Dopisi.
Sklepna slavnost meščanske in ljudske šole
V  Mladiki. V petek, dne 4. t. m. smo imeli priliko videti, kake uspehe rodi smotreno učiteljsko delo, če je poverjeno močem, kakršne ima ptujska ljudska in meščanska šola. V teku pičlih par tednov so naučili deco celo vrsto pevskih in deklamacijskih točk, ki so jih otroci pri sklepni slavnosti podajali z nenavadno Jjubkostjo, sigurnostjo in dražestjo.
V   okusno okrašeni telovadnici se je ob 17. uri zbralo par stotin občinstva, da prisostvuje prireditvi. Višek vzporeda je bila po našem mnenju deklamacija Cicibana, ki ga je prednašala učenka II. razreda Vavpotič, drobnu dekletce s toliko naivno-otroško ljubkostjo, s tako naravno-prisrčnim naglasom, da je izzvala navdušeno odobravanje. Zelo je ugaial tudi kolo, ki so ga plesale hrvatske gojenke zavi da. Izmed pevskih točk je najbolj segla do srca koroška narodna. „N' mav čez izero", ki so jo zapeli deca menda izmed vseh drugih z največjo sigurnostjo. Ne mo-remo naštevati vseh posameznosti. A rečemo le eno: če se pomisli, da je med deco dober del otrok, ki pred nek-j meseci še niso poznali nobene slovenske besede, je uspeh, ki so ga pokazali pri slavnosti, uprav neverjeten. Pač globoko zadoščenje za učiteljstvo, čigar delo je v tem kratkem času doseglo tako odličnih sadov, pač gorka vzpodbuda, da nadaljujejo z isto vztrajnostjo tako srečno   započeto   delo.
Mladika V Ptuju. Vodstvo Mladike v Ptuju se je poverilo meščanskošolski učiteljici gdč. Ivi Kobalovi. Zavod je nastanjen v modernem poslopju, ki ima krasno lego. Gojenke lahko obiskujejo meščansko šolo, kot hospi-tantke gimnazijo, razun tega bo na zavodu samem gospodinjska šola, enoletni trgovski tečaj za deklice in ob zadostnem številu udeleženk tudi splošno izobraževalni tečaj (nadomestilo višje dekliške šole.) Na zavodu bo prilika za učenje tujih jezikov (nemščine, francoščine, laščine, event. angleščine) petja ' in glasbe sploh. Ker služi poslopje Mladike i v  Ljubljani   drugim  namenom, bo to   edini
posvetni vzgojni zavod za deklice v celi Sloveniji. Prospekti bodo od 15. julija t. 1. dalje na   zahtevo interesentom na razpolago.
Iz seje mestnega sosveta dne 27. junija 1919. Vladni komisar poroča, da se je občina srečno rešila živil, ki jih je bil prejšnji občinski zastop nakupil. Mestnim uslužbencem se je priznala povišana draginjska doklada v isti meri, kakov jo dobijo državni nameščenci. Cena mleka v razprodaji na drobno se je določila na P30 K ; razpravljalo se je o vlogi pekarjev za dobavo soli in kvasa. Vlada se bo naprosila, da strožje kontrolira tihotapno prodajo kvasa, da prepreči veriženje, kar povzroči neutemljeno podraženje. Sklene se, da mestna občina ustanovi glasbeno šolo in stopi v tozadevna pogajanja z „Musikverein-om" Vsi ostali učni in vzgojni zavodi: Dijaški dom, Mladika in z njo spojene šole (gospodinjska, trgovska, itd.) se naj ohranijo, seveda s slovenskim učnim jezikom ; vladni komisar se naprosi, da izposluje od vlade moralno in materijelno podporo, kakršno je dovoljevala tudi prejšnja vlada. — —
Umrl je v Varaždinskih Toplicah odlični | narodnjak, splošno znani priljubljeni Marko j Pavlinič, hišni posestnik in čevljar v Ptuju. Bil je med ustanovnik Narodne čitalnice v j Ptuju in njen zvest član od početka do svo- f jega zadnjega dihljaja. Večnaja pamjat! Ke-daj se vrši pogreb še ni znano.
