THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Z« vero in narod — za pravico In resnico — od boja do zmage! glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu. — s. p. družbe sv. mohorja v chicago. — zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovanske ženske zveze v zedinjenih drž/vah. I (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 71.__CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. APPpLA -— THURSDAY, APRIL 12, 1928. LETNIK XXXVI« Velika lakota na Kitajskem. - Volilni boji v državi Illinois. čoln, ki se ne more potopiti. POL MILIJONA KITAJCEV STRADA. — LJUDJE JEDO DREVESNE SKORJE. — STARŠI PRODAJAJO OTROKE ZA MAL DENAR. — JAPONCI STRELJAJI NA KITAJCE; 40 OSEB MRTVIH. New York, N. Y. — "Federal Council of Churches" je prejel pismo od Rev. W. T. Hobart-a, misijonarja v severnem delu Kitajske, sledeče vsebine: "Ceste v šantungski provinci so vse polne mrličev — domačinov, ki so gladu pomrli. Se nikoli v zgodovini ni bilo take lakote, kakršna vlada zdaj na Kitajskem. Ljudje jedo drevesne skorje in starši prodajajo premožnejšim domačinom in tujcem lastne otroke, da vsaj nekoliko denarja dobijo za živež. Za dolar se lahko kupi tam otroka in deklice nad 12 let starosti so po deset dolarjev. Neki oče je imel dva otroka. Sklenil je odpotovati v Mandžurijo, kamor pa ni mogel iti z malčki in je oba zadavil." Dr. T. C. Li, kitajski zdravnik je pripovedoval sledeče: "Celo boljše družine preganja rlad iz njihovih domov in ob cesti na poti proti Madžuriji prosijo hrane. Nekateri prodajajo svoje otroke, da zadostijo zahtevi želodca." Tri leta je trajala na Kitajskem huda suša. Potem pa še državljanska vojna, vse to je pripomoglo do grozne lakote. Prizadetih je pol milijona ljudi, okrog štirim milijonom pi preti enaka usoda. Iz Fučov poročajo, da se je v gosti megli ponesrečil neki japonski parnik, ki je zadel ob skalnato obrežje ter se močno poškodoval. Okrog 1000 Kitajcev, ki stanujejo v bližini, je priliko izrabilo in odnašalo iz poškodovanega parnika, ki se je potapljal, premog. Poleg so pa prispeli štirje japonski ru-šilci, ki so na Kitajce odprli ogenj in jih okrog 40 postre-lili_ VTHARNAMORJO. Prekooceanski parniki prihajajo v newyoriko pristanišče z zamudami. — Leviathan poškodovan. — Valovi so se dvigali nad 100 čevljev visoko. New York, N. Y. — V ponedeljek je prispel v tukajšnje pristanišče ameriški prekooceanski potniški parnik Leviathan, ki se je boril z razburkanim. morjem. Skoro vsi parniki prihajajo z velikimi zamudami. Potniki Leviathana pripovedujejo o strahovitem viharju, ki je divjal na morj-% kakor že dolgo ne. Valovi so se dvigali nad 100 čevljev visoko in vodo je metalo na krov, da ni mogel nihče biti zunaj. Trije rešilni čolni, ki so bili pritrjeni na parniku so razbiti, tako silno je metalo parnik sem in tja. Iskalno luč (searchlight), ki se nahaja na sprednjem delu parnika v visočini 105 čevljev nad morsko gladino so valovi pokončali, kar dokazuje, da so valovi segali nad sto čevljev visoko. Kapitan pravi, da se tako visoko le malokdaj dvigajo valovi. Voda je stala za čevelj visoko v jedilnici tretjega razreda. POLITIČNE VESTI. Emmerson z veliko večino porazil Smalla. — V Chicagi je prišlo na več krajih do spopada. — Iz avtomobila so streljali na volilce. Chicago, 111. — Primarne volitve v državi Illinois so prinesle zmago Emmersonu, ki je porazil Smalla za 400,000 glasov. V Cook County je imel prvi 80,000 glasov večine. Torej republikanski kandidat za guvernerja v državi Illinois bo Emmerson. Sodnik John A. Swanson je tudi z veliko večino zmagal nad državnim pravdnikom Croweom. Carl-strom je z veliko večino porazil Daileya in Glenn je premagal Smitha za senatorskega kandidata. Al Smith je dobil v Illinois 52 delegatov; Lowden pa 49. Chikaške primarne volitve so bile dokaj živahne. Že na vse zgodaj je bilo videti po vogalih skupine oseb "precinct workers". Zjutraj ob šestih so bila volišča že odprta in delo se je pričelo. Iz nekaterih delov mesta so poročali o napadih na osebe, ki so šle na volišča. Na Huron in Dearborn cesti so videli avtomobil, v katerem je bila strojna puška. Arthur Robert Taylor, Deneenov "captain", je bil močno na glavo udarjen, napadlo ga je šest oboroženih mož. George Dothard je bil ustreljen v desno roko, ko je šel od doma proti volišču. Na njega je streljal nekdo iz avtomobila. V sredo zjutraj so poročali, da se je na voliščih sleparilo in ena oseba je bila ubita, in sicer kandidat za 20. "Ward Committeemana", ki je kandidiral proti Morrie Ellerju. U-streljen je bil s strojno puško. -o- BORAH 0 PRISTOPU K SODIŠČU. Senator Borah še vedno proti temu, da bi Zed. drž. pristopile k svetovnemu sodišču.