz Romunije, balkanskih držav, Levante, zlasti pa iz Vzhodne Azije (Japonske in Kitajske), ki so jih smatrali za odporne proti boleznim. 187 Trst je pričel uvažati velike količine jajčec iz Albanije, Epira, Srbije, Črne gore, Dalmacije in Japonske ter razvil živahno trgovino z njimi. Kmalu so gojili v ravninskem delu Goriške in Gradiščanske pretežno originalne in reproducirane japonske sviloprejke. Ker so bile stare domače vrste sviloprejk na Krasu in v notranjosti Istre mnogo bolj odporne zoper bolezni, so priporočali zopet nekateri, da bi ostali pri teh. Odsek za svilogojstvo pri tržaški Kmetijski družbi je hvalil sviloprejke v Trebčah na Krasu, ki so se ohranile zdrave že 16 let. Tudi na Gori¬ škem so skušali rešiti domačo rumeno vrsto sviloprejk s tem, da so ugotavljali v sosednjih goratih krajih ob času vzreje najbolj zdrave gosenice te vrste in odbirali najlepše kokone za pridobivanje jajčec. Vendar so spravile vsako leto ponavljajoče se izgube pri svilogojstvu najbolj vztrajne rejce v stisko in obup. Mnogi mali svilorejci so zbrali le s težavo s pritrgovanjem od ust toliko denarja, da so mogli kupiti potrebno murvino listje. 388 Nekateri svilorejci pa so iskali nadomestila za bolne gosenice sviloprejke (bombyx mori) v novih vrstah vzhodno¬ azijskih prelcev [Samia (Attacus) cynthia Drury, Antheraea yamamai Guer., Antheraea pernyi Guer. in Samia (Attacus) cecropea L.]. 889 Prvo gosenico so krmili z listjem pajesena ali turške murve (Ailanthus glan- dulosa), ki so jo posadili na Goriškem, pa tudi ob progi južne železnice. Z njo je delala poskuse Goriška kmetijska družba, zlasti Viljem pl. Ritter v Stražicah ob Soči. 390 Še več upanja so stavili na skupino hrastovih prelcev, zlasti A. yamamai, ki so jih gojili na prostem v hrastovih 386 Enquete 24, Jber. d. k. k. Seidenbau-Versuchsstation in Gorz furs Jahr 1859, 41. 3S’ N 1864, 863. 1888. 236. 1870, 181, KmD S 1 (17. IX. 1884, 20. X. 1883), Jber d. k. k. Seidenbau-Versuchsstation, 33. 388 Jber.d. k. k. Seidenbau-Versuchsstation, 31, 33, 41, 42 sl., 44 sl. 389 Fr. Bock-L. Picorini, Die Seidenspinner (Technologie der Textil- fasern VI. 1) Berlin 1938, 17—26. 390 Calendario 1852, 37—43, 61, Nz 1869, 74, Leop. Debevec, Eksotična lepotična drevesa, Slov. Čebelar LVI (1954) 17 sl. 108 gozdovih. 391 Pa tudi poskusi z bezgovim prelcem (A. cecropea) niso zado¬ voljili. 892 Od vseh teh vrst prelcev, ki so proizvajali svili podobno, toda slabšo tvarino, ni bilo pričakovati, da bodo izpodrinili sviloprejko (b. mori). Vprašanje svilogojstva je postalo pereče tudi za državo, odkar je izgubila Lombardijo (1859) in Benečijo (1866). Vlada je izpremeniia svoje stališče do te agrarne panoge in se je odločila, da jo bo pospeše¬ vala z materialnimi sredstvi. Kmetijsko ministrstvo je želelo dobiti najprej jasno sliko o stanju svilogojstva v posameznih deželah. 393 Poročilo ankete so nato predložili zastopnikom Kmetijskih družb in dru¬ štev za svilogojstvo, ki so se zbrali na kongresu od 15. do 17. okt. 1867 na Dunaju. Štajersko društvo za svilogojstvo je zastopal dr. Fr. Hlubek, ki je užival velik ugled kot starosta svilorejcev. 394 Goriško kmetijsko družbo je zastopal V. pl. Ritter, lastnik predilnice v Stražicah ob Soči, Kranjsko kmetijsko družbo pa drž. poslanec grof Jožef Barbo-Waxen- stein z Rakovnika. Obravnavali so vsa bistvena vprašanja in predlagali vrsto ukrepov za povzdigo svilogojstva v državi: 395 razširitev murvinih nasadov zlasti z ureditvijo novih velikih drevesnic, pobijanje bolezni gosenic, ustanovitev posebne uvozne družbe, ki bi oskrbovala zanesljiva originalna jajčeca japonskih sviloprejk, ustanovitev poskusnega in raziskovalnega državnega zavoda za svilogojstvo v Gorici, uvedbo pouka o gojenju murv in sviloprejk v učiteljiščih in ljudskih šolah ter posta¬ vitev posebne komisije za svilogojstvo v kmetijskem ministrstvu, ki naj bi odločala o državnih podporah za svilogojstvo. Z izdatnimi državnimi podporami so skušali uresničiti na Primor¬ skem načrte in predloge dunajskega kongresa za svilogojstvo. Uredili so nove drevesnice murv ter razdeljevali sadike revnim kmetom in ljudsko- šolskim učiteljem. 390 Ker je bilo sedaj težišče svilogojstva na Goriškem, je bilo potrebno, da ustanove tam zavod, ki naj bi po želji Goriške kmetijske družbe ne opravljal samo znanstveno-raziskovalnih del t. j. ugotavljal vzroke bolezni, jih preprečeval in pridobival zdrava jajčeca, marveč gojil sviloprejke na veliko. Družbin predsednik Aleksander pl. Claricini je ponudil v ta namen svoje posestvo v Pierisu, kjer je bilo 391 Amtlicher Bericht liber die X. Versammlung deutscher Land- und Forst- wirthe zu Gratz im September 1843, Gratz 1847, 629 sl., Jber. d. k. k. Seidenbau- Versuchsstation in Gorz fiir das Jahr 1873, Gorz 1874, 68 sl., 81. 392 Bericht_Wien 1874, I. T. 162. 393 O tem so izdali: Enquete liber den Seidenbau in Osterreich, Wien 1867, A. Schachinger, o. d. 231. 391 A. Schachinger, o. d. 236 sl., Verhandlungen des Seidenbau-Con- gresses am 15., 16. und 17. Oktober 1867, Wien 1867, uvod. 395 A. Schachinger, o. d. 238 sl., 240 sl., Jb d. k. k. Ackerbau-Ministe- riums liber die Massregeln und Arbeiten zur Forderung der Landescultur in den im Reichsrathe vertretenen Konigreichen und Landern f. 1868, Wien 1869, 98—123, Bericht . .. Wien 1874, I. T. 161 sl. 396 Enquete 29, Verhandlungen des Seidenbau-Congresses, Wien 1867, 40 sl.. S. Rutar, Trst in mejna grofija Istra (Slov. zemlja II), Lj. 1896, 95. Nagrado za večje nasade murv je obljubljal zakon z dne 5. junija 1869. 