Slovenski ulični napisi. Danes so se poja- j vili v Ptuju prvi ulični   napisi v slovenskem i jeziku. Ormoška cesta in Dominikanski trg se i že   blestita   s   slovenskimi   tablicami.   Sedaj pridejo   na vrsto  Panonska ulica,   Slovenski j trg, Srbski trg, Hrvatski trg, Krekova ulica, i Prešernova ulica,   dan za dnem   vedno   več. Zamudo pri tem poslu naj   blagovoli   občin- \ stvo oprostiti     Nastala  je  samo vsled tega, j ker ni bilo dobiti materijala in delavcev.   V naj bližnji dobi se   nadomesti   pri magistratu nemško uradništvo s slovenskim.    Potem   se i ne bo nikdar in nikomur več zgodilo,  da bi j dobil od magistrata kako nemško   tiskovino. Vse   se   ureja   v popolno narodno   slovensko smer in bode v najkrajšem času   naše   ptujsko mestece na zunaj že urejeno. Na znotraj pa bode še treba železnih vijakov, ne pa — žametnih glaze rokavic,   kakor se jih   včasih opaža.
4. razred dekliške meščanske šole v Ptuju. Stariši, ki nameravajo dati svoje hčerke v 4. razredne meščanske šole, naj pošljejo pismeno prijavo do 31. t. m. na ravnateljstvo. Želeti je, da se jih javi čim več, ker bi bilo škoda, če bi se moral razred opustiti radi nezadostnega števila učenk.
Cvetlični dan v  Ptuju je izvrstno uspel. Od ceste   do ceste, iz hiše do hiše je tekala naša marljiva mladina  ter   ponujala   cvetje. Njen trud je prinesel vojnim invalidom izku- ' piček 1825 K 41 h. K tej   svoti   bo   dodalo j splošno žensko društvo 374 K 59 od čistega j dobička    Vidovega   večera,   tako   dobe   naši invalidi 2200 K kot vezilo k rojstnemu dnevu prvega jugoslovanskega kralja Petra I. Naši ) vrli   mladini,    ki  je   donašala   in   prodajala ' cvetje, darovalcem  cvetlic, zlasti vrtnarju g. i Vaudi in odjemalcem prisrčna hvala !
Naročnikom ! Opozarjamo naročnike našega lista,   da se je uredništvo in upravništvo j preselilo   na   Slovenski   trg,   v   stari   rotovž, J pritličje, levo.
Od velike Nedelje. Dne  23.   rožnika  t. 1. \ so tu položili k večnemu počitku  posestnika : Meško Petra, po domaČe  Luhačevega   Petra I ali „botra". Pokojnik je bil zelo delaven član tudi že   pokojnega   velikonedeljskega   „fajer- j vera" in hud sovražnik   naše mlade   in lepe j Jugoslavije. Ob vsaki priliki je kaj   rad in s penosom povdarjal: Četudi   imamo   Jugosla- j vijo, aber   ich   blaib   imer   ajn   tajčer    Bog ! pokojniku te zmote gotovo ne bo štel v pre- j veliko zlo, sodil ga   bo   milostno  saj   njegvi zvesti pristaši niso ponesli njegovih   zemeljs- \ kih ostankov tja med Tevtone,  ampak so je [ položili svečano  v   zemljo   domačo,  jugoslo- \ vansko. To   bi bilo   vse   lepo,   po   krščanski navadi, samo da se pogreb   ne   bil   vršil izzivajoče.    Nosilci   so   se   „vrgli"   v   paradno obleko  požarnikov,   opremljeno   z   nemškimi
znaki. Predrzno je, da si upajo ti junaki in celo nečlani gasilskega društva v Jugoslaviji nastopiti v uniformi, z društvenimi kapami, z nemškimi znaki! Ali tako početje ni javno zasmehovanje zakonitih naredb državnih oblastev ?
Dovoljujemo si uljudno vprašanje: kaj poreče k temu okrajno glavarstvo ?
Iz Majšperga. Nečedne stvari se razpravljajo pred tukajšnjim kr. sodiščem zlasti o Svarčnikovih v Majšpergu. Verodostojna priča gospa Mulej je potrdila, da je Svarčnik žalil vse naše jugoslovanske častnike in našo armado ter g. generala Maistra samega. Temu našemu vzoru vseh vojaških čednostij se je o zadevi že primerno poročalo. Na vsak način je potrebno, da vse naše oblasti izvajajo posledice iz vedenja Svarčnikovega. Mora se na vsak na način takoj preprečiti, da bi taki ljudje imeli v Jugoslaviji javne funkcije in priliko odtegniti se suvereni moči naše države
Nova Krčevina — samomor. Dne 29. junija 1919 med 9. in 10. uro predpoldan se je Marko Felicijan, 75 let star, posestnik iz Nove Krčevine, občina Vurberg, na skednju obesil. Bil je slaboumen. Pred letom dni ga je zadela kap, in od tistega časa se je bavil z mislijo na samomor.
Požar v Janškem vrhu. Dne 17. t. m. popoldan je izbruhnil v hišnem poslopju Filipa Mesarič-a v Janškem vrhu, občina Ptujska gora, ogenj, ti ga je z vso upravo in s hlevom vred uničil. Sumi se, da so požar povzročili otroci Mesarica. Skoda se ceni na 3000 K. Posestnik ni bil zavarovan.