— Coolidge nima moči, da bi sam odločeval. — Pet narodov je sprejelo ameriške pogoje. Washington, D. C. — Evropske velesile, članice svetovnega sodišča, bi rade pritegnile k sebi tudi Zed. drž. Stric Sam je prijavil pristop, a z nekaterimi pridržki, ki pa niso vsem po volji. Pet narodov je sprejelo ameriške pogoje za pri-'stop — tri in dvajset pa ne. Najhujši nasprotnik proti pristopu je sen. Borah, republikanec iz države Idaho, ki je načelnik senatnega odbora za zunanje zadeve. Predsednik Coolidge bo obnovil pogajanja s svetovnimi silami, ki so zavrgle ameriške pogoje za pristop. Senator Borah pa zatrjuje, da predsednik nima moči, da bi sam odločeval v tej zadevi, tudi ne na priporočila senata. Slika nam predstavlja "Oceaneglisseur", novi tip čolna, za katerega izumitelj, A. Remy, trdi, da je nemogoče, da bi se potopil. Opremljen je z motorjem 600 konjskih sil. S tem čolnom zdaj potujejo iz Pariza proti New Yorku. "FORDI" V JEZERU. Tri in dvajset avtomobilov je silen veter pometal s parnika v jezero. — Plovba po jezerih odprta. — Parnika Nicholson kompanije sta bila v nevarnosti. Milwaukee, Wis. — V nedeljo se je odprla plovba po jezerih. Parnika Sultana in Progress, Nicholson— Universal i Steamship kompanije sta plula iz Detroita proti Milwaukee natovorjena z avtomobili, katerih je bilo 300, za Milwaukee in Chicago. Nastal pa je močan veter, ki je 23 avtomobilov pometal s krova v jezero. Kapitan William McDougall, s parnika Sultana, je rekel, da si bo to pot zapomnil, dokler bo živ. Vihar je dohitel omenjena parnika, ko sta odplula od White Shoals proti obali države Wisconsin. Drug za drugim so padali "Fordi" v je-1 zero s parnika Sultana, ne daj bi bilo mogoče nuditi kakšno pomoč, ker so se valovi dvigali in voda je pluskala v velikih množinah na krov. Progres je bil srečnejši in ves tovor nepoškodovan pripeljal v Chicago. DELAYSKEYESTI. Sedem in dvajset bombaževih predilnic znižalo plačo delavcem. New Bedford, Mass. — New Bedford Cotton Manufactures društvo naznanja, da bo znižala delavcem plačo za deset odstotkov, začenši s 16. a-prilom. Prizadeti bodo delavci sedem in dvajsetih predilnic v Bedfordu. Poročilo ne navaja vzroka, kaj je privedlo lastnike predilnic do tega koraka. Tukajšnji delavci so že tako dovoli slabo plačani, zdaj jim pa še od tega trgajo. -o- Širite "amer. slovenca* Senator Swanson, demokrat iz West Virginije, član odbora za zunanje zadeve, ki je vodil uspešni boj v senatu za ratifikacije protokola svetovnega sodišča, potrjuje deklaracijo senatorja Boraha in vztraja pri tem, da senat ne odstopi od svojega stališča v tej zadevi. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Tukaj so aretirali 181etno dijakinjo, ki je trgovala s prepovedano pijačo. Izpovedala je, da je potrebovala denar za operacijo, kateri se je morala podvreči njena mati. — Rim. Italija. — Ko so na veliko nedeljo nemški romarji obiskali vatikansko cerkev, jih • je -s^-oee »bikovem- jeziku. Bilo jih je 160, zastopajoč vse kraje v reichu. — Antigo, Wis. — Otto Nol-te, ki je bil izvoljen za občinskega moža, je nagloma na svojem domu preminul. Med pogovorom z nekim prijateljem mu je postalo slabo in je takoj izdihnil. — Chicago, 111. — Na East South Water cesti so izkladali premog; operator dvigala pa je napačno razumel signal in spustil košaro premoga, ki je padla na dva delavca. Enega je na mestu ubilo, drugi pa je zadobil težke poškodbe. — Moskva, Rusija. — Žrtev znanosti je postal Aleksander Bogdanov, ravnatelj državnega znanstvenega instituta, ki je na sebi eksperimentiral s pretakanjem krvi. Operacija se mu ni posrečila in je umrl. — Milwaukee, Wis.— V ponedeljek so trgovci in podjetniki iz Milwaukee obiskali Chicago in se udeležili banketa v hotelu Stevans, katerega so priredili člani Sales Managers društva. V Chicago so prispeli na aeroplanih. Prvič v zgodovini, da bi taka številna delegacija potovala po zraku. — Vseh skupaj je bilo 40 letal, v katerih je bilo 100 potnikov. — Chicago, 111. — To zimo je bilo nad 50,000 delavcev, črncev, brez dela. Tudi sedaj ni veliko bolje, vendar so nekateri dobili zunanja dela. Tudi drugih ljudi je veliko število, ki ne delajo. — Calumet, Mich.—Chas.Ma-rinič iz Calumeta je fabriciral žganje, nesreča pa je hotela, da je kotliček razneslo. Mari-niča so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. Nič dobrega ga pa ne čaka, če bo okreval, kajti iz bolnišnice bo takoj moral v ječo. Ker je že poprej trikrat prišel navskriž s postavo radi protizakonitega posla, in je to že četrti prestopek, bo najbrže obsojen v dosmrtno ječo. SMRT V OGNJU. Plameni zajeli družino v goreči hiši. — Trije so bili rešeni; mati in trije otroci so zgoreli. — Poslopje je popolnoma uničeno. —o— Chicago, 111. — V torek ob peti uri zjutraj je začelo goreti poslopje na 2638 Mulligan ave., last Leslie Whitaker-ja. -Poslopje je fcilo leseno in ogenj se je naglo širil. V plamenih je ostala 24 letna soproga Whi-takerja in njeni trije otroci v starosti 1—3 in pet let. Prva se je rešila mati lastnika, Mrs. C. B. Whitaker. ki je v nočni srajci prihitela na cesto. Mimo je prišel neki policist, ki je takoj priskočil na pomoč in planil v gorečo hišo ter rešil sestro lastnika, ki je ležala nezavestna na tleh. Rešil se je tucii Whitaker, a zadobil je hude opekline, ni upanja, da bi o-kreval. -o- REY0LTA ¥ YENEZUEU UDUSENA, Zvezni vojaki pod poveljstvom kapitana Alvarado proti vladi. — Vladi zveste čete upor uduiile. — Več dijakov, re- : volucijonarjev aretiranih. q j Caracas, Venezuela. — V 1 glavnem mestu venezuelanske republike, se je batalijon zveznih vojakov, pod poveljstvom kapitana Rafaela Alvarado in poročnika Barrosa uprl in 1 dvignil orožje proti vladi ter J predsedniku republike Gome- ■ zu. Kapitan Gozalez in polkovnik Anibal Garcia, ki sta se postavila po robu izdajalcem, sta bila ubita. Nato so upor-niški vojaki navalili na San i Carlos barake in zasegli veliko 1 množino orožja in municije. ' General Lopes Contheras, je J naglo zbral skupaj vladi zve- i ste čete in upornike premagal, i Bilo je več mrtvih in ranjenih. Upornikom so pomagali dijaki, katerih večina so oblasti vrgle v ječe in precejšnje šte- < vilo upornikov je bilo ujetih. ] Tako je bil upor udušen. 