107 murvinega listja za pridobivanje 1000 funtov (po 560 g) kokonov in ves svilorejni inventar. 397 Prof. Friderik Haberlandt s kmetijske šole v Alten- burgu (Ogrska) pa je odklanjal ta načrt. Gojenje sviloprejk ne more biti glavna naloga bodočega drž. zavoda, marveč naj raziskuje in dela poskuse ter podpira delo svilorejcev z mikroskopskimi preiskavami. Le v manjši meri bi mogel služiti kot vzrejališče za jajčeca. 39S Njegovo stališče je zmagalo. Prevzel je leta 1869 vodstvo zavoda s sedežem v Gorici. Za obnovo svilogojstva na Primorskem in za napredek te agrarne panoge v Evropi sploh si je pridobil goriški zavod izredne zasluge s prirejanjem strokovnih tečajev, s kontrolo jajčec in s pridobivanjem jajčec s celič¬ nim plodenjem, kot ga je predlagal Louis Pasteur (Pariz). 399 Po vzgledu drž. poskusne postaje v Gorici so uredili manjše društvene postaje za kontrolo jajčec v Kopru, Bujah, Poreču, Vodnjanu in Pazinu. 400 Na Gori¬ škem so tudi nastavili posebne potovalne učitelje, ki so prirejali tečaje po deželi in predavali o murvah in sviloreji. Učiteljišča v Gorici in Trstu so uvedla teoretski in praktični pouk o svilogojstvu. 401 Na goriškem za¬ vodu so sestavili tudi primerno navodilo za umno svilogojstvo. Leta 1871 je izšel v prevodu F. Povšeta z goriške kmetijske šole Haberlandtov »Kratki navod k vzreji domačih sviloprejk«, dve leti pozneje pa »Naprava svilodnega semena po celičnem načinu«. 402 Po odhodu Fr. Haberlandta na agronomsko visoko šolo na Dunaju je prevzel leta 1872 J. Bolle vodstvo zavoda, ki je postal proti koncu stoletja drž. postaja za kmetijsko- kemične poskuse, ki je razširil svoje področje tudi na vinarstvo. Jos. Bolle je objavil leta 1872 »Kratek navod kako razumno izrejati svilo- prejke«. Knjiga je izšla leta 1908 v razširjeni izdaji, pri kateri je sode¬ loval Fr. Gvozdenovič. 403 Sistematsko delo za povzdigo svilogojstva na Primorskem je bilo uspešno. Že okoli leta 1870 se je posrečilo večjim zemljiškim posest¬ nikom, da so močno zmanjšali učinek bolezni gosenic. 404 Glavno pažnjo 3!n Enquete 25. » Enquete 26—28. 39» Rene D o 11 o t, Le Souvenir de Pasteur & Villa Vicentina, Studi Gori- ziani VIII (1930) 25—37. «' S. R u t a r , o. d. 95. N 1873, 174. 402 Haberlandtov članek, O izreji gosenic ali sviloprejk, so priobčile N 1873, 169, 177, 186; O napravi svilodnega semena po celičnem načinu, N 1872, 115, 124. Goriški zavod je zbiral tudi podatke o stanju svilogojstva in izdajal letno poročilo ter poseben časopis za svilogojstvo, prim. Nz 1870, L 10, 1871, 10. Tudi Goriška kmetijska družba je pripravljala »semena« po celičnem sistemu, prim. N 1871, 336. 403 J. Bolle- Fr. Gvozdenovič, Anleitung zur Kultur des Maulbeer- baumes und zur rationellen Aufzucht der Seidenraupe, Gorz 1908. Izšla je baje tudi slovenska izdaja, ki je pa nisem mogel ugotoviti v naših knjižnicah in bibliografijah. Zavod je objavljal o svojem delu »Bericht iiber die Tatigkeit der k. k. landw.-chem. Versuchsstation in Gorz« v »Zeitschrift fiir das landwirtschaft- liche Versuchswesen in Oesterreich«, Wien n. pr. 1909, 277—314. 404 R. M. C o s s a r , Lineamenti 80 sl., C. v. C z 6 r n i g , o. d. 80. 108 so posvečali zdravemu »semenu«, primerno zračenim prostorom, v kate¬ rih so gojili sviloprejke in čistoči. Proizvodnja kokonov na Primorskem in v Istri, ki je znašala leta 1868 okrog 700 q, se je dvignila že naslednje leto na 1250 q, prekoračila kmalu 2800 q, nazadovala kakšno leto, narastla v 90 letih na povprečno 8000 q ter dosegla leta 1894 višek 15.000 q. 40j Svilogojstvo je bilo tedaj na Goriškem in Gradiščanskem eden glavnih virov dohodkov. Osredotočeno je bilo v ravninskem svetu, pa tudi v gričevju je bilo močno razširjeno. Tedaj pa je povzročil rastoči uvoz vzhodnoazijske svile trgovinsko krizo v svili. Cene kokonov so nazado¬ vale skoraj za polovico. 400 Zato so se morali lotiti kmetovalci drugih donosnejših kultur. Na Primorskem so se zavzeli za vinogradništvo in sadjarstvo. Zadnje je začelo izpodrivati svilogojstvo zlasti v višjih legah, v Brdih, v Soški in Vipavski dolini. 4J7 Vsled nazadovanja svilogojstva je padel povprečni letni pridelek kokonov (od 1897 do 1917) na 6 do 7000 q. Zaradi bolezni gosenic so prenehale na Primorskem in v Istri mnoge odvijalnice (filande) z delom. V okrajih Červinjan in Kanal vse, v Gradi¬ ški je obratovalo namesto 20 filand le 9. 408 Leta 1872 so našteli na Primorskem 29 filand z 1034 pečicami (forneli), ki so zaposlovale okrog leta 1890 2100 oseb, od teh je bilo 2000 žensk in 70 otrok, ki so delali 15 do 170 dni na leto. V Kopru je bilo leta 1866 le 6 filand s 64 forneli."” Število odvijalnic je nazadovalo iz več vzrokov. Deloma niso mogle tekmovati z italijanskimi obrati, predvsem pa je postajal njihov položaj vedno slabši zaradi padajočih cen surove svile (1857 do 1868 1 kg 120 frankov, 1872 100 frankov, 1889 56 frankov, 1896 40 frankov). Leta 1894 je ustavila obratovanje največja filanda tvrdke Paruzza v Tržiču (Monfalcone). 