28 Prekmuriana mu edinstvu.« Novi Sokol je zelo oživel po Prekmurju, tako so bila v soboškem okraju tri društva (v Murski Soboti, Rogaševcih in Šalovcih) ter sedemnajst čet, v lendavskem pa dve društvi (v Lendavi in Beltincih) in dve četi. Društvo Sokol je v Lendavi dobilo svoj dom leta 1932, na območju današnjega Pomurja je prve- ga dobil Ljutomer leta 1927, v Gornji Radgoni pa ni bil zgrajen. Po predaji Sokolskega doma v Murski Soboti, 30. novembra 1929, je bila slovesna otvoritev 1. junija 1930, ko je Sokol hkrati proslavil tudi 10. obletnico svo- jega obstoja. Poleg telesnega in kulturnega dogajanja je bilo v So- kolskem domu v Murski Soboti v naslednjih letih obi- lo zabave, družabnih in plesnih prireditev, pustovanj, miklavževanj in silvestrovanj. Sokolska organizacija je v času druge svetovne vojne prenehala z delovanjem, leta 1945 je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo Mur- ska Sobota, ki se je leta 1949 preimenovalo v Telovad- no društvo. Z aktom iz leta 1951, ko je bil v Ljubljani ustanovljen »Partizan Jugoslavije« - Zveza za telesno kulturo, so Telovadna društva prenehala oziroma so se preimenovala v društva za splošno telesno vzgojo Partizan. To telesnovzgojno društvo Partizan (TVD Par- tizan) se je po osamosvojitvi države preimenovalo v Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, ki svoje poslanstvo še danes uspešno uresničuje in nadgrajuje. Literatura: Sokolstvo: Sokolski dom v Murski Soboti. Mariborski večernik »Jut- ra«, letn. III (X.), št. 270 (26. nov. 1929), str. 3. Sokol: Prošnja naših Prekmurcev, Slovenski narod, letn. LXII, št. 213 (18. sept. 1929), str. 2. Šticl, Herman. Zgodovina Telovadnega društva Sokol Murska Sobota: (ob 80. letnici). Murska Sobota: Športna zveza: Društvo za športno rekreacijo, 2000. K otvoritvi Sokolskega doma v Murski Soboti. Tedenske slike: priloga Domovini, let. VI, št. 22 (29. maj 1930), str. 1. Klaudija Sedar Dober Pajdás Kalendárium (1899-1922) V 19. stoletju so na območju nekdanje Slovenske kra- jine (Slovenske okrogline, današnje Prekmurje in Po- rabje) začeli izhajati trije periodični tiski, ki predsta- vljajo tudi začetek prekmurske periodike nasploh: • Prijátel: znanoszt razserjüvajôcse mêszecsne no- vine. Budapest, 1875-1879 (urednik Imre Agustič); • Muraszombat és Vidéke = Murska Sobota in okoli- ca. Muraszombat = Murska Sobota: 1884-1919 in 1941-1945 (več urednikov); • Dober Pajdás Kalendárium po sztárom szloven- szkom jeziki. Szent-Gotthárd, 1899-1922 (uredni- ka Jožef Pustai in Ferenc Celec). Prvo mesto med periodičnimi tiski v prekmurskem je- ziku gre časopisu Prijátel, ki je med leti 1875-1879 iz- hajal v Budimpešti. Na območju današnjega Prekmurja gre to mesto dvojezičnemu madžarsko-prekmurske- mu tedniku Muraszombat és Vidéke = Murska Sobota in okolica, ki je kot dvojezičen (madžarsko-prekmurski) izhajal le prvih pet let, naprej pa samo v madžarščini, na območju današnjega Porabja pa koledarju Dober Pajdás Kalendárium, ki je izhajal v Monoštru med leti 1899-1922. Po prenehanju slednjega, ki naj bi propagi- ral madžarizacijo, sta Franc Talanyi in Jožef Kološa v Murski Soboti leta 1922 izdala Naš slovenski koledar in ta je je bil tudi kot uvod v izdajanje koledarja Dober Pajdás Kalendárium v Murski Soboti, katerega lastnik, izdajatelj in urednik je bil Franc Talanyi. Ta koledar je izhajal med leti 1923-1943 v različnih krajih, odvisno od selitve urednika, ki je bil hkrati tudi avtor večine pri- spevkov. Kot navaja Just (Med verzuško in pesmijo, str. 29 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino 46), je začetnemu koledarskemu delu, ki je bil urejen po mesecih in je vseboval lunine mene ter seznam prazni- kov za tekoče leto in druge koledarske podatke, sledila verzificirana rubrika Stou lejt star vrejmena prorok ali Od regulov vrejmena, temu pa različni prispevki verske in posvetne vsebine. Zelo podobno uredniško politiko je imel tudi istoimenski koledar, ki je izhajal v Monoštru v tiskarni Bele Wellisha, med uredniki pa se omenjata prekmurski šolnik Jožef Pustai (med leti 1899-1908) in Ferenc Celec (med leti 1909-1922). Zanimivo je, da je ta koledar