1 —o- ' — Canton, Kitajsko. — V ; Yeungkongu, 140 milj južno ; od tukajšnjega mesta, so do- i mačini ubili pet ruskih komu- ] nistov. 3 Iz Jugeslavii&r PONAREJALEC BANKOVCEV POD KLJUČEM. — TUDI SOPROGA MU JE POMAGALA PRI DELU. — DENAP. JE BIL DOBRO PONAREJEN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Selanovi ponarejeni bankovci. Kakor so oblasti ugotovile in kakor je ponarejalec bankovcev Janez Selan sam priznal, je razpečal prve bankovce najprej v Kamniku dne 10. m. m. Tu mu je pomagala tudi njegova žena Katarina. Oba sta pri neki branjevki na Žalah v Kamniku izmenjala vsak po en bankovec, dalje je Selan izmenjal pri prodajalki pomaranč na obzidju mestnega županstva en bankovec, pri gostilničarju Benderju en bankovec in pri neki trgovki v Kamniku, kjer je žena kupila par nogavic, tudi en bankovec. V torek, dne 20. marca 1928 se je Selan peljal s kolesom v Ihan. kjer je v prvi gostilni naročil četrtinko vina in klobaso ter plačal s ponarejenim bankovcem. V Beričevem je v neki gostilni plačal tri decilitre žganja s ponarejenim sto-takom. V isti vasi je v neki trgovini kupil dve pomaranči in jih ravno tako plačal s ponarejenim stotakom. Nato se j odpeljal v Moste, kjer je kupil pri dveh branjevkah pri vsaki za 5 Din suhega mesa in tako izmenjal zopet dva stotaka. V neki trgovini v Mostah ie kupil za 8 Din čokolade in zopet oddal en bankovec, v drugi trgovini pa je zopet kupil za 6 Din salame s stotakom iastne izdaje. V Ljubljani je na Poljanski cesti dal za svileno sa-moveznico 15 Din in dobil iz ponarejenega denarja nazaj pristen drobiž. V Spodnji Šiški je Selan zmenjal dva bankovca. Bankovce je Selan razpe-čaval najbrže tudi v drugih krajih in se oblasti sedaj trudijo, da bi dognale, kje jih je vse spravil v promet, kajti gotovo je, da vseh krajev, kjer je stotake izmenjal, Selan ni povedal pri zaslišanju. Bankovci so. prav dobro ponarejeni, od pravih pa se razlikujejo po tem, da nimajo vodnega tiska in po barvi. Tudi papir je nekoliko drugačen. -o- Strup je pila. Safran Brigita, služkinja na Pobrežju v Mariboru, je izpila večjo količino arzena. Prepeljana je bila takoj v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. -o- Smrtna kosa. V Starem trgu pri Ložu je 10. marca umrl posestnik in gostilničar ter- lastnik žage Beli malen, g. Ivan Petrič, star 52 let. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako so ga radi imeli ljudje radi njegove-ia dobrega srca. -o- Smrtna nesreča na progi. Na železniški progi delniške družbe "Ugar", blizu postaje Karaula v Bosni, se je prevrnila derezina, na kateri se je vozilo več oseb, večinoma sarajevskih izletnikov. Neki potnik_ je bil na mestu mrtev, neka o-seba je bila težje, dve drugi pa lažje ranjeni. Krivdo za vso nesrečo nosi voznik, ker je vo- zil prehitro. -o- Žrtev jetike. V skrajno slabem in zdravju škodljivem vremenu je za<"e!u zadnji čas jetikn s svojo neizprosno smrtno koso v M;.ni>o-ru. Na jetiki je umrl -Mlet ri u-službenec v kurilnici P'-ane Jan ž p kovic*. V starosti L'7 let je pretrgala jetika ni* ž! .' j«_-nja čevljarskemu inoj-;ru Janezu Pelcu. Xa jetiki je u-rnrl 23 let n i ključavničar dr-, železnic Drago Lukežir." Poštni minister umrl. V Belgradu je po težki operaciji umrl poštni minis i v V. Kocic*. star šele -12 let. Potres v Ljubljani. 26. m. m. ob pol 4 poj-dc^ne in 27. m. m. ob pol 10 dr oo!-dne se je čutil v Ljubljani j cej močen potres, ki se !•/,-sti v visokih nadstropjih zel > neprijetno občuti!. Nesreča pr.: prevar^.nji? on:!:< . Te dni je 301e:ni delavec A. Gubec prevažal opeko z v;-gončkom. Pri vožnji ni opazil, da njegov vagonček ni zaprt ". železnim pokrovom. Ko je bil vagonček v največjem diru. pokrov odskočil in ga tako daril po glavi, da je bil na mestu mrtev. -o—■— Neprevidnost pri sekanju drevja. V Slovenski krajini so se zopet zgodile tri nesreče: enem ti delavcu je drevo pri padcu rt»-sekalo nogo. drugemu jo zdrobilo, tretjemu je zmečk prsni koš. -o—— Štirim posestnikom so pogorela gospodarska poslopja v Prepolah pri Sv. -Jan-žu na Dravskem polju. Skoda je ogromna. Posestniki so bili nizko zavarovani. -o-- Zmrznil je v noči na 19. marca na cesti, ki pelje iz Trojan pri Št. Gotar-du 23letni Kari Smrkolj iz U-čaka pri Trojanah. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, rc Vaša denarna pošiljatev bj v staT ! kraju hitro, zanesljivo in brez odbit k izplačana, ako se poslužite na.-e bankr Dinarje, ozir. lire smo včeraj poš Ijali po teh-le cenah: 500 Din _______________________$ 9.35 1,000 Din____________ 18.40 2.500 Din _____________ 45.75 5,000 Din ................. 91.00 10,000 Din ___________________ 181.00 100 Lir _____________________$ 5.00 200 Lir.................... 11.50 500 Lir __________________ 27 75 1000 Lir ____________________ 54.