410 Tudi število predilnic (filatorijev) na Primorskem je padlo na 6. Leta 1902 sta imela od teh dva obrata 50 do 100 delavcev, štirje po 100 do 300 delavcev. Leta 1914 so našteli samo tri predilnice svile. Tako je nazadovala industrija odvijanja in sukanja surove svile zaradi razmer, ki so zavladale na evropskih tržiščih. 411 Svilarska tkalska obrL na Primorskem je postajala od leta do leta bolj skromna. Leta 1858 so bile v Gorici tri manufakture svilenega blaga z 73 statvami. Od tega je bilo 24 navadnih za tkanje svilenega blaga, 21 zn ,05 C. v. C z 6 r n i g , o. d. 23, 89, S. Rutar, Poknežena grofija Goriška ;n Gradiščanska (Slov. zemlja I. 1) Lj. 1895, 90, E. M a s s i, o. d. 82 sl., in tabela v prilogi. 4 “ J. B o 11 e , Die Seidenraupenzucht, 766 sl., A. Schachinger, o. d. 256. 407 Gojenje sviloprejke na Goriškem, Gospodarski list, Gorica, 3. 1. (1924) 70. 408 Enquete 53 sl., tabela IX. 403 S. R u t a r , o. d. 94, C. v. C z 6 r n i g , o. d. 96, E. P a v a n i , o. d. 102 op., E. M a s s i, o. d. 83, Annuario della societa agraria Istriana II. Trieste 1872, 15—17, 37, 116, 131, 228/29, III. (1873) 21—23, 42, 160 sl., MStat 10. Jg. (1863), 199, Enquete 55. «0 Bericht der k. k. Gewerbe-Inspectoren uber ihre Amtsthatigkeit im Jahre 1894, Wien 1895, 155, im Jahre 1896, Wien 1897, 135 sl. 414 Oest Stat XXV. 7. H. Wien 1905, 9, E. M a s s i, o. d. 83. 109 izdelovanje žameta in trakov ter 28 Jacquard statev. 412 Leta 1870 so našteli isto število statev. Delavcev pa je bilo le 97. Tri leta pozneje zbornica za trgovino, obrt in industrijo ni več poročala o tkalcih svile¬ nega blaga na Goriškem in Gradiščanskem. 413 Tako se ni izpolnila želja primorskih svilorejcev, da ne bi ostali pri svilogojstvu in odvijanju surove svile in ne bi prepuščali dobičkanosnejšega predelovanja in trgo¬ vine svile tujcem. 414 Tudi predloga iz leta 1866 niso uresničili, da bi ustanovili lastno delniško družbo, ki bi uredila moderno predilnico svile v središču dežele, kupovala pridelek kokonov pod ugodnimi pogoji ter jih oprostila oderuških špekulantov. 415 Saj je dunajski kongres leta 1867 poudaril, da bi bila predelava surove svile v domači deželi najbolj učinko¬ vito sredstvo za povzdigo svilogojstva na Primorskem. 416 S starim svilarstvom na Goriškem ni imela ničesar skupnega tovarna- mehanična predilnica svilenih odpadkov (florette), ki sta jo ustanovila leta 1853 v Stražicah ob Soči V. Ritter in Rittmeier. Surovino je dobivala predvsem iz Levante in Japonskega ter izvažala prejo povečini na Francosko. Postala je eno najpomembnejših podjetij te stroke v Evropi. 417 Okoli leta 1870 se ji je pridružila podobna predilnica delniške družbe v Zdravščini pri Gradiški. 418 Leta 1902 sta imeli obe podjetji 28.406 vreten. 410 Kriza na tržišču svile je povzročila, da je prenehalo podjetje v Zdravščini, Ritterjevo tovarno pa je prevzela Delniška družba za predenje svilenih odpadkov. 420 Iz poročil obrtnih nadzornikov moremo vsaj deloma spoznati položaj delavk, ki so bile zaposlene v odvijalnicah, predilnicah in tovarnah svile v razdobju 1884 do 1911. Zaradi prahu delovni prostori niso bili zdravi. Delavke, ki so namakale in odvijale kokone v filandah, so morale večkrat na dan umivati roke v vodi, ki ji je bila dodana žveplena kislina. Vsled tega se jim je pogosto močno vnela koža. Nato so morale po 2 do 3 dni prekiniti z delom, da jim je odleglo. Leta 1901 je ugotovil nadzornik, da nekatera podjetja sploh niso skrbela za nezgodno zavarovanje delavk. Do leta 1908 je dovoljevala oblast filandam, da imajo od marca do oktobra (8 mesecev) 13 urni delavnik, ostale 4 mesece pa 11 ur. Meha¬ nične predilnice so imele 11-urni delavnik. Tako dolgo delovno obveznost je odobrila oblast vedno znova, baje zaradi občutne italijanske konku¬ rence. Podjetniki se kar niso hoteli držati predpisov glede starosti delavk in nočnega dela. Vedno znova so grajali nadzorniki, da uporabljajo za delo 442 MStat 10. Jg. 2. H. (1863) 201, 12. Jg. 1, H. (1865) 72. ,B C. v. C z 6 r n i g , o. d. 95, E. M a s s i, o. d. 83. 444 N 1861, 324. 415 Enquete 85. 4ic Verhandlungen des Seidenbau-Congresses, Wien 1867, 46, J. B o 11 e , o. d. 766, Jos. Mal, Zgodovina slov. naroda, Celje 1931, 492. der einstigen Jahresproduktion. Da sich die Krankheiten weder auf die Alpenlander noch auf das Innere Istriens verbreitet hatten, stromten die Ziichter und Kaufleute aus Italien herbei, um in diesen Gebieten gesunde Kokons zu erwerben. Man kannte dama ls noch kein vvirkungsvolles Mittel gegen die Krankheiten. Ein Teil der Ziichter empfahl, von nun an Seidenraupen aus den Balkanlandern, der Levante, besonders aus Ostasien (China und Japan) zu beziehen und dann weiter zu ziichten, wahrend andere versuchten, gegen Krankheiten wieder- 148 standsfahige Seidenraupen aus heimischen Rassen zu gewinnen. Es gab auch Liebhaber, die ostasiatische Spinner (Samia cynthia Drury, Anthe- raea yamamai Guer., Antheraea pernyi Guer. und Samia cecropea L.i ziichteten, doch konnten diese Spinner die Seidenraupe (Bombyx morij nicht ersetzen. Die Fragen der Seidenzucht vrnrden auch fiir den Staat wichtiger, seitdem 1859 bzw. 1866 mit der Lombardei und Venetien die grofiten Seidenproduzenten verloren gegangen waren. Um den Verlust zu er¬ setzen, beschlofi die Regierung, diesem Wirtschaftszweige materielle Hilfe zu gewahren. Auf