Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina SLOVEN[^INA KOT DRUGI/TUJI JEZIK: ZGODOVINA (Od za~etkov do 1850) V zadnjih letih se je zanimanje za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik zelo pove~alo.1 Vzroki za to so v veliki meri politi~ni in ekonomski, poleg teh pa je {e vrsta drugih, npr. znanstveni ali osebni. Vzporedno z nara{~anjem zanimanja za jezik stopa svojemu zrelemu obdobju naproti tudi sloven{~ina kot drugi/tuji jezik2 kot prakti~na disciplina in kot znanstvena veda. [tevilo u~benikov in priro~nikov, ki so namenjeni pou~evanju tujcev, se hitro ve~a, ‘al pa je njihova sestava, vsebinska zasnova itd., recimo kar kvaliteta, obi~ajno odvisna le od avtorjeve iznajdljivosti in prakti~nih izku{enj. V slovenski jezikoslovni znanosti pogre{amo odgovor na vpra{anje, kak{en bi moral biti u~benik sloven{~ine kot drugega/tu- jega jezika. Ena izmed mo‘nih poti, po katerih se lahko sku{amo pribli‘ati odgovoru, je skozi zgodovino, tradicijo. Pri~ujo~i sestavek se bo ukvarjal z jezikovnimi priro~niki za sloven{~ino, ki so bili namenjeni tistim, ki jim sloven{~ina ni materni jezik, nastali pa so v obdobju od 1550 do 1850. Preden za~nemo analizirati zgodovinsko gradivo, moramo definirati pojem u~benik (za u~enje tujega jezika). Po SSKJ je u~benik »knjiga s predpisano snovjo za u~enje«, Encik- lopedija slovenskega jezika pa ga razlaga kot »priro~nik /.../, navadno v knji‘ni obliki, ki sistemati~no predstavlja dolo~eno tvarino tako, da hkrati pojasnjuje vse, kar je v nji novega, tudi izrazijsko. U~beniki se pi{ejo za u~ence, /.../ te~ajnike itd., sploh za ljudi, ki ho~ejo (morajo) sistemsko kaj spoznavati« (Topori{i~ 1992: 192). Nekateri menijo, da bi lahko bilo za prepoznavo u~benika za tujce odlo~ilnega pomena, da vklju~uje vaje.3 Taki zahtevi deloma ustreza pojem vadnica, ki je po SSKJ »u~benik z vajami, zlasti za osnovno {olo«. Ker bomo imeli v nadaljevanju najve~krat opraviti s pojmom slovnica, si oglejmo {e nje- govo definicijo. V SSKJ sta gramatika in slovnica sinonimno rabljena pojma, pojasnjena kot »sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov«. Topori{i~eva razlaga v Enciklopediji je vezana na pojmovanje jezikovnih ravnin in jo podajmo le opisno: slovnica v o‘jem smislu je jezikovni priro~nik z obvestili o oblikoslovni in skladenjski ravnini jezi- ka, v {ir{em pomenu pa {e nauk o glasovni in pisni podobi ter o tvorjenju besed; v slovnico po tej definiciji ne sodi nauk o besedah oz. o njihovem pomenu, saj naj bi to bil sestavni del slovaropisja.4 Iz zgornjih definicij lahko zaklju~imo, da mora jezikovni priro~nik, namen- jen u~enju (sloven{~ine kot) drugega/tujega jezika, izkazovati lastnosti u~benika, vadnice, slovnice in tudi slovarja. Drugo vpra{anje, s katerim se prav tako sre~amo ‘e takoj na za~etku, je vpra{anje meta- jezika u~benikov. Ta je v zgodovinskem obdobju, ki ga pregledujemo, lahko latin{~ina (Bo- hori~, Hipolit), nem{~ina (jezuiti, Gutsman, Pohlin, Kopitar, [migoc, Dajnko, Metelko, Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina 245 1___Besedilo je nastalo v okviru magistrskega {tudija pod mentorstvom prof. dr. Brede Pogorelec. 2___V zadnjih letih se je – na podlagi angle{ke, nem{ke, tudi francoske teorije – v slovenski jezikoslovni terminologiji uveljavila zveza drugi/tuji jezik, pri ~emer gre za razlo~evalno definicijo tako s stali{~a govorca kot s stali{~a dru‘be, okolja: drugi jezik je jezik okolja, jezik, ki se ga posameznik u~i poleg svojega maternega jezika zaradi komunikacijskih potreb, in sicer predvsem ali tudi iz okolja, v katerem ‘ivi; tuji jezik je jezik, ki se ga ~lovek u~i v {oli, v njegovem okolju ima ta jezik status tujega jezika in ni sredstvo vsakdanje komunikacije (Ferbe‘ar 1996/97: 279). 3___Ustno opozorilo V. Gjurina. 4___Nasprotno bomo v gradivu (slovnicah!), ki ga bomo pregledovali, pogosto naleteli na razli~ne oblike slovarjev in tudi druga~ne zbirke besed, npr. tematske sklope, zbirke frazeologemov ipd. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Murko, Poto~nik, Jane‘i~, Navratil), italijan{~ina (Alasia, Franul), sloven{~ina (Vodnik, Mur{ec, Malava{i~), sloven{~ina in nem{~ina (Zelenko) ali celo hkrati sloven{~ina, nem{~ina in italijan{~ina (Premru).5 Raba metajezika nam deloma govori o tem, kdo so bili potencialni u~enci (knji‘ne) sloven{~ine; pri tem je treba upo{tevati specifi~no situacijo prostora in ~asa: v 16. stoletju je bila nem{~ina prvi pomo‘ni jezik ob latin{~ini, sloven{~ina pa {ele drugi pomo‘ni jezik. Postopoma je nem{~ina prevzemala prevlado nad latin{~ino, diglosija sloven{~ine in nem{~ine (pri ~emer je bila sloven{~ina v podrejenem polo‘aju nasproti nem{kemu – kulturnemu – jeziku) pa je bila postopoma odpravljana {ele v 2. polovici 19. stoletja. Glede na to, da je opismenjevanje in izobra‘evanje na na{ih tleh potekalo v tujem u~nem jeziku, so lahko bili uporabniki u~benikov za u~enje sloven{~ine tudi v tujem jeziku {olani Slovenci in je lahko bila samo nem{ko pisana slovnica namen- jena pravzaprav Slovencem. Med neslovensko govore~imi u~enci so bili zagotovo nem{ki priseljenci v notranjosti (uradniki in drugi, kot posledica obi~ajnih migracij znotraj dr‘ave; v ~asu Ilirskih provinc to velja tudi za Francoze) in prebivalci na meji s slovenskim go- vornim podro~jem;6 pojem tujcev (v smislu u~encev sloven{~ine) je v izbranem zgodovin- skem obdobju skr~en skoraj izklju~no na Nemce in deloma Italijane, razen eventuelnih popotnikov in trgovcev, tako da je tudi raba nem{~ine in (mnogo redkeje) italijan{~ine kot metajezikov razumljiva in upravi~ena.7 Nekateri priro~niki pa so – kot bomo videli v nada- ljevanju – tudi ve~namenski; ‘elijo slu‘iti tako doma~im kot tujim u~encem. Iz zgornjega sledi, da metajezik priro~nikov ni odlo~ilni parameter, po katerem bi lahko v izbranem zgo- dovinskem obdobju u~benike lo~evali glede na naslovnika oz. namen. I. Glede na izbrano histori~no obdobje se je ponujala naslednja re{itev: pregledati vse je- zikovne priro~nike iz tistega ~asa, tj. predvsem slovnice, in ugotoviti, komu so namenjeni. Za izhodi{~e smo vzeli zahtevo, da mora biti v naslovu, podnaslovu ali v uvodu knjige8 izrecno navedeno, da gre za delo, namenjeno tujcem; kadar je bilo potrebno, smo oporo za razvrstitev iskali tudi v vsebini priro~nika ali v zgodovini jezika. Priro~nike smo razdelili v tri skupine: v prvi skupini (A) so tisti priro~niki, ki so jih avtorji namenili tujejezi~nim go- vorcem; v drugi skupini (B) so priro~niki, za katere avtorji menijo, da bi jih lahko (deloma ali v celoti) ob rojenih govorcih uporabljali tudi tujejezi~ni; v tretji skupini (C) so vsi ostali 246 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij 5___Omeniti velja, da se skoraj vsi avtorji ne glede na metajezik v svojih jezikoslovnih razlagah sklicujejo tudi na latin{~ino. 6___Velja za nem{~ino in italijan{~ino, verjetno pa tudi za Dalmatinovo vklju~itev hrva{~ine v Register. 