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina ie v teh cenah že vračil Zaradi nestalnosti cen je nernoqov vnaprej cene določevati. Merodajn bo cene dneva, ko denar spreimemc Nakazila se izvršujejo po pošti a pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARM POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakrajsek & cešark Ml W i?nr1 ST KI 171X7 VHDtf M t FUra« ■ amerikaw5ici slovenec Četrtek, 12. aprila 1928. hKlKANSKl SLOVENEC t 4 in oajitarcjii ilovtiitki list v AmcrikL . j«hwt!j«i Uta i53i, zfcaja ritk 4«a runs midelj, po~ vielikov in diievov po praznikih. Ixaaja in tiska: UINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in aprave: W. 22nd St., Chicago, IEL Telefon: CANAL 0091 Naročnina; 4 celo levo____I5.G0 » pol leta__2.50 ža Chicago. Kanado ia Evropo*. i celo leto____$6.00 t v>ol leta____3.00 The First UtU the Oldest Slove-aian Newspaper in America. Established 1491. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address cf publication office: iS4!> W. 22nd St., Chicago, III Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year_________$5.00 For half a ye DOPISI raznega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-?tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu čas do četrtka dopoldne.—Na dopisa brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov « »dnietvo ne vrača. POZOR:—številka poleg vašega naslova na listu znači. „ -i Sreda j imata list plačan. Obnavljajte naročnico točno, fcei M i-nm veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office a ncago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pozor pred izseljeniškimi 'strokovnjaki' t - Delavski department newyorske države je tekom zadnje-1 ga leta odkril mnogo slučajev organiziranega izkoriščevanja j inozemcev in tujerodcev sploh. Po zakonu države New York I je državni delavski department upravičen zaščititi vsakoga: j proti goljufijam in nečednim poslom. Najbolj nečedni posli pa so oni, ki se uganjajo v zvezi > priseljevanjem, naturalizacijo in kompenzacijami v slučaju nezgode. Department sodi, da so bili inozemci v državi New York tekom minoicga leta ogoljufani za kakih 8250,000 radi pečenjanja priseljeniških "strokovnjakov" in ljudi, ki se izdajajo ker upravičeni odvetniki ali zastopniki zavarovalnih in podpornih društev. Nekaieri izmed teh goljufov oglašujejo, češ da so v stanu pripomoči izključenemu inozemcu do vstopa v to deželo in dobiti sorodniku vziic težkočam priseljeniškega zakona. Jamčijo, da morejo vsakomur piiskrbeti dovoljenje za enoletno bivanje v Združenih državah, potem pa spremeni d nezakonito bivanje v zakonito. Seveda bahajo se tudi, da morejo pospešiti naturalizacij.;, ali pa jamčijo, da morejo preskrbeti državljanske p tpirje brez ozira na to. da Ji prosilec odgovarja predpisom ali ima potrebno znanje, ki se zahteva za naturalizacijo. Na ' in, kako ti ljudje poslujejo, kar se tiče začasnega prihoda v Združene države, je jako enostaven. Vsakdor, ki se obrne na priseljeniške oblasti ali na kako ljudomllo organizacije, more doseči prav isto kot ti mešetarji. ki se pustijo prav nas: ;o ] bičati. \ nekaterih slučajih do $300. Priseljeniški '•strokovnjak" zahteva najprej, recimo, i? 150 na račun za trud, :.aoi;i •. o vol j en je za zai-asni prihod do: i enega sorodnika. \este "trud ' ni Ijgvvkaj.. Sorodnik piide in je nripušeen za dobo še i m o sec t v. kar je vse, kar zakon dovoljuje. Po preteku to do< 1 "strokovnjak'" obvesti dotičnika, da treba zaprositi za ponovno dovoljenje. Dotičnik bi bil lahko to sam storil, ali on tega ne ve, in plača "strokovnjaku" na daljnih $150 za ponovno dovoljenje, ki : e razmeroma lahko dobi. Pri tem s. "strokovnjak" seveda baha, češ, brez njegovega posredovanja ne bi i>iio šlo. Po prc o :u enega i .ia se dostikrat zgodi, da bi inozemec tukaj se naprej ostal l'1 zaslužil. "Strokovnjak" mu nasveta-je, naj ostane; za .$150 ali t 300 bo legaliziral njegovo nepo-stavno bivanje. Navadno mu nasvetuje, naj si spremeni ime. I potem mu izda potrdilo na njegovo pravo ime, v katerem potr- j juje prejem denarja in jamči, da bo njegov ne postavni prihod napravil zakonitim. On seveda ne stori nič, ker ničesar ne more storiti. Ako pa se priseljenec kasneje pritoži, mu "strokovnjak" pove, naj le bodi kar tiho. kajti drugače ga utegnejo zasačiti in deponirati. Potrdilo ni nič vredno, saj priseljenec se bo dvakrat premislil, predno bi tožil za izplačani denar, kajti v slučaju pravde bi se iznašlo, da je prišel nepostavno in bi bit deportiran. Imamo tudi nekoliko podjetij, ki so celo ink«>rporirana-iii ki poslujejo na isti način. Obračajo se zlasti na tujerodce onih dežel, kjer je kvota tako mala, da ni upati na brzi prihod v kvoti. Nasvetujejo začasni prihod na leto dni, kasneje pa da bodo storili potrebno, da bivanje postane zakonito. "Strokovnjaki" dostikrat privedejo priseljence v Kanado ali Mehiko, jih vtihotapijo čez mejo in prepustijo potem njihovi usodi, potem ko so od sorodnikov dobili mastno plačilo za to delo. Takih "priseljencev" najdemo na tisoče izmed onih, ki jih depor-tirajo vsako leto. Od junija 1926 do junija 1027 jc priseljeniška oblast deportirala čez 12,000 inozemcev, ki so nepostav-nim potom prišli v Združene države. Neki veliki newyorski dnevnik, ki se izdaja