dem Wiener Kongrefi der Seidenziichter im Okto¬ ber 1867 vrarden Richtlinien fiir die vveitere Tatigkeit ausgearbeitet. Da sich nun der Mittelpunkt der Seidenzucht im Kustenlande (Gorz und Gradiška) befand, eroffnete man im Jahre 1869 in Gorz ein staatliches Institut zur Forderung dieses Zweiges der Landwirtschaft; die Leitung iibernahm Prof. Fr. Haberlandt. Die Hauptaufgabe des Instituts war die Bekampfung der Seidenraupenkrankheiten und die Gewinnung gesunden »Samens« nach der Methode Louis Pasteurs. Da in der Seidenzucht- kommission beim Ackerbauministerium das Land Gorz und Gradiška und die Steiermark, nicht aber Krain vertreten war, kam der grofiere Teil der Unterstiitzungen Gorz und Gradiška sowie Istrien zugute. So gelang es seit 1870 die Folgen der Raupenkrankheiten im Kustenlande in ziemlich grofiem Ausmafie auszumerzen. Die Produktion der Kokons wuchs stetig, wie die Tabelle auf S. 123 beweist. Gegen Ende des 19. Jahrhunderts begann der Rohseidepreis wegen wachsender Einfuhren aus Ostasien standig zuriickzugehen. Daher .konnte die Seidenzucht im Gorzisch-Gradiskanischen ihre friihere Position nicht mehr halten. In den Brda bei Gorz, im Tale der Sočar und Vipava war es fiir manchen Grundbesitzer eintraglicher, sich dem Obst- und Weinbau zu widmen. Der Ausbruch der Seidenraupenkrankheiten legte im Kustenlande und in Istrien viele Filanden lahm. Im Jahre 1872 gab es im Kustenlande nur 29 Filanden mit 1034 Ofen, welche um 1890 2000 Frauen, 70 Kinder und 30 Manner durch 15 bis 170 Tage im Jahre beschaftigten. Koper besaK 1866 6 Filanden mit 64 Ofen. Die Zahl der Filatorien ging auf 6, im Jahre 1890 auf 5, 1914 auf 3 zuriick. Die Seidenweberei im Kustenlande wurde von Jahr zu Jahr beschei- dener. Von 1858 bis 1870 hielten sich 3 Seidenmanufakturen mit 73 VVebstiihlen und einer Jahresproduktion von ca. 2856 kg Seidenwaren. Die Zahl der Arbeiter war auf 97 zuruckgegangen. Mit dem alten Seiden- gewerbe im Gorzisch-Gradiskanischen hatten die modernen mechani- schen Spinnereien fiir Seidenabfalle, welche 1853 bzw. 1870 in Stražice bei Gorz und Zdravščina bei Gradiška gegriindet wurden, nichts mehr gemein. Die Berichte der Gewerbeinspektoren ermoglichen es, die Lage der Arbeiterinnen in der Seidenindustrie fiir die Zeit von 1884 bis 1911 einigermassen darzustellen. 149 8. Nach kurzem Aufschvvung ganzliche Aufgabe der. Seidenzucht in den sIowenischen Alpenlandern (zweite Halfte des 19. Jahrhunderts) (S. 111—119) Die Seidenraupenkrankheiten brachten den Alpenlandern eine kurze Periode der Hochkonjunktur. Die Kaufleute und Ziichter aus Norditalien suchten und kauften gesunde Seidenraupeneier, so dali die Kokonspreise von 40 Kreuzer per 1 Pfund auf 1 Gulden und dann ,auf 4 bis 10 Gulden stiegen. Die Spekulation mit Seidenkokons erfaRte besonders die Bauern in Innerkrain so stark, dal? sie alles vibrige vernachlassigten und mit grollem Eifer Maulbeerbaume pflanzten und Seidenraupen ziichteten. Was die langjahrige Propaganda der Landwirtschaftsgesellschaften nicht zustande bringen konnte, erreichte dieses plotzliche Ansteigen der Preise. So wuchs die Zahl der Maulbeerbaume sowohl in Krain als auch in Karnten und Steiermark. Im Jahre 1864 Oberstieg die Gesamtzahl der Maulbeerbaume in Krain bereits 500.000. In Karnten ergab 1869 die Statistik bereits liber 700.000 Baume. Johann Bleiweis hoffte, dah die Pflanzungen noch weiter wachsen wiirden und die Seidenzucht dem Bauernvolk helfen werde, wenn der Feldertrag nicht ausreichen solite. In dieser Phase der Entwicklung war man im Jahre 1863 auch in Krain geneigt, bei der Landwirtschaftsgesellschaft eine Sektion fur Seiden¬ zucht zu griinden. Da kam auch hier die Seidenraupenkrankheit zum Ausbruch und vernichtete alle hochfliegenden Plane. Man mulite sich mit den alten niedrigen Preisen begniigen. Obwohl in Unterkrain ein besonderer Seidenzuchterverein mit dem Sitze in Metlika gegriindet wurde und sich die Krainer Landwirtschaftsgesellschaft alle Miihe gab, die Seidenkokons der heimischen Ziichter zu entsprechenden Preisen zu verkaufen, konnte durch die geringen Unterstiitzungen der staatlichen Kommission nicht einmal so viel erreicht werden, dali die Seidenzucht eine Nebenbeschaftigung kleiner VVirtschaftsbesitzer und ein Erwerbs- zweig fur Arme und Schvvachliche geblieben ware. Dieser Millerfolg, der sich ahnlich auch in Karnten und Steiermark einstellte, war nicht nur eine Folge der verhangnisvollen Erkrankungen der Seidenraupen, sondern auch der ungunstigen klimatischen Verhaltnisse. Im Jahre 1884 mulite sich die Krainer Landwirtschaftsgesellschaft damit einverstanden erkla- ren, dali die Seidenzucht in Krain mit Ausnahme des Vipavatales liber - haupt aufgegeben wurde. Als wahrend des ersten Weltkrieges ein starker Rohstoffmangel eintrat, vvurde wieder der VVunsch nach Versuchen mit der Seidenzucht in den Alpenlandern laut. Doch ging die Krainer Land- vvirtschaftsgesellschaft auf diesen Vorschlag nicht mehr ein, weil die klimatischen und wirtschaftlichen Verhaltnisse es nicht zuliellen. 