Mihovci. Dne 28. julija t. 1. je utonila Marija Gotwein, sestra posestnika Lovreta Gotwoin v Mihovci, občina Velika Nedelja, v potoku, ki se zliva v Dravo pri Mihovcih. Bila je slaboumna in je bržkone, ko je pasla govedo, vsled neprevidnosti ponesrečila. Še istega dne so videli železničarji pri Ormožu žensko truplo plavati po Dravi bila je gotovo utopljenka Gk>twein.
Na Spodnji Polskavi straši neki Žigert „z rudečimi dnevi" in hujska ljudi. Dobiva baje tudi begunsko podporo, ki mu nikakor ne pritiče. Vsi vaščani so z njim nezadovoljni in bi. se ga radi znebili. Zadnjič je sklical kočarje in delavce skupaj ter jim je dejal, da naj ne gredo na delo, ako jim kmetje toliko in toliko ne plačajo. To je hujskanje delavca zoper delodajalca. Ako že hoče ta človek kaj storiti, naj gre prvo sam na delo, obenem pa se naj sam čemu priuči, potem še le naj daje drugim dobre nauke. Tako pa hujskati delavstvo in ga spravljati v nesrečo je lahka stvar, a mu v resnici pomagati, to pa je težko, da se Žigartu ne sanja. Pa saj on tudi na to ne smi.tli. Kadar mu bodo postala tla prevroča, tedaj bo zapustil vse skupaj — in zbežal, svoje zapeljence pa bo pustil usodi. Res je, da se delavcu in revežu mora pomagati, mu dati potrebno plačilo in prosti čas za odmor, in v tem bodo tudi vsi delodajalci menda sami toliko pošteni, da storijo napram delavcu in revežu svojo dolžnost Keor pa tega ne stori, tega naj se pa prime. S hujskanjem in grožnjami: ni vam treba delati, pride rudeči dan, itd. pa ne bo pomagano ne enemu ne drugemu.
Nemški konzulat v Ljubljani zahteva od slovenskih strank, ki hočejo potovati v Gradec, da se izkažejo z dovoljenjem graške policije, da smejo v Gradcu prebivati. To je čisto nepotrebna šikana in ako nemški konzulat pri tem vztraja, bi priporočali našim političnim oblastim prve instance, da tudi od tukajšnjih Nemcev zahtevajo isto dovoljenje, predno daje njih prošnjo dalje.
Pri dravski diviziji v Ljubljani se dobe podpisi potnih listov nekaj pred 12. uri dopoldne. Nemški konzulat ima pa uradne ure tudi do 12. uri. Ali ne bi mogel konzulat vsaj eno uro dalje uradovati, da ne zgubi stranka po nepotrebnem kar dva dni ?
S Pragerskega. Vsem je znana tovarna za opeko na Pragerskem, v kateri si delavci trdo služijo denar. Pri tem jih pa še kruto preganja in psuje z najgršimi priimki, da celo pretepa nadzornik Albin V.   Ta   se   ne
zaveda, da je suzenstvo Se davno minilo. NajrajSi bi imel bic, da bi kot biri6 nekda-njih roparskih vitezov udrihal po ubogih iz-sesanih delavcih. Ker so v tovarni vecinoma zenske in slabotni fantiSi, si ne morejo po-magati; 6e se kdo pritozi, je takoj odpuScen iz sluzbe. Zato se obrnemo na javnost da zve, kakSen trinog je V. Ker je tovarna pod drzavnim nadzorstvoru, proaimo, da oblasti nadzornika pouce, naj z ljudmi ravna po Bio-veSko, ne po zivinsko. Pomisli naj, da je tudi on bil nekdaj navaden delavec tovarne. Dela se v tovarni v akordu, pri katerem nekateri delavci in delavke zasluzijo na 12 dni po 500 kron med tern ko dobe drugi delavci, pri istem delu, v istem casu, samo dnevne place na uro 75—80 v, torej na 12 dni skupno 110—140 K z draginjsko doklado vred. Vsakdo razvidi, da to ni pravica in da zaaluzimo ve6.
Maturanti srednjih Sol v u&iteljsko sluzbo. Zaradi obcutnega pomanjkanja uciteljstva ljudskih Sol se nameravajo pritegniti v uci-teljako sluzbovanje maturanti gimnazij, real-nih gimnazij in realk. Zato se priredita te-kom pocitnic posebne tecaja v Ljubljani in v Mariboru. Reflektanti naj se z zrelostnim izpriCevalom in posebnim priporocilom svojega ravnateljstva zaradi daljnih informacij pis-meno ali osebno zglase na ravnateljstvu drzavnega uciteljstva v Ljubljani ali v Mariboru, kjer pac nameravajo obiakovati tecaj.