tudi na An-i gleškem, je že priobčil oglas nekaterih takih goljufov." D asi I ga je newyorški državni delavski department naprosil, naj ne priobči več takih oglasov, ker gre za goljufijo, jih ta dnevnik vendarle še vedno priobčuje. Goljufije v slučaju izključenih inozemcev so morda najbolj premetene izmed vseh prevar, iznajdenih v zadnjem času na račun prišel j enčevih prihrankov. V nekem posebnem slučaju, s katerim je newyorski delavski department imel opravljati, se je našlo, da so nekateri goljufi znali na kak način po-izvedeti za ime inozemcev, pridržanih na Ellis Islandu, in za ime in naslov njihovih sorodnikov. Ko se jim je zdelo, da bo pridržani inozemec kmalu izpuščen, so našli sorodnika in mu ponudili, da za §300, ali karkoli so mogli izžeti, bodo izposlo-vali takojšnjo izpustitev novodošlega sorodnika. V onih slučajih, ko je bil inozemec pridržan, dokler se ne reši priziv v Washingtonu, je nekdo izmed goljufov zasledoval zadevo v Washingtonu in, ako je doznal, da bo inozemec pripuščen, je brž obveščal svojega tovariša v New Yorku ali Chicago. Ta se je obračal k sorodniku dotičnega inozemca in dobival od njega lepo svoto za njegovo "pomoč". "Strokovnjaki" niso seveda storili prav ničesar za izpustitev inozemca. Znali so le, da bo dotičnik kmalu izpuščen, in obetali so proti plačilu nekaj, kar bi se bilo zgodilo tudi brez njih. Žrtev pa misli, da so oni pomagali. Splošni nasvet je: ne imejte posla z ljudmi, ki trdijo, da •o strokovnjaki v vprašanjih, ki se tičejo tujerodcev. Kadar imate kak problem, ki je v zvezi s priseljevanjem, naturalizacijo, kompenzacijo ali zdravjem, obrnite se za nasvet na priznane organizacije. Tudi če vam te ne morejo Domagati direktno, vas napotijo na pravo pot in vam razložijo, kaj se da in kaj se ne da napraviti. Ne potrošite pa velikih svot za delo, ki ga lahko dobite zastonj ali proti zmernemu plačilu. KAJ JE NOVEGA PRI SV. ANTONU NA ELYU? Ely, Minn. Iz Minnesote se čezdalje manj čuje v slovenskih listih. Vse spi spanje pravičnih. In vendar smo se včasih tako pogosto oglašali v javnosti. Saj vendar pravimo, da je pri nas v Minnesoti tekla zibelka ame-: riški Sloveniji. Pa se tako ma-: lo oglašamo. Menda že res, | vsak le rad bere, da bi pisal, tega pa ne. V našem mestu smo dobili te dni pismonoše, ki bodo pošto raznašali po ulicah na domove. Dosedaj smo prejemali pošto z označko box, poštnih Škatelj. Zdaj pa bomo direktno dobivali na svoje domove. Smo torej že nekaj avanzirali z našim mestom. PismonoŠa, ki bosta imela v oskrbi razna sanje pošte, sta Matt Vatilo in Charles 1 Butalla. Eaznašala bota dvakrat na dan. Zjutraj ali dopoldne ob 0:15, in popoldne ob | 2:15. Velikonočne praznike smo ; obhajali na prav lep način. Na-i ša cerkev sv. Antona je bila o-| krašena, kakor že dolgo ne. In udeležba na veliko nedeljo izredno velika. Delavske razmere niso nič kaj prida. Zaslužek je bolj pičel, da je komaj za sproti. Nikomur ni za svetovati da bi hodil semkaj gori za delom. Pozdrav vsem čitateljem po Ameriki! Stari Elycan. -o- KRATKE VESTI IZ CLEVE-LANDA. Cleveland, O. Naš dobro znani slovenski odvetnik Mr. Leo Kušlan je te dni odpotoval v Minnesota po uradnih odvetniških poslih. Vrne se šele proti koncu tedna. Zadnji petek je izbruhnil požar pod trgovino slovenskega trgovca E. Leustiga. Ker je takoj prihitela na lice mesta požarna bramba. se ogenj ni razširil in je bil kmalu zadušen. Ogenj ni povzročil posebne škode. Tvrdka John L. Mihelich Co. sedaj že uraduje v Slov. Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. Ako imate posla za dobiti katerega iz starega kraja, ali želite po-j siati denar v domovino itd., se j sedaj zglasite v novem prosto-1 ru, kjer je krasno urejeno. Po- i slovodja Mr. Kolander vam v j vseh zadevah prijazno postre-! že ali da potrebne informacije, ki se tičejo delokroga njegovega poslovanja. V Charity bolnici je umrla Elsie Živodar, stara S let, stanujoča na 962 E. 218th St. Pogreb se je vršil v torek zjutraj. Starišeni naše sožalje! V Clinic bolnici se nahaja Ana Celin, 1011 E. 72nd Place. Podvreči se je morala opera- 1 ciji. ) -o- MNENJE SLOVENSKEGA DELAVCA. Cleveland-Coilinwood, O. Zelo sem presenečen in vzra-doščen, ko čitam z velikimi črkami objavljeno, da je 1200 naročnikov več za ta dični list "Amer. Slovenec". Jaz sem ponosen, ker sem že nekaj let Vaš naročnik. Sedaj se torej jasno vidi, kaj narod hoče. Mr. Jerič jim je oči odprl s prepričevalnimi članki. Z velikim veseljem čitamo zopet "Pisano polje". Čast Vam, vrli slovenski duhoviti župnik in narodni pisatelj Rev. Trunk! Ob začetku mojega prihoda v Ameriko sem bil skoraj tri leta naročen na dnevnik Pro-sveto. Njenega pisanja nisem odobraval, vendar moral sem nekaj imeti radi novic. Ko sem pa spoznal Vaš list, takrat še Edinost, sem kmalu obračunal s Prosveto. Ni gentlemansko samo pisati čez sedanji krivični kapitalistični sistem? kar je povsem resnično, na drugi strani pa narod za nos voditi; dokaz : milijonski fond. Tako mislim, da je še veliko slovenskih delavcev, ki si želijo poštenega lista. Dajmo jim priložnost, da si naročijo list "Amerikanski Slovenec"! Kar srce nam igra, ko je končno naš korenjak na površju in največji slovenski list v Ameriki. Vsa čast gre pa tudi našim vrlim