9. Das Schicksal der Seidenzucht im Kustenlande unter Italien und ihre Aussichten im Slowenischen Kiistengebiet unter Jugoslawien (S. 119—122) Nach dem ersten Weltkriege fielen die Hauptproduktionsgebiete (das Land Gorz und Gradiška sowie Teile des Karstes) an Italien. Da bal d 150 darauf eine Hochkonjunktur fiir Rohseide einsetzte, fand das Interesse fiir die Maulbeerbaum- und Seidenraupenzucht auch in diesen Gebieten neue Nahrung. Doch ehe die neugesetzten Bestande herangevvachsen waren, war die Konjunktur vvieder voriiber. Die Preise der Kokons gingen infolge besonderer Ereignisse auf dem Weltmarkt (Herstellung von Kunstseide, Einfuhr von Rohseide aus Ostasien) katastrophal zuriick: 1923 kostete 1 kg Seidenkokons 70 Lire, 1929 16 Lire, 1930 5 Lire. Die Tabellen auf S. 121 geben die Maulbeerbaumbestande in ha und den Jahresertrag der Blatter in diesem Gebiete fiir 1929, die Produktion der Seidenkokons fiir die Jahre 1927—1934 sowie die Gorzer Marktstatistik von 1928—1931 an. Das Interesse fiir die Maulbeerbaume und die Seiden- zucht schwand sichtlich. In Ungarn hatte man durch Jahrzehnte das Pflanzen von Maulbeerbaumen gefordert. So kam es nach dem ersten Weltkrieg im Ubermurgebiet (Prekmurje) zu einem kurzlebigen Interesse fiir die Seidenzucht. In jenem Teile des einstigen Kiistenlandes, der im Jahre 1947 an Jugoslawien fiel, bestanden in den Bezirken Nova Gorica, Sežana und Tolmin nur Reste der friiheren Maulbeerbaumpflanzungen. Die neugegriindete Seidenstation in Pristava bei Nova Gorica unter Lei- tung Ing. Eugen Mayers iibernahm die schwierige Aufgabe, die Seiden¬ zucht, welche auf hundertjahrige Geschicke zuriickblicken kann, zu erneuern und zu ervveitern, um dadurch der bauerlichen Bevolkerung auf dem Karste zu einem hoheren Lebensstandard zu verhelfen. ' % ■ IMENIK KRAJEV IN OSEB Ajdovščina, 22, 70, 88, 89, 105, 121. Ajelo, 20. Albanija, 106. Altenburg, 108. Andler-Witten, grof, 20, 82. Anglija, angleški, 24, 37, 48, 53, 55, 72, 73. Apfaltrer, baroni, 96. Attems, grof, 55, 58, 70. Auerspergi, knezi, 42. — grofje, 96. Averi, Ivan Jurij, 40. Avstrija, avstrijski, 26, 27, 28, 30, 45, 47, 48, 63, 71, 72, 84, 86, 90, 92, 93, 95, 119. — Gl. Nižja, Notranja Avstrija. Azija, Vzhodna, 106, 109. Bača, 37. Bacciocchi, Elizabeta, kneginja Bona- parte, 86. Baierdorf (pri Eggenbergu), 101. Bakar, 47. Balestri, Filip, 41. Baletti, Jakob, 70. Bancaloro, Jernej, 46. Barbo-Waxenstein, Jožef, grof, 96, 97, 107, 112, 113, 114. Bartalotti, 91. Basel, 40. Bassano, 21. Batthyšni, grof, 51. Bavarska, bavarski, 47, 98. Bazovica, 60. Becher, Janez Joahim, 31. Becker, Jakob, 30, 66, 67, 68, 69. Bečkerek, gl. Zrenjanin. Bedin dellOglio, Karel, 103, 104. Begunje, 84. Belcenek, 75. Beljak, beljaški, 80, 85, 93. Beltinci, 119. Belvedere pri Ogleju, 89. Benetke, Benečani, beneški, 15, 16, 20, 21, 24, 26, 27, 28, 30, 32, 37, 41, 42, 45, 47, 51, 53, 55, 57, 61, 63, 65, 71, 86, 90, 103. Benečija, 56, 57, 58, 86, 92, 107, 112. Beram, 79. Berje, 79. Berlin, 30, 65. Bilje, 122. Bistra, 95, 96. Blagaj, grofje, 96. Blagovna, 75, 100. Blatna vas, gl. Ljubljana. Bleiweis, dr. Janez, 12, 92, 101, 102, 116, 118. Boara, Anton, 22. Bogataj, Leopold, 91. Boljun, 79. Bolle, J., 108. Bologna, 47. Bombelj (Monte Bello), 60. Bonafons, M., 94. Bononi, Karel, 84, 91, 92. Bosna, 35. Boštanj ob Savi, 96. Boštanj pri Višnji gori, 95, 114. Bovec, Bovško, 86, 88, 121. Bračan, 111. Branik, gl. Rihemberk. Braslovče, 36, 38. Brdo (g. Kozljak), 79. Breckerfeld, Janez Sigismund, 46. Brescia, 111. Brestovica, 79. Breže, 85. Briščiki, 79. Bruma, 62. Bruselj, bruseljski, 47. Budanje, 79. Bujatti, Janez K., 70. — Jurij, 91. Buje, 87, 105, 108. Butonega, 79. Buzet, 87. Cadiz, 30. Cankarjevo nabrežje, gl. Ljubljana. Cecotti, 85. Celje, celjski, 13, 31, 35, 36, 76, 98, 112. 153 Celovec, 73, 75, 85, 102. Celovška cesta, gl. Ljubljana. Cerar, Andrej, 80, 84, 85, 91. — Frančiška Ks., 84. Cerkljansko, gl. Cerkno. Cerknica, 95. Cerkno, Cerkljansko, 87. Cerovec, 75. Cerovlje (grofija Pazin), 79. Cerovlje (g. Devin), 79. Chotek, Rudolf, grof, 51. Christian, Matija, 45, 49. Claricini, Aleksander pl., 107. Cmurek, 93. Corona, Leonard di, 74. Cossar, Ranieri Mario, 12. Costa, Henrik pl., 12. Čebul, Fortunat, 49. — Jernej, 23, 24, 34, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 81, 82, 83, 84, 85. — Jurij, 49. — Luka, 46, 82. — Marija Doroteja roj. Christian, 49. Čentiba (Prekmurje), 119. Čepič, 79. Červinjan, 88, 105, 109. Češko, češki, 31, 47, 72, 73. Čezsoča, 86. Črna gora, 106. Dalmacija, 35, 47, 72, 73. Dassi, Jakob, 60, 61. Del Negri, 68. Desselbrunner, Jožef, 91. Deutsch, Helena, 12. Devin, devinski, 77, 78, 79, 86, 104. Dimitz, August, 12. Divača, 105. Dol (g. Devin), 79. Dolenja vas (g. Lupoglava), 79. Dolenje (Gradiščanska), 89, 121. Dolenje (Vipavska), 79. Dolenjska, dolenjski, 77, 78, 80, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 112, 113, 116, 118. Dolina (Prekmurje), 119. Donava, donavski, 31, 48. Donda, Kajetan, 84. Dornberk, gl. Zali hrib. Dunaj, dunajski, 16, 22, 23, 24, 27, 30, 31, 39, 42, 45, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 56, 59, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 73, 82, 83, 87, 91, 98, 102, 103, 107, 108, 110, 113. Dvor (pri Radečah), 96. Edling, grofje, 22. Eggenberg (pri Gradcu), 101. Eggenbergi, knezi, 16. F.pir, 106. Erlangen, erlangenski, 42. Fanzoi, Ivan Jakob, 40, 62, 74, 75, 76, 77. — Jakob, 83. Fara (pri Gradiški), 22, 23, 24, 25, 15, 46, 53, 56, 57, 61, 62, 63, 64, 88, 90, 