7___Danes je situacija bistveno druga~na: tujci, potencialni u~enci sloven{~ine, so nepredvidljive in katere koli jezikovne pripadnosti, zato je tudi razpravljalni jezik novonastalih u~benikov najve~krat sloven{~ina, uporaba tujega razpravljalnega jezika pa je prepu{~ena lektorju v razredu. 8___V po{tev so pri{le samo tiskane knjige; tako pa~ ni pri{la na seznam slovnica, ki naj bi jo po trditvah nekaterih znanstvenikov v drugi polovici 15. stol. napisal Toma‘ Celjski, ko je u~il Maksimiljana I. sloven{~ino (prim. SBL IV/1: 80). ^e je ta slovnica res obstajala, potem bi bil to najstarej{i znani jezikovni priro~nik za u~enje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika, nastal pa naj bi, {e preden so Slovenci dobili slovensko knjigo zase. Tako pa je najstarej{a ohranjena misel na sloven{~ino kot drugi/tuji jezik verjetno pri Dalmatinu: »Toda Dalmatinov Register /.../ je bil prirejen z namero, da olaj{a rabo Biblije ne le izvenkranjskim Slovencem, ampak tudi Hrvatom« (Kidri~ 1929–1938: 83). Omenimo na tem mestu {e zanimivo opombo literarnega zgodovinarja Josipa Marna, ko govori o Vodnikovi Francoski slovnici, torej o Vodnikovem prevodu Lhomondove francoske slovnice: »Po nji so se lahko Francozi slovenskega in Slovenci francoskega jezika vadili« (1861: 16). Vendar podrobnej{i pregled Vodnikove francoske slovnice ne ka‘e, da bi ga lahko kakor koli obravnavali kot u~benik sloven{~ine za tujce, zato je v na{em pregledu ne upo{tevamo. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 znani jezikovni priro~niki iz tega obdobja; skupina C je seveda izrazito heterogena, a to nas v pri~ujo~em sestavku pravzaprav ne zanima. A B C 1. Alasia da Sommaripa: Vocabolario Italiano e schiavo, 1607 1. (Jezuiti:) Grammatica oder Win. Sprachbuch, 1758 1. Adam Bohori~: Arcticae Horulae, 1584 2. Franul: Grammaticale Italiano-cragnolino, 1811 2. Marko Pohlin: Kraynska Grammatika, 1768, 17832 2. Hipolit: Grammatica latino- germanico-slavonica, 1715 3. Janez Leopold [migoc: Theoretisch-practische Wind. Sprachlehre, 1812 3. Jurij Zelenko: Slovennska Grammatika Wend. Sprachlehre, 1791 3. O‘balt Gutsman: Windische Sprachlehre, 1777 in ponatisi9 4. Anton Murko: Slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 4. Peter Dajnko: Lehrbuch der Windischen Sprache, 1824 4. Jernej Kopitar: Grammatik der Slavischen Sprache, 1808 5. Anton Jane‘i~: Kurzer Unterricht für Deutsche, 1849, 18502 5. Franc Metelko: Slowenische Sprachlehre, 1830 5. Valentin Vodnik: Pismenost ali gramatika, 1811 6. Giuseppe Premru: Dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni, 1850 6. Anton Murko: Theoretisch- practische Grammatik, 18432, 18503 6. Franc Metelko: Lehrgebäude der Slow. Sprache, 1825 7. Ivan Navratil: Kurze Sprachlehre, 1850 7. Bla‘ Poto~nik: Grammatik der Slowenische Sprache, 1849 7. Jo‘ef Mur{ec: Kratka slovenska slovnica za pervence, 1847 8. Fran Malava{i~: Slovenska slovnica za perve slovenske {ole, 1849 9. Matija Majar: Slovnica za Slovence, 1850 9 Tabela 1: Jezikovni priro~niki glede na naslovnika Iz tabele je ‘e na prvi pogled razvidno, kako veliko vlogo je imela v prvih tristo letih obstoja slovenskega jezikoslovja (predvsem v zadnji tretjini) sloven{~ina kot drugi oz. tuji jezik. Valentin Vodnik je v uvodu svoje slovnice celo menil, da so vse slovnice, napisane pred njegovo, namenjene tujcem: »Dosti po nem{ko in latinsko pisanih gramatik je med ljudi danih, ktire Nemcem in drugim Europejcem ka‘ejo slovenski jezik pisati in govoriti; /.../ Tujce smo tedaj u~ili na{o besedo znati, sebe pa ne« (Vodnik 1811: brez oznake str.). ^eprav je bila Vodnikova slovnica prva samo slovensko pisana, je v svoji sodbi vendarle nekoliko pretiraval, ~esar se je tega gotovo tudi zavedal. V nadaljevanju si bomo podrob- neje ogledali, na podlagi katerih argumentov smo razvr{~ali jezikovne priro~nike v posamezne stolpce. V stolpec A Tabele 1 so, kot smo omenili, uvr{~ena dela, ki so nesporno nastala z mis- lijo na neslovensko govore~ega u~enca in se kot taka najpogosteje tudi sama definirajo (v naslovu, podnaslovu ali v uvodu). Najstarej{e delo med njimi je Vocabolario Italiano e schiavo (1607) Italijana Alasia da Sommaripa, jezikovno delo, ki ga obi~ajno obravna- Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina 247 9___Ozbalt Gutsman, Windische Sprachlere, Celovec, 1777, ponatisi 1786, 1790, 1799, 1809, 1829. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 vamo kot slovar, a je hkrati tudi jezikovni priro~nik, saj je njegova vsebina {ir{e zasnovana. Iz zgodovine10 slovenskega knji‘nega jezika je splo{no znano, da je Alasia svojo knji‘ico pripravil z namenom, da bi njegovi sobratje iz servitskega samostana v Devinu la‘je opravljali delo med slovenskim ljudstvom in v devinski stanovski {oli (v ~asu katoli{ke ob- nove), pri svojem delu pa je mislil tudi na trgovce in popotnike, ki so prihajali v te kraje in bi potrebovali vsaj minimalno znanje jezika. Poleg slovarja vsebuje delo tudi nekatera po- glavja iz slovnice in nekatere sestavine, zna~ilne za priro~nike za u~enje tujega jezika; o teh bomo podrobneje spregovorili v II. poglavju. Vincenzo Franul z Reke, ki je svojo mladost pre‘ivel v Ajdov{~ini, kasneje pa ‘ivel in delal kot notar v Trstu, je v uvodu v svojo slovnico (Grammaticale Italiano-cragnolino, 1811) zapisal, da je znanje jezika pomembno za dobre sosedske odnose (kajpada med Itali- jani in Slovenci). Kidri~ je o njegovi slovnici zapisal, da je »/.../ radi pravilne sodbe o fakti~ni potrebi slovenske slovnice za Italijane spomladi 1810 sklenil, da priredi slovensko slovnico z italijansko razlago« (1929–1938: 536). Tudi Janez Leopold [migoc je takoj v prvem stavku svojega uvoda (Theoretisch-practische Windische Sprachlehre, 1812) zapisal, da je znanje sloven{~ine nujno in pogosto nepogre{ljivo za uradnike in duhovnike na de‘eli, {e posebej pa v mestih: »Man braucht den Beweis wohl nicht weit herzuholen, daß die Kenntniß der Slowenischen Sprache, ein nothwendiges, oft unentbehrliches Bedürfniß vom weiteren Umfange, und besonders für Beamte und Geistliche, auf dem Lande, und selbst in den Städten fast aller Oesterreichischen Länder sei.