tekmecem in boriteljem v tej prošli kampanji slabih časov. Mi Clevelandčani smo ponosni na našega meščana Mr. Mike Poklarja, ki je zbral skupaj tako krasno število novih naročnikov. Moža sicer ne poznam osebno, vendar pa iz tega sodim, da je navdušen za dobro stavar. Mr. Poklar, le tako naprej! Ravno sedaj se nahaja v naši naselbini potovalni zastopnik Vašega lista Mr. Ant. Jak-setič. Že parkrat sva prišla skupaj. Mož je ves navdušen za katoliško časopisje. Gotovo je tudi njegova zasluga, da se list A. S. tako naglo širi. Bog Vas živi, Mr. Jaksetič! Želimo vam še obilo uspeha pri tem lepem listu! Pozdrav vsem tekmecem, starim in novim naročnikom. Jakob Tornsich. -o- PROSLAVA JOLIETSKIH KEGLJAVCEV. Joliet, 111. V soboto, dne 14. aprila bo društvo sv. Janeza Krstnika št. 143 KSKJ. priredilo veliko plesno veselico in obenem bo na ta dan proslavilo svojo zmago na kegljarski tekmi KSKJ. v Chicagi, katero so dosegli 25. marca kegljavci tega dičnega društva. Svirala bo naša domača godba "Moonlight Serena-ders". Torej pridite vsi, stari in. mladi, in se razveselite z nami, za kar vam ne bo žal! Pozdravljam vse čitatelje Amer. Slovenca! Joseph Prus. Op. ured.:—Ostali del dopisa smo izpustili, ker je prepozno dospel. Bilo bi prepozno radi volitev. -o- KAKO SO AGITIRALI V JO-LIETU? Joliet, 111. Naša zadnja ofenziva v minuli tekmi "Amer. Slovenca" je bila v nedeljo, dne 1. aprila. Potem smo sklenili mirovno pogodbo. Hudo so pokali ka-noni od treh strani na Joliet. Ali vsi so bili predaleč, samo Milwaukee je nam predrl prvo linijo, to pa zato, ker so krogle letele bolj na nižino. Mi pa smo morali iz nižine na višino streljati tako dolgo, da smo morali se iz prve postojanke umakniti, toda le samo malo nazaj. Agitacija prve tedne v februarju in prve tedne v marcu, kakor se vidi, je bila slaba, ker smo se samo pripravljali na 11. marca. Tedaj je bil prvi napad. Napadali smo pa tako, da še jesti nismo imeli časa, ker smo se bali, da ne bi kdo naših postojank zavzel. Potem smo zasnovali drugi napad. Mr. John Ancel je dejal, poprej ne, kakor zopet prihodnjo nedeljo po 8. maši, to je bilo 18. marca. In res, marsikateri je rekel: Vidva sta pa prava vojščaka, ker jih še zmiraj dobivata. Mi pa smo jim odg >-varjali: čakajte, zdaj se >e najbolj pripravljamo. In res je bil zanimiv dan prihodnjo nedeljo. Mr. Jožef Ancel me je povabil na obed, ko sva prišla domov, je bila ura že 9. zvečer. Mr. Ancel mi pravi, ti pojej južino, jaz bom pa večerjo. — Nato sva se pa sporazumela in sva lepo v španoviji pojedla južino in večerjo. Seveda zopet se je bilo treba pripraviti na tretji napad in ta bi imel biti glavni, v nedeljo, dne 25. marca po osmi sv. maši. V katero stran jo naj mahneva? Prepustila sva besedo klobuku in vetrovom. Moj tekmec mi je rekel: klobuk vrzi v zrak in na katero stran bo padel, tja greva. In res proti izhodu je padel in midva sva mahnila tja in dosegla lep plen in na to sva se zaobrnila še proti severu in tudi tam dosegla lepe uspehe. Kam bova p" danes šla južinat. sva se spogledala. Bila je zopet ura devet zvečer. Nato se pa oglasi Mr. Jožef Geršič: Jaz imam prave suhe kranjske klobase, če jih kateri želi. Hitro sva podpirala to modro idejo in ji'* potem tudi z največjo slastj » jedla. Pa je križ. če človek klobase je, postane ž i is zopet je Mr. C.eršič nos;! na mizo, da se je kar poti i. ' .. smo kranjske klobas", am- a k ne z vodo. marveč z X< aov • kapljico, ki je rastla v Kali;-r-niji in v New Yorku. Zasnovala sva nato še en - a-pad za m doljo, 1. aprila, ki je bil zadnji v tej kampanji. .v• i j tekmec ni imel zdaj posebne j korajže, ker ljudje so bili ve-! činoma v cerkvi, bil je namreč j sv. misijon v cerkvi sv. Jo.r/ia, i katerega je vodil sloveči pridi-! gar in misijonar pater Odilc llajnšek. Ju res, kdor cikrai čuje tega gorečega misijonarja, ta 1 i ga vedno poslušal noč in dan. Veliko dobrih nau'\0'. so nam položili v srca ;n ne bomo jih pozabili. Jo"' ei .; , Slovenci Vam, preč. g. m'-i >-• nar, kličemo: še na mno-a urita in smo Vam nadvse hvaležni j za Vaš trud in delo. Tako torej smo agitirali \ j Jolietu. Naj zaključim ta dopis i in ob sklepu pozdravljam vse nove in stare naročnike! T ?bi vrli list pa še enkrat toliko novih naročnikov in pi edplačnikov! Pozdrav vsem! John Kramarich. zastop. -O- PRIREDITEV NEWYGRŠKIH SLOVENCEV. Brooklyn, N. Y. Spomlad je tukaj. Zopet čas za zabave. Že prvo soboto in nedeljo v aprilu je bilo dosti zabav. Drugo soboto, 21. aprila, pa priredi "Slovenski Dom" pod imenom "American-Slovenian Auditorium". To bo dan veselja, ki ga še ni bilo v Greater New York, da bi se naši Slovenci pod svojo streho zabavali. To je res veselje za videti. Vsak rojak, ki pride samo po-(Dalje na 5. strani.) mššMzzst- Filozofiranje. — Dandanes vse filozofira — modruje o tem in onem. Seveda se to filozofiranje razlikuje prav tako, kakor ljudje v družbi. Vsak modruje po svoji meri kakor ve in zna. Vendar je to dobro znamenje. Le kdor modruje, pa naj modruje že kakor hoče — nekaj že iz modruje. Vsak ima svoj prav. — Človeška družba je pisana, kakor so pisane cvetlice na travnikih po svojem cvetu. Vsak po svoje misli — vsaka glava ima svoj prav. Vsak vc nekaj — vsi pa veliko. Življenje -pa je ena sama šola od rojstva do groba. "Pameten je, kdor tudi druge posluša." — V življenjepisu velikega Lincelna najdemo dogodek na ss.ringfieldskem sodišču, ko je Lincoln nastopal kot zagovornik nekega klijen-ta pri obravnavi. Ko j. n;ego -nasprotnik vihar-o dokazoval in pobijal Lincolnovo obrambo in izjavil, da je vse sama absurdnost, kar s - sta i v brambo obtoženca, tedaj v> •ne Lincoln in mu odtri-vori: j "Pameten je, kdor tudi druge j posluša. Jaz se zavedam, da |sam prav malo vem. vem jui, i da vsi veliko verno. Š- nikdar v !