121. Federschmid, Jakob, 70. Fedrini, 70. Fehring, 93. Feistenberg, gl. Hrastje. Ferdinand III., 17. Feretti, Jakob, 30. Filipini, filipinski, 94. Fin, Anton baron de, 53, 66. Florenca, 68, 76. Florian, Karel, 97, 103. Fossombrone (Urbino), 56. Franc II., 85. Francoska, francoski, 15, 16, 32, 48, 53, 55, 56, 59, 62, 73, 82, 86, 90, 92, 94, 95, 100, 104, 110. Francozi, 32, 43, 81, 86, 92. Frančiškanska vrata, gl. Ljubljana. Frankheim, H., 85. Freihof, gl. Orehovica. Freithurn, gl. Podbrežje. Friškovec, gl. Ljubljana. Frohnleiten, 95. Furlani, 75, 117, 120. Furlanija, furlanski, 15, 34, 35, 46, 57, 65, 97, 122. Fužine, 96, 112. Gabrielli, Ludvik, 61. Gabrovica (g. Devin), 79. Galle, Franc, 95, 96. Gallenberg, Volk Vajkard grof, 21, 32. Genova, 37. Gentile, rodbina, 17, 64. — Moša, 30. Geroncoli, Franc, 53. Gianfranceschi et Co., 114. Giorgio, Ivan de, 53. Globočnik. Felicijan, 101. Gologorica (grof. Pazin), 79. Golovec, gl. Ljubljana. Gomila, 91. Gonars, 17, 20. Gorenja vas, 79. Gorenjska, 77, 78, 80, 91, 92, 93, 95, 96, 97, 99, 113, 115. 154 Gorica, goriški, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 29, 30, 37, 41, 45, 46, 53, 54, 55, 57, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 70, 71, 72, 77, 81, 82, 84, 88, 90, 91, 102, 104, 105, 107, 108, 109, 111, 114, 116, 117, 118, 120, 121, 122. Goričani, 22, 40, 70, 71. Goriška, goriški, 11, 12, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 32, 34, 40, 42. 46, 47, 51, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 70, 71, 72, 73, 74, 76, 79, 80, 83, 85, 86, 87, 90, 91, 92, 97, 102, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 112, 115, 120. Goriška Brda, 57, 89, 109, 122. Gorjansko (g. Devin), 79. Gospič, 47. Gotovlje, 36, 38. Gotterer, Josip, 85. Graben, graščina, 96. Gračišče, 79. Gradac, graščina, 96. Gradec, graški, 16, 21, 25, 31, 32, 37, 41, 42, 45, 47, 48, 73, 93, 100, 101. Gradež, 89, 104. Gradiščansko, gradiščanski, 12, 13, 15, 16. 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 33, 45, 46, 47, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 62, 66, 67, 71, 73, 85, 90, 92, 104, 106, 109, 110, 111, 121, 123. Gradišče, gl. Ljubljana. Gradiška (ob Soči), 17, 18, 20, 21, 22, 25. 26, 62, 63, 64, 86, 87, 88, 93, 105, 109, 121. Grajski hrib, gl. Ljubljana. Grandi, Karel, 36. Gravisi, markiz, 87. Grdo selo, 79. Grisellini, Franc, 77, 98. Grm, graščina, 96. Grmača, graščina, 96. Gropada, 60. Gušič, pl.. 96. Gutmannsthal-Benvenuti, Ludvik pl., 96, 113, 118. Gvozdenovič, Franc, 108. Haberlandt, Friderik, 108. Habsburžani, 26. Hallerstein, baronica, 91. Hamburg, hamburški, 24, 37, 42. Harb, Jakob, 85. Harmann, Josip, 83, 84. Hausmann, Ludvik, 100. Hazzi, pl. 98. Heintl, Franc pl., 93. Herberstein, Ivan Seifrid grof, 18, 23 27, 39, 40, 53, 65. Herrmann, Benedikt Franc, 12, 80, 85. Hlubek, dr. Franc, 92, 98. 99, 100, 101, 107, 114. Hmeljnik, graščina, 91. Homigk, Filip Viljem pl., 31, 43. Hofmann, F. W., 113. Hohenwart, pl., rodbina, 96. Hohenvvart, Jakob pl., 34, 73. Holandska, holandski, 24, 37, 44, 73. Horjul, 99. Hotemež (pri Radečah), graščina, 91. 96. Hradecky, Jan. Nep., 93, 94, 93, 101. Hrast, graščina, 96. Hrastje, graščina, 91. Hrvatska, hrvatski, 97, 50, 52, 83, 85. Hudi Log, 79. Hueber, Jos., 49. Hutthaler, Janez pl., 85. Idrija, idrijski, 18, 43. Ilirija, Napoleonova, 92. Ilirska Bistrica, 112, 114. Ilirske province, 92. Impolca (pri Krškem), graščina, 96, 97. Iseph, Jan. Krst., 21. Istra, istrski, 87, 88, 89, 90, 105, 106, 109, 123. Istra, avstrijska, 47, 75, 77, 78, 80. Istra, beneška, 15,61, 81. Istrani, 86. Italija, italijanski, 21, 31, 36, 41, 45, 47, 48, 55, 56, 59, 62, 63, 72, 80, 82, 93, 94, 97, 98, 99, 100, 101, 103, 104, 105, 109, 112, 117, 119, 122. Italijani, 81, 89. 97, 100, 103, 104, 112, 117. Jablanec, 79. Janez, nadvojvoda, 100. Japonska, japonski, 106, 107, 110, 115. Jelovšek, Matija, 33. Jelšan-, 105. Jesen, 79. Ješovec, 75. Jožef II., 64, 66, 72, 80. Jugoslavija, 122. Jugovič, Tomaž, 21. Kambreško, 122. Kamna gorica, 21. Kamnik, 77, 103, 104. Kanal, 16, 57, 86, 88, 105, 109, 121. Karel, Notranjeavstrijski, nadvojvoda, 15. Karel VI., 12, 18, 26, 32, 36, 41, 66. 155 Karlovac, karlovški, 47, 74. Karlovška vrata, gl. Ljubljana. Kaščerga, 79. Kazlje, 105. Kinsky, Filip grof, 27, 30, 50. Kitajska, 106. Kneža, 37. Koch, Ignac baron, 30. Kocijančič, Simon, 70. Kočevarji, 93. Kokrica (pri Kranju), 112. Kolizej, gl. Ljubljana. Kolodvorska ulica, gl. Ljubljana. Koludrovica, 79. Komen, 88, 89, 105, 121. Komenda, gl. Ljubljana. Kontovel, 60. Koper, Koprsko, 15, 24, 61, 81, 87, 83, 90, 105, 108, 109. Kopfmiiller, Josip, 85. Kopriva, 121. Korn, 18. Koroško, koroški, 41, 47, 73, 75, 76, 77, 78, 80, 83, 85, 92, 93, 102, 103, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 119, 123. Kos, Gašper, 85. Kostanjevica, 93, 99. Kozje, 75. Kozljak, 78. Krakovo, gl. Ljubljana. Kranj, 97, 103, 114, 115. Kranjska, kranjski, 12, 21, 23, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50, 51, 54, 57, 60, 61, 65, 71, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 91, 92, 93, 94, 95, 98, 99, 101, 102, 103, 104, 105, 107, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 123. Kranjska gora, 112. Kras, 22, 56, 57, 80, 82, 105, 106, 122. Krbune, 79. Krems, 