« [migo~evo uvr- stitev v prvi stolpec tabele potrjuje tudi zgodovina slovenskega knji‘nega jezika: »Smoter, ki si ga je [./migoc/ postavil s slovnico, je bil predvsem prakti~en. Sku{al je z njo ustre~i potrebi po slovnici slovenskega jezika za Nemce, kakor je tako potrebo izrazil nadvojvoda Janez spomladi 1809 v Ptuju« (SBL IV/1: 659) in {e: »Radi popolnosti pregleda navedem slede~i dve slovnici /Franul in [migoc/, pisani za tujce« (Ramov{ 1971: 234). V naslovu so opredeljene prva izdaja slovnice Antona Murka (Slowenische Sprachle- hre für Deutsche, 1832) in Jane‘i~evi (Kurzer Unterricht für Deutsche, 1849, 18502).11 Murko je v drugi izdaji naslov spremenil (Theoretisch-practische Grammatik, 18432), tu- jega naslovnika (Nemce) je izklju~il iz naslova, kar zagotovo ni brez pomena; podrobneje o tem ne razglablja, naznanja le, da gre za »sehr verbesserte Auflage«, v zadnjem stavku uvoda pa poudarja, da ni brez upanja, da bo kniga slu‘ila »zur leichteren Erlernung oder zur vollkommeneren kenntniß eines slawischen Dialectes« (Murko 1843: brez oznake str.), torej za la‘je (za~etno) u~enje ali za izpopolnjevanje znanja; za nas to pomeni premik iz stolpca A v stolpec B v Tabeli 1. V uvodu je naslovnika imenoval tudi Guiseppe Premru (Dialogi Italiani, Tedeschi e Sloveni, 1850): »Vednost slovenskega jezika je v sedanjosti silo potrebna. Da bi se ga tudi Lahi in Nemci lo‘ej nau~ili, si je podpisani na vso mo~ prizadel ...«.12 Navratil v uvodu sporo~a, da je sloven{~ina postala dovoljeni jezik na sodi{~ih, kar je pripeljalo sodne urad- nike v polo‘aj, da morajo znati pravilno slovensko govoriti in pisati. Spodbujen ravno od teh uradnikov se je odlo~il, da jim v pomo~ pripravi jezikovni priro~nik, s katerim si bodo lahko na hitro pomagali. 248 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij 10___Alasijev priro~nik velja za »drugi (ali 3.) katoli{ki slovenski tisk, po preteku 33 let izza 1574 pa prvi novi tiskani dokaz katoli{ke aktivnosti za slovensko knji‘evnost« (Kidri~ 1929–1938: 97). 11___Jane‘i~ je prvo samoslovensko slovnico izdal kasneje, 1854. 12___Za razpravo sem uporabljala 3. izdajo Dialogov, iz leta 1882, ki je bila edina na razpolago. Dialogi so sicer do‘iveli 5 ponatisov v petdesetih letih. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Kot prva iz stolpca B zaslu‘i posebno pozornost celov{ka izdaja Bohori~eve slovnice (Grammatica oder Windisches Sprachbuch, 1758). V podnaslovu lahko beremo: »/.../ und mit einem mit grossen Fleiß außgearbeiteten sehr nußbaren Windisch-Deutsch-und Wäl- lisch vocabulario versehen worden, zum Behuss aller der Windischen Sprache zu erlehrnen beginnenden, sowohl studiert- als unstudiert Liebhabern, /.../« (Jezuiti 1758: 1), torej »vsem, ki se za~enjajo u~iti sloven{~ino, tako izobra‘enim kot neizobra‘enim ljubiteljem«. To tudi ni slovar v obi~ajnem pomenu besede, ampak ima besede razporejene po tematskih sklopih, kar je, kot bomo videli v nadaljevanju, zelo zna~ilno ravno za priro~nike za tujce. V stolpec B sodi tudi Marko Pohlin z obema svojima izdajama (Kraynska Gramma- tika, 1768, 17832), pa ~eprav v uvodu posebej nagla{a, da je (nem{ko pisana) slovnica na- menjena Kranjcem, kar pogosto poudarja tudi zgodovina jezika.13 Novej{a zgodovina knji‘nega jezika posebej nagla{a, da ka‘e izbira nem{~ine kot razpravljalnega jezika na izobra‘enca kot glavnega naslovnika, torej v nem{~ini {olanega Slovenca, ki si ‘eli kultivi- rati svoj materni jezik. Natan~no branje podnaslova opozarja, da ‘eli avtor tudi »rußten der- jenigen, welche diese sprache entweder erlernen, oder im selber sich vollkommentlicher machen wollen /.../ » (Pohlin 1783; podobno tudi 1768). Odlo~ilnega pomena za uvrstitev v stolpec B je bil seveda Dodatek, ki ima natan~no opredeljenega naslovnika: »Anhang, einiger gemeiner Gesprche zur Bequemlichheit der Reisenden« (Pohlin 1768: 188), torej Dodatek za popotnike.14 V dalj{em podnaslovu imenujeta naslovnika Zelenko: »/.../ Wendische Sprachlehre /.../ mittels welcher sowohl der Deutsche als den Wendische auf die leicheste Art diese Sprache regelrichtig zu reden und zu Schreiben von selbsten erlernen kann« (Slovennska Gramma- tika oder Georg Sellenko’s Wendische Sprachlehre, 1791) in Dajnko »/.../ zur gründlichen Erlernung derselben für Deutsche, zur vollkommeneren Kenntniß für Slowenen« (Lehrbuch der Windischen Sprache, 1824). Metelko je svoj uvod v izdaji iz leta 1830 (Slowenische Sprachlehre) zaklju~il takole: »Nebßten ging meine Absicht auch dahin, jenen Fremden, deren gegenwärtige Lage oder künstiger Beruf es etwa erfordert, sich einige kenntnisse der slowenische Sprache schleunigst zu erwerben, ein sicheres und leichtes hülfsmittel an die hand zu geben« (Metelko 1830: brez oznake strani); s svojo slovnico je ‘elel zadostiti tudi potrebi tistih tujcev, ki si zaradi nastalega polo‘aja ali svo- jega poklica ‘elijo na hitro pridobiti nekaj znanja sloven{~ine. In nenazadnje {e slovnica Bla‘a Poto~nika (Grammatik der Slowenische Sprache, 1849): avtor v svojem uvodu v skladu s histori~no pozicijo sloven{~ine po l. 1848 ‘eli povzdigniti slovenski jezik, ga spraviti iz »zadnje klopi v razredu slovanskih jezikov«, kakor pravi, in poudariti pomembnost znanja sloven{~ine za izobra‘enega ~loveka. Ko predstavi nekaj »odlik« jezi- ka (dvojino itd.) doda: »Eben diese erstgenanten Vorzüge der slowenischen Sprache sind es aber, welche als Schwierigkeiten aufgefaßt das Erlernen derselben, besonders dem Sprach- fremden, etwas mühsam machen« (Poto~nik 1849: V). V mislih ima torej rojenega govorca, {olanega v tujem jeziku, pa tudi tujca; temu v prid govori tudi dejstvo, da je kasneje, l. 1857, napisal {e Prakti~no slovensko-nem{ko gramatiko. Vendar pa v zgodovini jezika ni- mamo potrditve, da bi Poto~nik pisal priro~nik za tujce: »Za {ole je spisal Bla‘ Poto~nik po Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina 249 13___»Pohlin se je obra~al s svojo knjigo izre~no samo na Kranjce – s poimenovanjem v naslovu« (Kidri~ 1929–1938: 161). 14___Zveza Dodatka za popotnike z Alasio je nedvoumna (~eprav zagotovo posredna, saj je edini izvod Alasie odkril {ele Kopitar), kakor meni tudi Topori{i~: »Dodatek besedil prakti~nega sporo~anja se nam zdi va‘en kot sredstvo, da bi se tujec nau~il sloven{~ine; to je nekako nadaljevanje Alasia da Sommaripa« (Topori{i~ 1983: 126). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Metelku in Murku15 slovnico /.../« (Ramov{ 1971: 238). Kon~no sodbo o tej slovnici si pri- hranimo za drugi del razprave, ko bomo dela pregledali vsebinsko. Glede na izhodi{~e, ki smo si ga izbrali, da ima namre~ priro~nik, ki je namenjen (tudi) tujejezi~nim govorcem, to ustrezno ozna~eno (v naslovu, podnaslovu ali uvodu), lahko vse preostale priro~nike uvrstimo v stolpec C, ne glede na to, da se med seboj zelo razlikujejo. Posku{ajmo najti potrditev oz. utemeljitev na{e razvrstitve. Adam Bohori~ je svojo slovnico (Arcticae Horulae, 1584) namenil »/.../ sinovom [tajerske, Koro{ke in Kranjske, kakor je zapisano uvodoma, to je vsem Slovencem« (Pogorelec 1983: 91), ali po Kidri~u »/.../ hotel (je) sestaviti privaten jezikovni in pravopisni ka‘ipot za doma~o inteligenco in za mno‘itelje slovenske protestantske knji‘evnosti, s katerim naj bi vplivali celo na govor ljudstva« (Kidri~, 1929–1938: 82). Nekoliko mlaj{i pogled na zgodovino jezika vidi Bo- hori~evega naslovnika {ir{e: »Uvod, ki je v celoti usmerjen v posredno ali neposredno spodbujanje zelo zo‘enega naslovnika – evropskega izobra‘enca, poznavalca latin{~ine, /.../« (Vidovi~ Muha 1998: 81), torej ne samo slovenskega, ampak evropskega izobra‘enca. Hipoteti~no je seveda povsem mogo~e in verjetno, da bi se evropski izobra‘enec preko Bo- hori~eve slovnice seznanil s sloven{~ino; ker pa omenjena slovnica nima nobenih zna~il- nosti priro~nika za u~enje sloven{~ine kot tujega jezika, smo jo uvrstili v stolpec C. Hipoli- tova izdaja Bohori~a (Grammatica latino-germanico-slavonica, 1715) sodi v okvir (nenapisanega) programa za izpopolnjevanje slovenskega katoli{kega repertorija (Kidri~ 1929–1938: 108), kamor sta poleg vseh vrst cerkvenih besedil sodila tudi slovnica in slovar. Namen slovnice je bil olaj{ati nova slovenska pisna (literarna) prizadevanja, po- dobno kot pri Bohori~u; Hipolit je pri zgledih dodajal tudi nem{ke ustreznice; to dejstvo verjetno lahko pripi{emu umikanju latin{~ine (kot razpravljalnega jezika) ‘ivim jezikom, tukaj konkretno nem{~ini. O Gutsmanovi slovnici (Windische Sprachlehre, 1777 in ostale, glej op. 9) govorimo obi~ajno v smislu s koro{kimi posebnostmi dopolnjene razli~ice knji‘nega jezika. V naslovu je Gutsman nadaljeval tradicijo koro{kih jezuitov in uporabil besedo Windisch, kar je v takratni terminologiji pomenilo izvenkranjske Slovence v Notranji Avstriji, v kolikor mu ni {lo sploh samo za slovenske Koro{ce. V tem smislu pa je {lo tudi za opozicijo Pohlinovi kranjski normi in njegovemu pravopisu; za nas je pomem- bno, da je iz Pohlina (katerega zapovrstnost je na splo{no upo{teval) izpustil Dodatek za popotnike. Uvrstitev Kopitarjeve slovnice (Grammatik der Slavischen Sprache, 1808) v stolpec C je na prvi pogled lahko problemati~na. Iz literarne zgodovine je namre~ znano, iz kak{ne neposredne pobude je ta slovnica nastala: »Kopitar je /.../ pripravljal lekcije za konteso Bellegarde /.../. Priprave lekcij za konteso so Kopitarja vedno bolj mikale. Ako je Vodnika 1806. {e samo dra‘il, da ga s slovensko slovnico prehiti, si je misel polagoma osvojil ter za~el delo pripravljati za tisk« (Kidri~ 1929–1938: 446). Vendar pa je bil v kon~ni redakciji ta prvotni namen dale~ prese‘en in avtor je v uvodu naslovnika slovnice opredelil takole: »Pisec si kot bralca Kranjske slovnice predstavlja zaenkrat le osnovno{olske u~itelje in kakega slovanskega jezikoslovca; torej je slovni~ne predhodne pojme in definicije, da bi bil kratek, lahko izpustil« (Kopitar 1908: XLVII–XLVIII). Slovnica je zaradi svoje zasnove v strokovni literaturi dobila prilastek znanstvena; Kopitar se je omejil »na obravnavo izrazne in deloma slovni~ne ravnine jezika, ne da bi se bil spu{~al kaj dosti v besedoslovje in sklad- njo (na obeh podro~jih je lo~il zlasti slovensko od nem{kega, oboje le prilo‘nostno), od tvorbe pa je izpustil besedotvorje in tako ostal le pri oblikotvorju in oblikospreminjanju /.../ 250 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij 15___Poto~nik sicer v uvodu omenja Metelka in Mur{ca; res pa je tudi, da vsebina marsikdaj (predvsem prakti~ni del) spominja na Murka. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 V svoji slovnici je Kopitar znanstven tudi kot zgodovinar slovenske knji‘evnosti (oz. jezika te knji‘evnosti) do svoje dobe, pa kot zgodovinar pisav slovenskega jezika in tistega jezik- oslovja, ki je razpravljalo o izrazni podobi slovenskega jezika (zlasti pisni in morfolo{ki)« (Topori{i~ 1980b: 396–397; prim. tudi Vidovi~-Muha 1998: 80). Zaradi vsega povedanega Kopitarjeva slovnica prav gotovo ne sodi med priro~nike za u~enje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika, zato je uvr{~ena v desni stolpec tabele (C). Zanimivo pa je, da je imel Kopitar v na~rtu tudi slovensko slovnico za Francoze,16 ta pa bi, ~e bi do~akala svojo realizacijo, med na{imi priro~niki zagotovo zavzemala posebno mesto. Metelkova prva slovnica (Lehrgebaude der Slowenische Sprache, 1825), je uvr{~ena v stolpec C. Tisto iz leta 1830 smo uvrstili v stolpec B, ker avtor v uvodu nagla{a, da bi rad s slovnico ustregel tudi tujcem, ki bi radi osvojili nekaj znanja sloven{~ine; tega v njegovi zgodnej{i slovnici ni. Slovnica iz leta 1830 ni ozna~ena kot druga izdaja tiste iz leta 1825, po obsegu pa je znatno skr~ena. Metelkova histori~na pozicija je taka, da bi od njega lahko pri~akovali obe vrsti u~benikov, za rojene govorce in za tujce: bil je namre~ prvi profesor na stolici za slovenski jezik na ljubljanskem liceju. Njegovi »slu{atelji so z neznatnimi izje- mami slovenski ‘e znali« (Kidri~ 1929–1938: 603); mo‘no bi bilo, da je v priredbi slovnice l. 1830 mislil ravno na izjeme, torej na {tudente, ki slovensko niso znali. Slovnici Jo‘efa Mur{ca (Kratka slovenska slovnica za prvence, 1847) in Frana Malava{i~a (Slovenska slovnica za perve slovenske {ole, 1849) sta predvsem sad potrebe po prakti~nih slovnicah, ki je nastala, ko je z letom 1848 sloven{~ina pri{la v ljudske {ole; o tem govorita tudi njuna naslova. Podoben naslov (Slovnica za Slovence, 1850) vendar druga~en namen ima slovnica Matije Majarja: to je bila slovnica, iz katere naj bi se Slovenci postopno nau~ili ilirskega nare~ja, to je skupnega nare~ja »Slovenov, Hrvatov in Serbljov«. Ker ta knjiga ne u~i sloven{~ine, ampak je opisovani jezik ilirsko nare~je (meta- jezik pa sloven{~ina), pravzaprav sploh ne sodi v na{o obravnavo.17 Dolo~ili smo korpus {tirinajstih jezikovnih priro~nikov iz obdobja od 1550 do 1850, za katere velja, da sami sebe – v celoti ali v dolo~enem delu – definirajo kot priro~nike za u~enje sloven{~ine kot drugega18 jezika. V nadaljevanju bomo te priro~nike vsebinsko pregledali in ugotavljali, v kolik{ni meri ustrezajo na{i dana{nji predstavi o u~benikih za u~enje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. II. Na{ pristop bo sinhroni in analiti~ni: priro~nike bomo pregledali glede na naslednje parametre: – naslov, – vaje in druge prakti~ne dodatke, – tematske sklope besed in – slovarje. Analize naslovov priro~nikov smo se lotili zato, da bi ugotovili, ali bi lahko ‘e iz nas- lova priro~nika sklepali na naslovnika (to je prepoznali priro~nik kot priro~nik za tujce). Jedrne besede iz naslova povzema spodnja tabela: Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina 251 16___Prim. Ivan Prijatelj, Sloven{~ina pod Napoleonom, Ljubljana, Veda I, 1911. 