življenju ni eni rovoril s k. ko osebo, da bi se ! nje ničesar liie naučil. Tudi danes se i so jod mojega sokolega nasprotnika mnogo naučil, namreč da ! misli, da on vse v« . . ." Ta Lln-icolnova izjava it t-ko voliva-jla, da je sodnik razsodil v ko- irist Lincolnovega klijenta. ;-: ::: Ej, težko ie, kjer je več glav, — V neki župniji je župnik [govoril možem. V svojem go-ivi.ru je po* darla: : "V vsaki •družini je potrebno, da je ne-jkdo gospodar, da je ena .^la-iva . . ." — "To - i bilo dobro" j— vzdahne neki kmet — ' 10-'da ravno dan.es sem me al kupiti devet naglavnih nr. za mojih devet hčera . . ." Kmet in lekarnar. — Kmet pride v lekarno :;a zdravila in zaprosi lekarnar: a: "Prosim vas, da mi zapišejo na Tlasico: katera zdravila so za kravo in katera za mojo ženo. da bi mi krava e krepala . . ." V zakonu — i); ugi d. n po poroki je mož rekel sv«;ji žen -ei: "Nekaj ti imam za povedati, da ne bo pozne." a ne- o ;ra-zumljenja. Ves, draga nioja, j zakon je. kakor avtomobil, ka-jterega mora vodili preizkušen 'šofer, a to čem biti naravno se-jveda jaz . . — "Pa to se ra-izume, dragi možič^k!" odgo-jvori žena ter nadaljuje: "Ti j boš šofer, sedel boš takoj za konji, ali kako in kdaj boš vozil, to čem ukazovati jaz . . ." Število reber. — Učitelj: "Tonček, koliko reber imaš?" Tonček: "Ne vem. gospod u-čitelj. Mene tako žgečka, tla jih nisem mogel prešteti." | p PODLISTEK * 1 ^iWiiiiiiiiim Dr. Guthi Loma: GRBAVEC. Detektivski roman.—Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. — Kaj ste hoteli pri njem? — Pozno sem se spomnil, da je popoldan bila prinesena za njega srajca. Mislil sem, da jo bode zgodaj zjutraj rabil. — Zakaj je niste nesli v sobo med clne-fom ? — Pozabil sem. — Hm! Vrata so bila torej zaprta; potemtakem je bil morilec že v sobi, ko je prišel Berenyi domov. — Mogoče. — Nisem vas vprašal! Le na vprašanja odgovarjajte! — Kako ste prišli umoru na sled? — Zjutraj ob osmih je dobil gospod priporočeno pismo. Potrkal sem in ko sem za kljuko prijel sem zapazil, da so vrata odprta. To me je iznenadilo, ker je bil gospod še v postelji in se je dozdevalo, da spi; ker pa sem bil prepričan, da je zaklenil vrata, predno je legel spat . . . v— No? Ste šli k postelji . . . — In sem ga budil, toda zastonj . . . Mrtev je bil! — Več kot gotovo je, da se je nekdo skril v sobi. Čakal je le, da zaspi, potem se je tiho, po prstih bližal postelji in ko je izvršil svoj posel, je lepo, mirno odšel . . . — Tako mora biti! — Tako mislim tudi jaz . . . — Vi bi morali tistega človeka videti! — Ne tajite: Videli ste ga . . . — Prosim, vaša milost . . . Ne pravite mi kaj takega! — Vi ste vratar . . . Drugi ga ni mogel spustiti skozi vrata. — Odpuščanje prosim! Do enajste ure so vrata odprta. Čisto mirno je lahko šel ven. — Pazite! Prej ste rekli, da je Berenyi zvečer ob desetih stopil v vašo sobico in brez besede prevzel ključ od sobe . . . — Tako tudi je. — Potemtakem je bila soba št. 13 pred njegovim prihodom zaprta. Ali ne? — Naravno. — Morda bi nam lahko razložili: kako je prišel noter oni tujec, ki se je tu skril? — Sobarica je v vratih pozabila svoj ključ ... Mari, sobarica, trepetaje smrtnobleda vstopi v sobo. Za ves svet ne bi pogledala proti postelji. Gotovo misli, da je vso ne- s srečo povzročila njena pozabljivost. Re-darni kapetan strogo zakriči nad njo: — Kako se upaš vstopiti? — Oprostite! Neki gospod stoji zunaj in vpraša: ali sme vstopiti? — Kdo je tisti gospod? Kako se zove? — Jo j, prosim! Ne kričite tako nad menoj! — Mihael Tuzar se imenuje . . . — Ah, Tuzar? — Ravno prav! — Pustite ga noter! II. Tuzar se loti dela. Naslednji trenutek se pojavi na pozori-šču drame Mihael Tuzar, slavni izsledova-Iec državnega redarstva. Mož neznatne zunanjosti, krog 60 let star. Na prvi pogled nikdo ne bi zasledil v njem straha velemestnih zločinskih jam. Obraz gladko o-brit, kot da je gledališki igralec, ker svojo zunanjost češfo izpromiuja. Včasih se na enem in istem kraju pojavi v dvojni izdaji; sposobnost, ki jo kaže v izpreminjanju, bi tudi igralcu bila v ponos. Sive lase si nazaj češe, kot da se hoče ponašati z razumnim visokim čelom. Oči ima kakor mačka: v bodečem pogledu se izraža sama ironija. Obraz je v celoti vtelešena premetenost, zvitost. Hitro se je pojavil na licu umora,, ker je redarni kapitan, ki ga zelo visoko spoštuje, brzojavil po njega. S ponižnim priklonom pozdravi može postave, potem pogleda krog- sebe, da pregleda položa j. Preiskovalni sodnik ga že od prej pozna. Uljudno mu stisne roko, mu ponudi stol in mu sporoči, kar je vratar izpovedal. — No? Tuzar, ali nimam prav? — Morilec je bil že v sobi. ko je žrtev domov prišla . . je, vprašal redarni uradnik. — Gotovo, gotovo! Več kot