47. Kringa, 79. Križ (pri Kamniku), graščina, 92. Križevniška ulica, gl. Ljubljana. Krmin, 17, 20, 21, 56, 65, 86, 90, 105, 111 , 121 . Kropa, 21. Krško, 99. Krumperk, graščina, 91. Krupa, graščina, 93, 96. Kuk, Jan. Mihael, 91. Kurja vas, 38. Lambergi, grofje, 38. Lamberg, Franc grof, 84. Landfras, Matija, 85. Lang, Karel Josip, 53. Langer, Viktor pl., 112, 113, 114. Lanthieri, grofje, 74. Laško, 13, 36, 100. Lavagnolo, Italico, 104. Lazzarini, baroni, 97. Lenassi, Blaž Anton, 90, 111, 118. Leopold I., 31. Levanta, 106, 110. Ležiščine, 79. Lianni, Peter, 42. Lierwald, pl., 43. Lig, 122. Lindar, 79. Linz, 47, 61. Lipovci (Prekmurje), 119. LjUDljana, ljubljanski, 18, 19, 21, 23, 27, 31, 33, 34, 37, 38, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 65, 66, 71, 73, 74, 76, 77, 80, 81, 82, 83, 84, 91, 92, 93, 95, 99, 100, 101, 103, 113, 114, 116, 118. — Blatna vas, 37. — Cankarjevo nabrežje, 44. — Celovška cesta, 94. — Frančiškanska vrata, 33, 38. — Friškovec, 38. — Celovec, 92, 95. — Gradišče, 38, 45. — Grajski hrib, 33, 38, 80, 91, 92, 93. — Karlovška vrata, 38. — Kolizej, 94. — Kolodvorska ulica, 37. — Komenda, 40. — Krakovo, 38. — Križevniška ulica, 42. — Mestni trg, 37. — Nemška vrata, 38, 84. — Novi svet, 94. — Poljane, 33, 94, 95, 98, 114, 115, 116. — Poljanska cesta, 84. — Prule, 33, 38. — Špitalska ulica, 44, 82, 84. — Tranča, 38. — Trnovo, 33, 38. — Vicedomska vrata, 38. — Živinozdravska ulica, 94. Ljubljanica, 44. Ljubljansko barje, 46. Ljutomer, 112. Ločnica, 37. Loira, 15. Loka, Mala, 96. Loka, Velika, 96. Lokvica 79 Lombardija," 55, 86, 87, 90, 92, 103, 107, 112. 156 Lonjer, 60. Loška dolina, 95. Loški grad (pri Cerknici) (Turnlack), 95. Lovran, 47. Luchese, Bernardin, 68, 69. Luknja (Lueg), graščina, 77, 91, 96, 97. Lupoglava, 77, 79. Luzzatto, rodbina, 30, 62, 63, 68, 69, 70, 71. Luzzatto et Co., 90. Luzzatto, Abraham, 53, — David, 30. — Moša, 64. Lyon, 88. Mach, Ivan, 96, 115. Mačkovci, 119. Mantova, 68. Manzano, Franc grof, 111. Margheri pl., 96. Maribor, mariborski, 31, 85, 93, 98, 114, 119. Marija Gradec, 36, 37, 38. Marija Terezija, 12, 30, 36, 41, 48, 50, 77. Marijan, 121. Marpurger, gl. Morpurgo. Materija, 105. Mavhinje, 79. Mayer, inž. Evgen, 122. Mayer, Janez, 30. Medja vas, 79. Mekinje, 92. Mestni trg, gl. Ljubljana. Metlika, 96, 112, 113, 114, 116. Metliška Komenda, 96. Milan, 36, 68, 88. Milanci, 86. Miren, 121, 122. Mirna, graščina, 96, 99. Mohr, gl. Moro. Mokrica, graščina, 96, 99. Mokronog, 91, 99. Monastero (pri Ogleju), 89. Monfalcone, gl. Tržič. Moravska, moravski, 47. Morelli, Karel, 54, 56. Moretti, 94. Moro, Jan. K., 85. Morpurgo, rodbina, 17, 23, 30, 61, 67, 63, 69, 70, 71. — Izak, 18. — Marko, 68. — Moša, 64, 72. — Samuel, 53. Motovun, 87, 106. Motter, Avgust Kr. Martin, 81. Mozirje, 93. Munchen, 47. Muner, 61. Murano, 37. Musolin, 30. Nabrežina, 79. Naglos, 111. Nancy, 32. Napoleon I., 86. Neapelj, 22, 26, 61. Nemčija, 21, 98. Nemizhofen, Franc Anton pl., 22. — J. K. pl„ 27. Nemška vrata, gl. Ljubljana. Nepozidek, Josip, 85. Net, Andrej, 112. Neustein, gl. Impolca. Nižja Avstrija, nižjeavstrijski, 51, 71, 81, 93, 98. Nogarina, Dionizij, 37. Notranja Avstrija, 34, 41, 43, 50, 80, 81, 84. Notranjska, 92, 93, 98, 99, 112. Nova Gorica, 122. Novaki, 79. Nova vas, 79. Novi grad, 86, 87, 88, 105. Novi Sad, 118. Novi svet, gl. Ljubljana. Novo Celje (pri Žalcu), 100. Novo mesto, novomeški, 77, 92, 93, 90. Oblak-Wolkensperg, Franc pl., 21. Ochs, Josip, 40. Oglej, 53, 57, 89, 104. Ogrsko, ogrski, 28, 47, 51, 98, 118, 119. Ontagnano, 17, 20. Opatja sela, 79, 89, 121. Opčine, 60. Orehovica, graščina, 91. Orel, dr. Josip, 12, 101, 102, 113, 114, 117. Osijek, 47, 61. Otočec, 91, 92, 96, 97, 103. Pachmayr, Frančiška Marjeta, 43. Padova, padovanski, 21. Padriče, 60. Palmanova, 28, 62, 85. Parente, rodbina, 17. Parma, 47. Paruzza, 109, 111. Pasquale, 84, 85. Pasteur, Louis, 108. Paternion, 85. Pavija, pavijski, 94. Paz, 79. 157 Pazin, pazinski, 47, 75, 77, 79, 86, 87, 88, 105, 108. Pazin, Stari, 79. Pekre (pri Mariboru), 100. Periello, Josip, 22, 23, 24, 46, 53, 62. Perissutti, Josip, 85. — Valentin, 85. Perizhoffer, Karel, Seifrid pl. Perizhoff, 33. — Marko Anton pl. Perizhoff, 33, 34, 35, 36, 39. Perko, Josip, 82, 83. Perr, Matevž Franc, 27, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 47, 73, 74. Pertot, Josip, 41. Peščenik, 91. Petazzi, Jožef grof, 74, 76. Peterman, Matija, 40. Petrovče, 100. Pičan. 79. Piemont, 15. Pieris, 107. Piervvipfl, M., 93, 101. Pinkerle, rodbina, 17, 30. Pintar, Anton, 99. Piran, 90. Planina, 79. Plevna (pri Žalcu), 100, 102. Podberšček, Karel, 91. Podbrežje, 96. Podgrad, gl. Novi grad. Pogance, graščina, 96, 112, 113. Pohlin, Jožef, 116, 118. Poljane (Dolenjsko), 93. Poljane, gl. Ljubljana. Poljanska cesta, gl. Ljubljana. Polli, Jan. K., 68. Poljska, 28. Ponoviče, graščina, 96. Poreč, 87, 88, 90, 105, 108, 115. Portugalska, 37, 43. Posert, 79. Postojna, 82, 83. Povše, Franc, 108. Praga, 94. Praprot, 79. Prečnik, 79. Prekmurje, 119. Prem, 82, 92. Previž, 79. Primorje, Avstrijsko, 18, 21, 28 .57, 57, 60, 61. — Slovensko, 119. — Hrvatsko, 47. Pristava (pri Gorici), 122. Prosek, 60. Prule, gl. Ljubljana. Prvačina, 122. Ptuj, 93, 100. Rabatta, grofje, 53. Račje, 100. Radgona, 93, 100. Radiča, Jernej, 