17___[e bolj gotovo pa vanjo ne sodijo Majarjeva Pravila, kako izobra‘evati ilirsko nare~je i u ob~e slavenski jezik. Bolj zanimiv bi lahko bil njegov Spisovnik za Slovence (nauk o pravopisu, slogu in zgledi, od pla~ilnih listov, ‘enitnih pisem, do oporok). 18___[lo je seveda predvsem za sloven{~ino kot drugi in ne kot tuji jezik; prim. op. 2. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Poimenovanje »slovnica« A B C Sprachlehre 3 2 1 Grammatika 1 5 3 Lehrgebäude 1 slovnica 3 Poimenovanje »u~benik« Unterrich 1 Lehrbuch 1 Ostala poimenovanja Arcticae horulae 1 Vocabolario 1 Dialoghi 1 Tabela 2: Jezikovni priro~niki glede na jedrno besedo iz naslova Najve~jo homogenost poimenovanja opazimo v stolpcu C, kjer so skoraj vsa dela poimenovana kot slovnica (upo{tevane so vse ina~ice izraza). Podobno je v stolpcu B, {e najve~jo heterogenost v poimenovanju ka‘e stolpec A, a vendar tudi tu prevladuje izraz »slovnica«. Pri~akovani naslov »u~benik« (Lehrbuch, tudi Unterricht – /jezikovni/ pouk) se pojavi le pri zanemarljivem {tevilu priro~nikov. To pomeni, da se u~beniki za tujejezi~ne v izbranem zgodovinskem obdobju od ostalih jezikovnih priro~nikov ne razlikujejo po je- drni besedi v naslovu; ta ne ka‘e na naslovnika. Odgovor se pravzaprav skriva nekje drugje: pomembno je brati naslov v celoti. Priro~niki iz stolpcev A in B ka‘ejo naslednjo sliko: A B 1. Alasia da Sommaripa, 1607 Vocabolario Italiano e schiavo 1. Jezuiti, 1758 Grammatica oder Win. Sprachbuch 2. Franul, 1811 Grammaticale Italiano-cragn., parte pratica 2. Marko Pohlin, 1768, 17832 Kraynska Grammatika 3. Janez Leopold [migoc, 1812 Theoretisch-practische Wind.Sprachlehre 3. Jurij Zelenko, 1791 Wend. Sprachlehre, sowohl für Deutsche 4. Anton Murko, 1832 Teor.-pract. Sprachlehre für Deutsche 4. Peter Dajnko, 1824 Lehrbuch, derselben für Deutsche 5. Anton Jane‘i~, 1849 Kurzer Unterricht für Deutsche; 18502: Practischer Unterricht für Deutsche 5. Franc Metelko, 1830 Slowenische Sprachlehre... für Anfänger 6. Giuseppe Premru, 1850 Dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni 6. Anton Murko, 18432, 18503 Theoretisch-practische Grammatik 7. Ivan Navratil, 1850 Kurze Sprachlehre... mit praktisch. Anhang 7. Bla‘ Poto~nik, 1849 Grammatik der Slowenische Sprache Tabela 3: Jezikovni priro~niki glede na naslov 252 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Kar pet priro~nikov izmed sedmih v stolpcu A v (pod)naslovu opozarja na prakti~ni del, prav toliko jih ima omenjenega tujega naslovnika. Videli smo, da tudi zgodovina SKJ stolpec A v celoti in brez zadr‘ka obravnava kot priro~nike za tujejezi~nega govorca. V stolpcu B je povednost naslovov za spoznanje manj dosledna, z opombo, da se informacija dvakrat skriva v naslovu poglavja znotraj priro~nika (pri jezuitih in pri Pohlinu, glej prvi del razprave). Le Poto~nikova slovnica ostaja uganka. Kljub temu verjetno lahko zak- lju~imo, da priro~nik za u~enje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika do prve polovice 19. stoletja na svojo funkcijo opozarja v naslovu ali podnaslovu, in sicer z imenovanjem nas- lovnika in/ali z opozorilom na prakti~ni del. Naslednji, prav tako zelo pomemben parameter za dolo~itev oz. prepoznavo priro~nika za tujce, so vaje in prakti~ni dodatki. Slovni~ne vaje so tisti deli priro~nikov, ki so namnjeni utrjevanju nau~enih jezikovnih sestavin. Med prakti~ne dodatke lahko uvr{~amo {tevilna besedila (razli~nega izvora in vrst), ki so namenjena za prevajanje in tudi za branje, ki je pravzaprav sre~anje z jezikom v kontekstu. Nadalje uvr{~amo med prakti~ne dodatke po- govore19 za sporazumevanje v vsakdanjih ‘ivljenjskih okoli{~inah, frazeologeme v naj{ir{em pomenu besede (poleg stalnih besednih zvez tudi rekla in pregovore), pa tudi os- novne sporo~anjske vzorce (npr. pozdravi). Skupna zna~ilnost prakti~nih delov priro~nikov je, da so to besedila, kakr{nih rojeni govorec v svoji slovnici v glavnem ne potrebuje. Oglejmo si popolnjenost izbranega korpusa priro~nikov z vajami in prakti~nimi do- datki. A B Ala Fra [mi Mur Jan Jan2 Pre Nav jez Poh Zel Daj Mur2 Met Pot 1 2 3 4 Legenda: 1 – slovni~ne vaje, 2 – vaje za prevajanje in branje, 3 – pogovori, 4 – frazeologemi (prevedeni)20 Tabela 4: Tipologija vaj in prakti~nih dodatkov Priro~niki iz stolpca A (leva polovica tabele) po pri~akovanju ka‘ejo veliko popolnjenost z vajami in prakti~nimi dodatki, v stolpcu B pa je popolnjenost nekoliko manj{a. Posebno pozornost zbuja Zelenkova slovnica, saj ne vklju~uje niti enega para- metra, prepoznavnega kot sestavina u~benika za u~enje tujega jezika. To pravzaprav ni veliko presene~enje, saj iz zgodovine SKJ vemo, da je Zelenkova slovnica nastala po uvedbi nove {olske ureditve po 1774 in je bila namenjena u~enju sloven{~ine (in tudi nem{~ine) v trivialkah. Nasprotno pa Poto~nikova slovnica – ~e bi sodili po zgornji tabeli – nesporno sodi v kategorijo priro~nikov za tujejezi~ne. Zelenko in Poto~nik sta vsak po svoje primer neskladja med naslovom (samodefinicijo) in vsebino. V nadaljevanju si oglejmo nekaj primerov prakti~nih dodatkov.21 Alasia je poleg pogo- vorov, v katerih popotnik spra{uje za pot, nastanitev, hrano, vino in oskrbo konj, zapisal {e Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina 253 19___Nekateri jih imenujejo simulirani, nami{ljeni pogovori. 20___Namenoma je poudarjeno, da je ob vseh vrstah frazeologemov tudi prevod, kar odlo~no ka‘e na naslovnika, za katerega sloven{~ina ni materni jezik. 21___Pogovori iz Alasie, Pohlina in Dajnka ter besedili za prevod iz Murka so natisnjeni v Slovenskih zvrstnih besedilih, Ljubljana, 1981, zato jih na tem mestu izpu{~amo. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 sklop t. i. obi~ajnih pozdravov in drugih stalnih sporo~anjskih vzorcev (dobro iutro, bug dai srechio, bug vam zeghnai). Njegov Vocabolario sicer vsebuje tudi slovenska besedila (npr. o~ena{, bo‘i~no pesem, velikono~no pesem, vzorec pridige), vendar niso namenjena za vajo, pa~ pa za neposredno rabo, zato jih pu{~amo ob strani. Jezuiti imajo v Tabeli 3 posebno oznako (enako Franul), ker nimajo posebnega, samostoje~ega seznama frazeolo- gemov, ampak so nekaj stalnih besednih zvez vklju~ili v slovar, npr. en stukl kruha, mes- sene klobase, na konja sesti, v’bieg gnati, poterpenje imeti, sa dobru vseti. Pohlin ima v Dodatku {est pogovorov, o potovanju, hrani, sorodstvenih razmerjih itd., za prevajanje pa v slovnici22 Katonov nauk, Isokratov govor in Plinijevo pismo. Franul si je za prakti~ni del izposodil Linhartovega Mati~ka. Dodal mu je slovar, v katerem prevaja besedo za besedo, kakor se pojavljajo v komediji, v~asih pa prevede tudi besedno zvezo, npr.: oblezhen kakor dekle ali smo si en malo svoji. [migo~ev priro~nik je prototip u~benika za tujce. Lepa, v usnje vezana knjiga, vsako drugo stran ima nepopisano, namenjeno za vaje in zapiske. Vaje se za~nejo ‘e v teoreti~nem delu, te so namenjene sprotnemu utrjevanju posameznih slovni~nih poglavij. V obse‘nem dodatku je za prevajanje namenjen sklop besedil pod skupnim naslovom Polsko delo, nato pa sledi 42 zelo ‘ivahnih pogovorov na 40 straneh, vedno na levi polovici strani slovenski, na desni pa nem{ki dialog. Za zgled si oglejmo naslednji pogovor:23 Od slovenskega jezika Ali she je dolgo, de se slovenski vuzhijo? – Vuzhijo she se dolg zhas slovenski? Samo pol leta, gospod. – Ni dolgo, pol leta, gospod. Ne mogozhe. – To ni mogozhe. Pre dobro govorijo sa tak kratek zhas. Oni se shalijo, she skoro nizh ne znam govoriti. Sa istino prav dobro govorijo. Naj meni verjejo, naj lej po gostem govorijo. Vsaki dan obzhutim, de blodim. – Vsaki dan v’govori blode obzhutim. To nizh ne dene. Ni se treba bati. Se bojim, de se mi bli smejali. Noben slovenez se ne smeje zhres drugega blode, ampak pobolsha nje. Ali vse sastopijo, kaj k’njim govorim? – Ali vse razmejo, kaj govorim? Vse dobro sastopim. – Vse dobro rasmem. Pa v’govori si nemorem pomagati. – Pa guzhati nesnam. Po zhasi bo she shlo. Is zeliga serza si voshim. Kdo je njihov vuzhitel? – Kdo jih ta jesik vuzhi? Gospod J. Ga posnam, je priden zhlovek. ([migoc 1812: 218) Dajnko je zaklju~il teoreti~ni del slovnice s sedmimi stranmi slovenskih frazeolo- gemov s prevodi (npr. Se na smert opiti; Prosim te za boxjo volo), za prakti~ni dodatek pa je zbral samoslovenska besedila: 12 strani pogovorov, sledijo basni, {ale in kar 125 ugank ter za konec zbirka slovenskih pregovorov.24 Metelkov prakti~ni del je zelo kratek: nekaj 254 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij 22___V 2. izdaji so ta besedila naslovljena z Uebersessungen; najprej je Katonov nauk natisnjen vzporedno nem{ko-slovensko, pred Isokratovim govorom je navodilo, da je namenjeno za prevod iz sloven{~ine v nem{~ino, Plinijevo pismo pa za prevod iz nem{~ine v sloven{~ino. 23___^rkopis je, kot v ostalih citatih, deloma prilagojen dana{njemu. 24___Vseeno Metelko z Dajnkovo slovnico ni bil zadovoljen in je v svoji slovnici leta 1825, torej le eno leto po izidu Dajnkove, v uvodu komentiral, da bi Dajnko bolje naredil, ko bi se malo bolj oprl na [migoca. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 strani nem{kih fraz s slovenskim prevodom (Es ist mir schwer angekomen, te‘ilo me je, te‘ko mi je djalo, te‘ko me je stalo; Heute ist frisch, danes je hladno;) in trije pogovori, Od starosti, Od vremena in Od trgatve. Zanimivo je, da je ravno ta prakti~ni del glede na slovnico iz l. 1825 zelo skr~en. Odpadlo je npr. nekaj nem{kih fraz s prevodom, pa vse slovenske fraze z nem{kim prevodom, poleg tega pa tudi {est strani slovenskih pregovorov in kar 40 Ezopovih basni. Ramov{ meni, da so basni v slovnici iz l. 1825 slu‘ile »kot primer nove pisave in ~istega jezika.« (Ramov{ 1971: 237). Po drugi strani pa tudi ni nepomem- bno, da ima pogovore samo v slovnici iz l. 1930. Naslednji priro~nik nadaljuje [migo~evo tradicijo: tudi Murko ima vaje vezane na posamezna slovni~na poglavja (55 kratkih sestavkov v nem{~ini, namenjenih za preva- janje, s poudarkom na, npr., pridevniku, {tevniku itd.) V dodatku je 40 pogovorov in be- sedila za prevajanje iz sloven{~ine v nem{~ino; v prvi izdaji so to basni in dve Pre{ernovi pesmi, v drugi pa so namesto basni bolj poljudni sestavki, npr. Ple{ivc, Golovc, @enitev, [tirje letni ~asi po Slovenskim itd; druga izdaja ima 60 strani ve~ kot prva. Poto~nik za~enja dodatek s slovensko-nem{kimi pogovori, kon~a pa ga s samoslovenskimi besedili, za katere pa imamo vtis, da so namenjena bolj za branje kot za prevajanje. To je 6 kratkih zgodb, sledijo pa pesmi Pre{erna (mdr. celoten Krst pri Savici), Koseskega, Vodnika in nekega P. (samega Poto~nika?). Najve~ pozornosti si zagotovo zaslu‘i osrednji, naj- obse‘nej{i del dodatka, Chrestomathie, ki ga je za Poto~nika sestavil Janez Komenski. To so tematski sklopi,25 katerih posebnost je, da so vse besede znotraj sklopa uporabljene v povedih; ravno zato v Poto~nikovem primeru tematske sklope obravnavamo pri vajah oz. besedilih in ne v slovarskem delu, kot bomo ostale. Zaradi presenetljivo prijetne dikcije v omenjenih tematskih sklopih povzemamo dva (izmed 95-ih) v celoti: Soba s spavnico. Soba se ozal{a s stropam in po navadi z otablanimi stenami, je razsvetljena z okni, ogreta s pe~jo. Hi{no orodje so: klopi, stoli, mize s svojimi nogami in stopnicami, ravno tako blazin- jene stolice. Tudi preproge se razproste. Za sladki po~itek je postelja v spavnici, postlana v postelj{i nad slamnico, z rjuhami in odejo. Blazina je pod glavo. Postelja se zakrije z zagrinjalam. (Poto~nik 1849: 129). Pogreb. Merli~e so nekdaj so‘igali, in pepel v pokrit ver~ spravili. Mi svoje merli~e devamo v mertva{ko trugo, jih nalo‘imo na nosilnico, in jih damo s ponosno ~astjo na pokopali{e nesti, kjer jih pokopa~i v grob polo‘e in zagrebejo. Kadar merli~a neso, se duhovne pesmi pojo, in z zvonovi zvone. Grob se s kamnam pokrije, ali pa s spominkam in z grobopisam polep{a. (Poto~nik 1849: 140). Ob vsakem tematskem sklopu ob levi strani vzporedno te~e nem{ko besedilo. To in pa pogovori je navsezadnje odlo~ilo, da imamo Poto~nikovo slovnico za u~benik za tujce, pravzaprav je {e bolj verjetno (zaradi omenjenih besedil za branje), da je imel tudi Poto~nik v mislih dvojnega naslovnika. Jane‘i~eva dva u~benika sta nadaljevanje [migoc-Murkove tradicije, predstavljata pa nov korak v zgodovini priro~nikov za tujce. Teoreti~ni del se glede na prakti~nega zelo skr~i. Vaje so istega tipa kot pri [migocu ali Murku – sestavljena nem{ka in slovenska be- Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina 255 25___Tematski sklop imenujemo skupino besed, ki se nana{ajo na isto temo oz. stvar ali podro~je; ponavadi je tematski sklop naslovljen s hipernimom (npr. drevesa) ali pa z osrednjo besedo (npr. bog). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 sedila (skupaj ve~ kot 300), s slovar~kom za pomo~ pri razumevanju; prevajanju iz sloven{~ine v nem{~ino je namenjen tretji del, ki ga sestavlja 45 besedil, v poglavjih Pre- govori, Basni, Sme{nice, Povesti (iz Drobtinic in Novic, torej avtenti~na besedila) in Pesmi. Druga izdaja prina{a dve bistveni metodi~ni novosti: u~benik je razdeljen na dva dela, za za~etnike in nadaljevalce, poleg tega pa vklju~uje slovni~ne preglednice. Sprememba, bolje dodatek glede na prvo izdajo, so tudi Pozdravi in izrazi vljudnosti, kar uvr{~amo med po- govore, nadalje slovenski frazeologemi s prevodom, med slovenskimi besedili pa vzorci slovenskih pisem. Premru je drugi del svojih Dialogov, Pogovore (41–270), prevzel po tuji, verjetno avstrijski predlogi. Do sedaj nas izvirnost prakti~nih besedil v priro~nikih sicer ni posebej zanimala, vendar je tukaj podoba govorca tako nenavadna, da v resnici kaj malo ustreza na{i predstavi o slovenskem ~loveku iz 19. stoletja. In spet lahko opazimo nenavadno ‘ivost dialogov; dana{njemu bralcu se lahko zdijo tudi rahlo komi~ni. Premru ima stran razde- ljeno na tri stolpce, tako da italijanski, nem{ki in slovenski pogovori te~ejo vzporedno. Oglejmo si primere: 102. Gospodar pred ko vstane Peter, koliko je ura? Gospod, koj bo osem bila. Kako, osem ‘e? Zakaj pride{ tako pozno v mojo spalnico? Vi ste mi sino~i rekli, da nimam pred devetimi priti. Res je, zdaj se tega spomnim. Je bilo zelo pozno, ko sem spat {el. Ho~ete zdaj vstati, gospod? Da, potegni gor zagrinjala, zakuri na ognji{~i in ogrej vode, da se vmijem. Ali se bote brili danes? Ne; sem se v~eraj bril, jutri se bo zopet treba. Sajve{, da se po navadi le vsaki drugi dan brijem. (Premru, 18823: 149, 150). 107. Prigodki, kteri se znajo na poti primeriti. Zvrnilo se je. Podajte mi roko. Dr‘ite me. Vzemite te cule pro~. Sem en ~evelj na vozu izgubil; poi{~ite ga. Podajte nam blazine iz voza, polo‘ite jih v senco pod to drevo; nam bodo slu‘ili za sede‘. Vsedimo se. Sem se grozno bal. Tudi jaz. Zdaj se mora voz zoprt vzdigniti. Ali je ves polomljen? (Premru 18823: 161, 162). 135. Kadar se da{ zmalati. Se ho~em pustiti zmalati. Gospod J. kdaj me posedete (zmalate)? Koliko zahtevate za glavo, za celo podobo? 256 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Obrnite se malo na desno, levo. Gledajte v me. Nagnite glavo en malo. Tako? Ne sedite ugodno. Sem truden. Ta nastava je prav nerodna. Le odpo~ite se. Dovolite, da vas postavim; tako, glava malo nagnjena, na desno, na levo. Se premikate. Imate malo preresni pogled. Vas prosim, v mene gledati; zdaj delam na o~eh, na ustah, na nosu. Ste ‘e trudni? Dosti za danes. Najte, da pogledam! Je {e le debeli na~rt. (Premru 18823: 224, 225). Zadnji med priro~niki je Navratilov, ki se od ostalih nekoliko razlikuje, saj je special- iziran, funkcijsko-zvrstno dolo~en, namenjen sodnim uradnikom. Teoreti~nemu delu sledi prakti~ni dodatek, v katerem so zbrane vse vrste sodnih spisov z nem{kim prevodom: pova- bilo za pri~e, vabilo, naro~ilo, ovadba, razsodba, zapisnik itd. Kot je razvidno, ne gra za vaje, ampak za zglede. Vmes pa so tudi razdelki, ki bi jih lahko brez zadrege uvrstili med pogovore: Izpra{evanje pri~e – splo{na vpra{anja. –Kako se pi{ete? Kako se pi{e{? Kako Vam (ti) je ime? Posamezna »posebna vpra{anja«. (Posebno tista, ki se za stran besednega sklada z nem{kimi ne vjemajo) –Zakaj taji{? – Zakaj se v tajbo spu{~a{? – Vse resni~no (po resnici, po pravici) povej. –Kar si zdaj povedal, ni res. – Tvoje govorjenje (pripovedavanje) ni resni~no, – Tvoji odgovori (tvoje besede) niso resni~ni(e). –Zvedlo se je, povedano je bilo, da si (ti) potepuh (vla~ugar). – Kaj pravi{ (veli{) na to? (Navratil 1850: VII). V zvezi z vzorci besedil za neposredno rabo je zanimivo, da jih imamo ravno na za~etku in na koncu vrste v stolpcu A – pri Alasiju cerkvene obrazce in pri Navratilu sodno- pravne. Sicer pa predstavljajo prakti~ni dodatki iz omenjenih priro~nikov velikansko zak- ladnico jezikovnega in – morda {e ve~ – nejezikovnega gradiva, so prava kronika svojega ~asa. Zanimivo bi jih bilo neko~ pregledati tudi s te plati. Zadnji parameter, zna~ilen za priro~nike za tujce, s katerim se bomo podrobneje ukvar- jali, je slovar. Uvedimo ga spet kar s preglednico, v kateri je urejevalni princip naslednji: slovar je lahko v priro~niku samostojna enota, urejena po abecedi (Alasia, jezuiti, Franul, [migoc, Jane‘i~1, Jane‘i~2 in Navratil). Nekateri priro~niki imajo poleg tega {e manj{e slovarske enote, ki so razdrobljene ob posameznih besedilih in se nanje tudi nana{ajo ([migoc, Murko1, Murko2, Jane‘i~1 in Jane‘i~2). Posebej obravnavamo tematske sklope, z opombo, da gre pri Alasiju in Franulu le za drobce, pri jezuitih, [migocu, Murku1 in Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina 257 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Murku2 pa za precej obse‘ne samostojne enote tematskih sklopov. (Pri slovarjih ne upo{tevamo seznamov besed za sklanjanje in spreganje po vzorcu.) Ala jez Fra [mi Mur Mur2 Jan Jan2 Nav samostojna enota razdrobljen tematski sklopi Tabela 5: Popolnjenost priro~nikov za tujce s slovarjem Zelenko, Dajnko in Metelko v svojih priro~nikih nimajo slovarjev, prav tako ne Premru, ~eprav ima pri posameznih besednih vrstah liste besed, a te niso urejene niti po abecedi niti po kak{nem drugem urejevalnem principu. Poto~nikove tematske sklope pa smo obravna- vali pri vajah. Pri Alasiju z malo truda najdemo 4 tematske sklope, skrite v uvodu v slovar in v do- datku; to so izrazi za dneve v tednu, ~asovne enote, imena za {tevila in imena za denar. Avtor jih ima pregledno urejene v stolpcih, na levi je italijanski izraz, na desni slovenski. Pri jezuitih je celoten Vocabularium urejen po principu tematskih sklopov, znotraj njih pa so besede razvr{~ene po pomembnosti. V tem obse‘nem (42 str.) dodatku imamo vse vrste tematskih sklopov, npr. Od tih nebiesuoj elementou, Ti prasnizhi v leti, Kar na miso slishi, Od pezheniga, Od ta studirenja, Od te abilnosti ali napopolnosti tiga zloueka do tako tematsko zo‘enih, kot je Salata. Franulov slovar smo ‘e omenili, ima pa tudi dodatek, tematski sklop, ki se nana{a na ~as v letu, z izrazi novo leto, pust, veliki petek, ‘etva, trgatva, prvi krajec, {~ip, mrak... [migoc ima poleg precej obse‘ne zbirke besed (Wörter Sammlung), tj. v tematske sklope razvr{~enih besed, tudi abecedni slov.