po podatkih sistema COBISS v slovenskih knjižnicah komajda zastopan, namreč le en izvod za leto 1902 hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Mu- rska Sobota pod oznako R 45. Je pa ta koledar dosto- pen v digitalni obliki na Digitalni knjižnici Slovenije, saj je z namenom, da bi bila ta pisna dediščina vendarle dostopna, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota koledar v sodelovanju s knjižnico Országos Széchényi Könyvtár v Budimpešti digitalizirala. Kot že rečeno, sta koncepta obeh koledarjev zasnovana zelo podobno, na podlagi česar lahko sklepamo, da je bil kasnejšemu pod uredništvom Talanyija, prvoten, ki je izhajal v Monoštru, najverjetneje vzor in primer dobre prakse, a vendarle ima vsak nekaj svojega, izvirnega. Koledar Dober Pajdás Kalendárium po sztárom szlo- venszkom jeziki, ki je izhajal v Monoštru, doslej še ni bil podrobneje proučen, kar gre pripisati zagotovo nedo- stopnosti do še nedavna. Dodan je imel tudi podnaslov, od 1899-1908 je to bil Z doszta lejpim, dobrim i haszno- vitim cstenyóm, v letih 1908-1909 Z lejpim povcsenyom od Bozsega nazvescsávanya, szódbe i od znamejny szódnoga dnéva, od 1910 naprej Z lejpim pobozsnim i hasznovitim cstenyom, 1911-1919 Z dosta lejpim, dob- rim i hasznovitim cstenyom, kar je za leto 1924 imel tudi Talanyijev koledar, med leti 1920-1922 koledar, ki je izhajal v Monoštru, podnaslova ni imel. Kot zanimi- vost zagotovo velja izpostaviti ceno koledarja, ki je na- vedena na naslovni strani vseh letnikov in njeno spre- minjanje (od 60 filerjev oz. 30 krajcarjev v letih 1899- 1904, 40 filerjev oz. 20 krajcarjev v letih 1905-1916, 50 filerjev oz. 25 krajcarjev v letu 1916, 60 filerjev oz. 30 krajcarjev v letu 1917, do 80 filerjev oz. 40 krajcarjev v letu 1918; od 1919-1922 pa so cene v kronah, in sicer 2 kroni za leto 1919, 8 kron za leto 1920, 25 kron za leto 1921 in 30 kron za leto 1922). Kot je razvidno, se je cena, potem ko je bil del Slovenske krajine (Prekmur- je) priključen h Kraljevini SHS, dvignila in koledar se je iz leto v leto dražil, kar je najverjetneje tudi vodilo k prekinitvi izdajanja. Druga zanimivost je zagotovo poi- menovanje mesecev v koledarskem letu do leta 1908, ki so zanimiva predvsem z jezikoslovnega vidika, prav tako nam približajo arhaične izraze prekmurskega je- zika, ki jih danes praktično ni več slišati: Januar — Szredzimec ali Szvécsén Február — Pozimec ali Szűsec Március — Predmladnyek ali Máli-Tráven Aprilis — Szredmladnyek ali Velki-Tráven Május — Pomladnyek ali Riszálscsek Junius — Predletnyek ali Ivánscsek Julius — Szredletnyek ali Jakopescsek Augusztus — Poletnyek ali Mésnyek Szeptember — Predjeszénec ali Mihálscsek Oktober — Szredjeszénec ali Vszeszvescsek November — Pojeszénec ali Andrejscsek December — Predzimec ali Proszinec 30 Prekmuriana V naslednjih letnikih, kar sovpada tudi s spremembo uredništva (prevzame Ferenc Celec), je bila do konca izhajanja do 1922 zapisana le druga različica, torej za januar szvécsen itn. Prav tako druga različica je bila zapisana v prvem letniku koledarja (na 1899. leto), le da ima tam mesec januar zraven ime Proszínec, de- cember pa Bozsicsnyek. Po koledarskem delu je najprej Te stoletni prorok, nakar se zvrstijo razne pripovedi, tako verske kot posvetne vsebine, pesmi, nasveti, od kmetijskih pa do zdravstve- nih, oglasi, na koncu pa so bili navedeni bližajoči se (torej v naslednjem letu) sejmi in proščenja, V našoj okroglini (v Prekmurju in Porabju), na Horvatskom in na Štajerskom. Koledar je bil pisan ves čas v madžarskem črkopisu, ni pa znana naklada in njegova razširjenost med Slovenci med Muro in Rabo. Nedvomno pa je pri- pomogel k ohranjanju slovenske besede, k dvigu bral- ne kulture in pismenosti, prav tako je bil kot koledar novost, ki je kot tak v tem prostoru zaoral ledino. Viri in literatura: Dober Pajdás Kalendárium. Dostopno na Digitalni knjižnici Slovenije (http://www.dlib.si). Just, Franci. Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. Murska Sobota: Franc-Franc, 2000. Prva številka koledarja Dober Pajdás Kalendárium po sztárom szlo- venszkom jeziki na 1899. návadno leto. Vir: dLib.si