87. Radievčič, Ludvik pl., 57. Radovljica, 113. Raigersfeld (Rakovec), Boštjan pl., 32. — Franc Henrik pl. (pozneje baron), 12, 17, 18, 25, 27, 28, 29, 30, 32, 38, 39, 51, 52, 53. Raka, graščina, 96. Rakovnik, graščina, 96, 97, 103, 107, 113, 114. Regensburg, 47. Reggio, 47. Reja, Anton, 42, 43. Reka, reški, 16, 20, 23, 47, 51, 56, 60, 61, 65, 70, 82. Rekštajn, graščina, 96. Renče, 121, 122. Resmini, Jeronim pl., 62, 63. Ribničani, 93. Ricci, Pasquale de, 61. Rihemberk, 16, 122. Ritter, Viljem pl., 106, 107, 110. Rittmeier, 110. Rivarolli, 70. Rodik, 105. Rogi, Jernej, 70. Romagna, 27. Romans, 121. Romunija, 106. Rosetti, Melhior, 15. Rossi, Bomaventura, 64. Rovereto, 25, 47, 116. Rovinj, rovinjski, 115. Ruckenstein, gl. Rekštajn. Ruda, 17. Saleš, 79. Salzburg, salzburški, 43, 47. Samatorca, 79. Samobor, samoborski, 43. Saško, 28. Satahovci (Prekmurje), 119. Savinja, 100. Savinjska dolina, 100. Segala, Dominik, 23, 30, 53, 61, 68, 69. — Franc, 25. Segedin. 47. Selo (g. Sesljan), 79. Selo (pri Ljubljani), 32, 45, 46. Senj, 47. Sesljan, 77, 78, 79. Sežana, 82, 105, 122. Sinigalija, 27, 47. Sinzendorf, Filip Ludvik grof, 43. 158 Slatna, graščina, 96. Slatnek, graščina, 91, 96, 115. Slivno, 79. Slokar, Ivan, 12. Slovenj Gradec, 112. Slovensko Primorje, 119. Smlednik, graščina, 97, 99, 114. Socerb, socerbski, 74, 86. Soča, soški, 15, 86, 109. Sombor, 118. Srbija, 35, 106. Stara Glažuta, 75. Stehausen, Karel Josip, 75. Steinhoffen, Franc Ernst pl., 33, 45. Stock im Eisen (Dunaj), 47. Strassoldo, grof, 54. Stražice, ob Soči, 21, 106, 107, 110. Strmol, graščina, 75. Struga, graščina, 91. Sudeti, sudetski, 48, 50, 51. Sušnjevica, 79. Sv. Križ (pri Trstu), 60. — na Vipavskem, 16, 57, 70. Sv. Mihael, 79. Sv. Pelagij, 79. Schaller, Filip Henrik baron, 85. Schell, Jakob pl. Schellenburg, 32, 33. Schimmelfennig, Jos. baron, 93, 99. SchoIlmayr, Franc, 116. Schubert, dr. A., 99. Schvvalla A. et Co., 102. Schwechat, 50. Schvveiger, pl., 38. 96. Schvveiger-Lerchenfeld, Franc Jos. ba¬ ron, 74. Šempas, 122. Skedenj, 60. Škocjan (pri Mokronogu), 97, 99. — (pri Tržiču-Monfalcone), 89. Škofja Loka, 21. Šorn, Jože, 12. Šoštanj, 100. Španci, 86. Španija, španski, 30, 82. Špitalska ulica, gl. Ljubljana. Šrajbarski Turn, graščina, 92, 93, 96. Št. Ferjan (Goriška Brda), 89. Št. Jernej (Dolenjska), 96. Št. Peter (Pivka), 105. Štajerska, štajerski, 35, 36, 41, 50, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 80, 81, 83, 84, 85, 92, 93, 100, 101, 102, 103, 107, 112, 114, 115, 116, 117, 119, 123. Stepanja vas, 33. Štivan (pri Devinu), 24, 56. Šturje (Vipavsko), 79. Štorje, 86. Šumbreg, 79. Švarcenek, 16, 57. Tabouret, Frančiška Marjeta, 43. — Marija Ana, 42. — Peter Ivan, 43. — Peter Toussaint, 32, 33, 35, 41, 42. Tacco, Franc baron, 57. Tapoljan, 20. Tassaro, Jan. Krst., 37. Temenica, 121. Terpinc, Fidelis, 96, 103, 112. Thurn, Franc Seifrid grof, 34. Thurn am Hart, gl. Šrajbarski Turn. Thys, pl., 75. Tinjan, 79. Tirolska, 15, 31, 35, 74, 76, 113. Tolmin, 16, 122. Tolminsko, 57, 87. Tomaj, 86. Toskana, 15. Tranča, gl. Ljubljana. Trebče, 60, 106. Trebnje, graščina, 96. Trevano, Josip de, 22, 23, 24, 25. Trident, 15, 118. Trnovica, 79. Trnovo, gl. Ljubljana. Trnovo, 112. Trst, tržaški, 16, 17, 18, 19, 20, 23, 24, 37, 42, 47, 51, 56, 60, 61, 65, 70, 72, 77, 81, 82, 86, 87, 106, 108, 115, 120, 123. Trunk, Lovro, 85. Trviž, 79. Tržič (Monfalcone), 17, 88, 104, 105, 109, 111. Tunjice, 104. Turin, 56, 94. Turini, 41. Turiaco (pri Tržiču — Monfalcone), 39. Turnlack, gl. Loški grad. Turčija, turški, 43, 48. Udine, gl. Videm. Untererkenstein, gl. Gomila. Urbani, Jeremija Caroli, 45. Ustje (na Vipavskem), 79. Valencia (Španska), 82. Valvasor, J. V., 31. Vasquez, 30. Velika vas, 96. Veriti, Franc, 99. Verona, 21, 26, 111. Veronska pokrajina, 54, 55, 87. Vetrinj, vetrinjski, 81. Vetrinjski dvor, 85. Vevče, 117. 159 4 Vicedomska vrata, gl. Ljubljana. Videm (Udine), 15, 21, 25, 28, 44, 62, 65, 88, 104, 111, 112, 118. Villanova (pri Gradiški), 89. Vipava, vipavski, 22, 74, 76, 79, 99, 109. 116, 118, 119, 121. Vipavci, 88, 117. Vipavsko, 40, 75, 77, 78, 79, 80, 91, 92, 122, 123. Višnja, graščina, 91. Višnja gora, 91. Vižovlje, 79. Vodnjan, 108. Volčji potok, graščina, 97. Vovk, Vinko, 113. Vranja (grof. Pazin), 79. Vršac (Banat), 114. Vrtojba, 122. VVagensperg, Sigmund Rudolf grof, 21. VVarnus, Matija, 37. — Marija Konstancija, 37. Weber, Jos. Anton pl., 49. Weitenhiller, Friderik, 49, 50. VVertenburg, baron, 76. Werth, Gabrijel Abraham de, 42. Widerkehrn, pl., 33. VVieden (Dunaj), 82. Zader, 47. Zagorica (pri Bledu), 84. Zagraj, 104, 121. Zagreb, 47. Zali hrib, 122. Zalokar, Janez, 97, 99, 113. Zamask, 79. Zanetti, Jan. Nep., 45. — Jurij, 45, 48, 49, 83, 84. Zaprice (pri Kamniku), graščina, 103, 104. Zdravščina (pri Gradiški), 110, 111. Zgonik, 79. Zois, Michelangelo pl., 27, 30, 37, 39, 40, 56. — Žiga, baron, 38, 92. Zorzini, Alojzij, 64, 68, 69. Zrenjanin, 118. Zupančič, bratje, 18. Zurman, 30. Žalec, 100. Žigan, Jan. K., 77. Živinozdravska ulica, gl. Ljubljana. Žminj, 79. Žusem, 74, 75. Josip Zontar SVILOGOJSTVO IN SVILARSTVO NA SLOVENSKEM od 16. do 20. stoletja Izdala SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI v Ljubljani Natisnil GORENJSKI TISK — KRANJ v maju 1957 Naklada 1000 izvodov