Od Save. (MeSCanaka Sola, druStvene in politicno zivljenje v KrSkem.) MeScanska Sola za decke in deklice v KrSkem je postala slovenska in dobila je znacaj nizje srednje Sole. Bila je 40 let nemSka ; imela je znacaj viSje ljudske Sole. Ker so bili pa ucenci in ucitelji Slovenci in ucitelji dobri pedagogi in domoljubi, je bila Sola ze do zdaj prekoristen zavod, ki je ucil sicer v veliki meri nemSko a ni ponemceval, marve6 vzgojeval v Slo-venskem duhu. Zdaj pa bode zavod uspeval vsestransko, ne samo v pravem narodnem duhu, ampak bode stal v strokovnem obziru na viSjem staliScu. Absolventi sedanje 4 raz-redne Slovenske meScanake Sole bodo namrec prestopili naravnost na uciteljiSca in menda tudi v viSje srednje Sole, ne da bi se morali podvreci vaprejemnim izpitom. — DruStveno zivljenje postaja v novi dobi zivahnejSe. Sokol telovadi, prireja igre (Martin Smola) in izlete, podpira ga godbeni orhester z lepimi koncerti- Citalnica razpolaga z obilnim Ste-vilom caaopiaov in bogato knjiznico. Kmetij. ska podruznica nabavlja kmetom poljedelske potrebseine v obilni meri, n. p. galico, otro-beitd. Politifino zivljenje je mirno. Inteligenca se veseli sedanjih politicnih razmer, jih raz-laga in hvali kmetom, ki jih radi poalu&ajo. BoljSevikov pri nas in v okolioi ni vec. Le pred mesecem dni ali kaj so ae Se nekateri mladi rezervisti branili iti k oroznim vajam in se se nekoliko upirali oroznikom. Nekaj dni so se zbirali na polju v neki vaai, in zaznesla se je bila govorica, da so namera-vali neko noc Krcane napasti. Toda nic se ni zgodilo. Pri nas je torej   „mirna Boana."
Slab m08t. Na okrajni cesti v Moatecnem, ki pelje v Poljcane, je do 15. metrov dolg most. Ta pa je v takem stanju, da nosi Se komaj 400 kil. Za Boga! Na okrajni ce*ti, kjer je toliko prometa, se torej nahaja most, ki niti tezke krave ne prenese to je pa ze prevec malomarnosti. Zgodi se lahko velika nesreca. Opozarjamo okrajni zastop v Slov. Bistrici, da most zapre in nemudoma popravi.
V Trnovcah v Slov. Bistriskem okraju je toca prejSnji teden tako pobila, da je zmla-tila vae klasje in drugo bilje. Skoda je ogromna.
Sv. Bolfenk v Hal. (NesreCa.) V pondeljek, dne 7. julija t. 1. je na 8trmi nezavarovani obcinski cesti gnal I. I. v telege zaprezene-nih par tezkih volov. Enemu volu se je spodrsnilo in oba vola sta se zvrnila in ko-tala v globocino, raztrgala telege ter koncno oblezala na dnu v grabi. En vol se je ubil, medtem ko je drugi dobil le lahke teleane poSkodbe. Prizor je bil straSen. Doticni po-sestnik trpi veliko Skodo, ker je zgubil eno vprezno  zivince, ki ga ne more nadomestiti.
Ker se je na doticnom nevarnem mestu zgodilo ze vec nesreC. naj se ukaze obcanom, da zavarujejo cesto na doticneni mestu z ograjo.
Vinogradi kaiejo letos veliko slabSi naata-vek grozdja, kakor lanako leto. Sedaj 80 vinogradi v polnem cvet|u. Dez jim je toliko Skodoval, da ae je na ve6 mestih prikazala peronoapora. Viharji zadnjega tedna 80 po-lomili bilke, kjer ni bilo zvezano. V V8eh vinogradih ae v tern tednu drugikrat Skropi. Ako ne bo peronoapora hujSe napadla in naatopil plesnivec ter ako nas Bog obvaruje toce, bode letoa Se vedno toliko branja; da bode doseglo leto 1917, seveda dobrota ne more biti iata.
Na Pragerskem je odalovljena nemSkutar-ska toba6na prodajalka. Trafika se je podelila vdovi BrenciC, katere moz se je poneareeil S tern ae je atorilo apet dobro delo vec. Sedaj bo tudi red v trafiki pa ne kakor prej, ko so aami nemcurji in proteziranci trafikan-tinje dobili duhan, drugi pa nicesar.