-nem. slovar, katerega posebnost pa je, da pri posameznem geslu obravnava tudi celo besedno dru‘ino. Murko ima v obeh izdajah Sammlung der notwendigen Wörter, tematske sklope, Jane‘i~ pa v obeh izdajah abecedni slovar, v drugi obogaten z besednimi dru‘inami. Navratil ima dva abecedna slovarja, nem{ko-slovenskega in slovensko-nem{kega. III. Za konec {e enkrat povzemimo ugotovitve pri~ujo~e razprave. Na{ namen je bil pregledati jezikovne priro~nike za u~enje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika iz obdobja 1550 do 1850. Za to jih je bilo treba najprej poiskati oz. dolo~iti, pri tem pa smo si vzeli za merilo, da se mora priro~nik sam definirati kot tak (v naslovu, podnaslovu ali v uvodu), oporo za njegovo uvrstitev med priro~nike za tujce pa smo vedno iskali tudi v slovenski slovstveni zgodovini. Tako smo zbrali korpus 14 del, za katere se je dalo predvidevati, da so namenjena (izklju~no ali tudi) za u~enje sloven{~ine kot drugega (le izjemoma tudi tu- jega) jezika. V drugem delu razprave smo zbrani korpus pregledali s stali{~a naslova, meta- jezika, vaj in prakti~nih dodatkov ter razli~nih vrst slovarjev. Glede na te parametre smo lahko hipotezo iz prvega dela potrdili ali ovrgli. V ve~ini primerov se je pokazalo, da je bila hipoteza pravilna: avtor, ki je svoj priro~nik namenil (tudi) tujejezi~nim govorcem, je to pri vsebini upo{teval, kar pomeni, da je uvrstil v svoje delo vsaj nekatere sestavine, ki so za priro~nik za u~enje tujega jezika ({e danes) konstitutivnega pomena, to pa so: – sestavljena oz. prirejena besedila (danes »lekcije«), – avtenti~na besedila (umetnostna in neumetnostna), 258 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 – pogovori za sporazumevanje v vsakdanjih ‘ivljenjskih okoli{~inah, – razli~ne zbirke frazeologemov (stalne besedne zveze, rekla, pregovori itd.), – osnovni sporo~anjski vzorci v obliki seznamov, – tematski sklopi besed, – abecedni slovarji, – kratki slovar~ki za razlago besed v besedilih, – slovni~ne preglednice. ^e bi hoteli iz korpusa izbrati tiste priro~nike, ki najbolj ustrezajo na{i dana{nji pred- stavi o priro~nikih za u~enje (sloven{~ine kot) drugega/tujega jezika, bi se odlo~ili za navezo [migoc-Murko-Jane‘i~, ki je tudi nastala v medsebojni odvisnosti. V drugi polovici 19. stol. se je polo‘aj slovenskega knji‘nega jezika bistveno spre- menil. Jezikovno na~rtovanje je postalo del nacionalnega programa in sloven{~ina je v javnem ‘ivljenju po~asi prevzemala vodilno vlogo. Avtorji jezikovnih priro~nikov – bodisi znanstvenih bodisi strokovnih in pragmati~nih del – so se sedaj ukvarjali s polnokrvnim jezikom, ki za svoj opis ni ve~ potreboval tujega jezika. Metajezik postane skoraj izklju~no sloven{~ina, nem{~ina (in drugi tuji jeziki) je izrinjena iz slovenskega jezikoslovja, saj avtorjem priro~nikov ni treba upo{tevati niti nem{ko govore~ih priseljencev niti v nem{kem jeziku {olanih Slovencev. V tem ~asu se dokon~no in jasno zari{e meja med je- zikovnimi priro~niki, namenjenimi rojenim govorcem, in tistimi za u~enje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika; nastajanje slednjih tudi nekoliko zamre, kar je glede na zgodovinske okoli{~ine razumljivo, po drugi strani pa se raz{iri polje naslovnikov – vsaj {e na nektere slovanske narode. To pa je ‘e predmet druge razprave. LITERATURA Adam BOHORI^, 1584: Arcticae horulae succisivae. Wittenberg. Peter DAJNKO, 1824: Lehrbuch der Windischen Sprache. Gratz. Alasia da SOMMARIPA, 1607: Vocabolario Italiano e schiavo. Ina FERBE@AR, 1996/97: Jezikovno testiranje na te~ajih sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Jezik in slovstvo 7/42. Vicenzo Franul de WEISSENTHURN, 1811: Saggio grammaticale Italiano-cragnolino. Grammatica oder Windisches Sprachbuch, 1758. Klagenfurt. O‘balt GUTSMAN, 1777: Windische Sprachlehre. Klagenfurt. HIPOLIT, 1715: Grammatica latino-germanico-slavonica. Labaci. Anton JANE@I^, 1849: Kurzer Unterricht für Deutsche. Klagenfurt. – – 1850: Praktischer Unterricht für Deutsche. Klagenfurt. France KIDRI^, 1929–1938: Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana. Jernej KOPITAR, 1809: Grammatik der Slavischen Sprache. Laibach. Ivan NAVRATIL, 1850: Kurze Sprachlehre. Laibach. Matia MAJAR, 1848: Pravila, kako izobra‘evati ilirsko nare~je. Celovec. – – 1850a: Slovnica za Slovence. Ljubljana. – – 1850b: Spisovnik za Slovence. Celovec. Fran MALAVA[I^, 1849: Slovenska slovnica za perve slovenske {ole. Josip MARN, 1861: Slovnice slovenskega jezika. Programm und Jahresbericht Obergim- nasiums zu Laibach fur das Schuljahr 1861. 13–26. Franc METELKO, 1825: Lehrgebäude der Slowenischen Sprache. Laibach. – – 1830: Slowenische Sprachlehre. Laibach. Jana Zemljari~ Miklav~i~, Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: zgodovina 259 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Anton MURKO, 1832: Slowenische Sprachlehre für Deutsche. Graz. – – 1843: Theoretisch-practische Grammatik. Graz. Jo‘ef MUR[EC: Kratka slovenska slovnica za pervence. Gradec. Breda POGORELEC, 1981: Ustalitev pisne in knji‘ne norme slovenskega knji‘nega jezika v 19. stoletju. XVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 113– 116. – – 1983: Razvoj slovenske slovni~ne zavesti od 16. do 19. stoletja. XIX. seminar sloven- skega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 89–95. – – 1993: Jezikovna politika in jezikovno na~rtovanje pri Slovencih: zgodovina in sodobni vidiki. Jezik tako in druga~e. Ljubljana. 1–17. Marko POHLIN, 1768: Kraynska Grammatika. Laybach. – – 1783: Kraynska Grammatika. Laybach. Bla‘ POTO^NIK, 1849: Grammatik der Slowenische Sprache. Laibach. Giuseppe PREMRU, 1882: Dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni. Gorizia. Fran RAMOV[, 1971: Zgodovina slovenske slovnice. Zbrano delo (prva knjiga). Ljubljana. SBL – Slovenski biografski leksikon (Ur. A. Gspan, J. Munda, F. Petre s sodelavci). Ljubljana. Marko STABEJ, 1998: Slovenski pesni{ki jezik z vidika jezikovnega na~rtovanja do l. 1848. Slavisti~na revija 46/3. Ljubljana. 207–233. Janez Leopold [MIGOC, 1812: Theoretisch-practische Windische Sprachlehre. Graz. Jo‘e TOPORI[I^, 1983: Pohlinova slovnica. XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 7–16. – – 1980a: Kopitar kot slovni~ar. XVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 89–95. – – 1980b: Kopitarjeva slovnica – oblikoslovje. Slavisti~na revija 29/2. Ljubljana. 395– 413. – – 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ. Ada VIDOVI^ MUHA, 1998: Slovnice slovenskega jezika. Slovenska enciklopedija. 79–81. Valentin VODNIK, 1811: Pismenost ali gramatika. Ljublana. Jurij ZELENKO, 1791: Slovenska Grammatika oder Georg Sellenko’s Windische Sprachle- hre. Jana ZEMLJARI^ MIKLAV^I^, 1998: Sloven{~ina kot drugi/tuji jezik: Metode jezikoslov- nega opisa. Uporabno jezikoslovje 5. Ljubljana. 225–238. Jana Zemljari~ Miklav~i~ Filozofska fakulteta v Ljubljani Odgovor odgovornega urednika na pismo akademika prof. dr. Jo‘eta Topori{i~a 260 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)