gotovo, da ga je skrit pričakoval. (Dalje prih.) stržn 9 Po boju Iti zmagi •. • Kakor po vojni je bilo te dni. Uprava in uredništvo je dobivalo pismo za pismom, čestitko za čestitko, k tako izrednemu uspehu zadnje kampanje našega lista "Ameirikanski Slovenec". Da, hud boj se je bil med tekmeci, toda kakor je po vsakem trdem delu za dobro stvar v prijetno zadoščenje veselje, tako je bilo tudi tukaj. Ameriški škofje in nadškof je so določili nekaj let nazaj, da se vsako leto v postnem času doloei en mesec za razširjenje katoliškega tiska. Ta mesec, ki je določen v ta namen, so dolžni katoličani, da razširjajo svoje časopisje. Da ga sami naročajo in podpirajo, pa tudi druge nagovarjajo, da se naro-če na katoliško časopisje. Zato je vsako leto v postu proglašen navadno ali mesec februar, ali pa mesec marec v ta namen. Letošnje leto je bil proglašen mesec februar. Vodstvo lista je sklenilo, da priredi za list kampanjo. Toda kako. Treba je kak nov način. Pa tudi kak nov način ne bo zainteresiral naše javnosti; kajti, le predobro je bilo nam znano, kako slabe delavske razmere vladajo po naših naselbinah, da jih veliko ne dela in nimajo niti za najpotrebnejše stvari, kako naj imajo denar še za časopise, zlasti po premogarskih okrožjih itd. Pa je prišla nam na misel ideja, če tudi je bilo treba pri tej ideji precej žrtvovati od strani lista, toda dolžnost lista je, da nekaj stori tudi za one, ki ga vzdržujejo in podpirajo. Kaj smo storili ? Dovolili smo polovico od vse naročnine za nove naročnike in s tem dali lepo priliko onim, ki so brez dela, da so lahko zaslužili na ta način svojo lastno naročnino, pa zraven še tudi zase nekaj zaslužili. In slovensko delavstvo je to idejo pozdravilo. Dane mu prilike se je v veliki meri poslužilo in rezultat kampanje je-nad 1200 novih naročnikov na list "Amerikanski Slovenec". Danes je na ta izredni uspeh naše kampanje ponosno ne le vodstvo lista in podjetja, marveč, tudi ves slovenski narod v Ameriki. Saj je vendar list in naše podjetje narodova last. Delali smo torej za skupno stvar in nič čudnega ni, če se pri tem vsi skupno veselimo. Takoj ob zaključku kampanje smo pisali glavnim trem tekmecem, da naj nam pošljejo takoj svoje slike, da jih predstavimo slovenske javnosti. Slike sta nam poslala Mrs. Lucija Gregorčič in Mr. Mike Poklar. Mr. Joseph Ancel pa se je o-pravičil, da nima ravno nobene take slike pri rokah, kar je nam prav žal, ker bi ga zelo radi imeli danes poleg priobčenih dveh tudi njega na sliki, ki je tako naudušeno agitiral. Upamo, da bo katerikrat pozneje podal svojo slik;o in jo bomo priobčili pozneje. — Obenem smo pisali vsem naj pošljejo zraven tudi kake dopise, kako so agitiral i v tej kampanji, kaj so se posluževali itd. Prva, ki je nam odgovorila na to je bila Mrs. Lucija Gregorčič, iz Milwaukee, Wis.; njeno pismo se glasi: Cenjeno uredništvo: — "Ilvala za sprejeto pismo, na katero Vam hočem odgovoriti z nekoliko besedami. Vprašate me med drugim tudi, kakšne metode se poslužujem, da dobim toliko naročnikov. Moje geslo je vse za Boga in narod ! Mislila sem, če bi s svojo agitacijo mogla le vsaj 25. dolarjev zaslužiti, da bi pomagala ubogim. Pa hvala Bogu imela sem uspeh. Vedite pa, da ves uspeh pripisujem Mariji. Njej gre čast in slava. Moja agitacija je bila brez zaprek — kamor sem prišla, dobila sem le prijazne ljudi. *:Zdaj pa še nekaj o mojem življenju. Rodila sem se dne 8. decembra 1881 v Pristavi, fara Mir-napeč pri Novem mestu. Čeprav sem imela stariše, vendar sem v sedmem letu svoje starosti zapustila dom in si sama služila svoj kruh. Moje življenje je bilo trn jeva pot. Leta 1905. sem prišla v Ameriko stara 24. let. Omožila sem se leta 1907. Omožena sem bila malo časa — samo 11. mesecev. Mož mi je umrl leta 1908 in ravno tako moj sin. Od tistega časa živim kot vdova sama, slabega zdravja, skupno z mojo materjo. . Tako nam torej je pisala Mrs. Lucija Gregorčič. Nič čudnega, da je zmagala in tako vztrajno delala tekom cele kampanje. Geslo, kot je-: Vse za Boga in narod, je neprekosljivo in nepremagljivo. Vidno je, da je bila pri njenem delu božja pomoč. In kjer je Bog, tam je zmaga. Vrhu tega misel, da bi pomagala s tem, kar bi si z agitacijo zaslužila ubogim, je tako velik idealizem, da večjega si človek misliti ne more. Samo tak idealizem je v stanu iti preko vseh zaprek do konečne zmage. Ideje so pri vsaki tudi najmanjši stvarci glavna gonilna sila. Kjer ni idej, je vse mrtvo. Kjer je idealizem doma, tam je življenje, tam se dela. Od naše strani imamo pristaviti še to, da Mrs. Gregorčič je bila prva, ki je takoj šla na delo in prva poslala na uredništvo večje število novih naročnikov in s tem tako zanetila vso tekmo z ognjem pravega naudušenja. "Amerikanski Slovenec" Mrs. Gregorčič najiskreneje čestita k zmagi za "de-mantni prstan", za prvenstvo v minuli kampanji! " Hvala Vam in Bog plačaj! * * ♦ Drugi tekmec, ki je dosegel drugo nagrado v minuli kampanji je Mr. Joseph Ancel, iz Jolieta. On in njegovi prijatelji so bili marljivo na delu v minuli kampanji. Od tedna do tedna so nam poročali, kako naskakujejo in kako padajo trdnjave. V resnici tudi slovenski Joliet se je v tej kampanji pokazal, kakor še ne doslej. Cast zato gre vrlemu tekmecu Mr. Joseph Ancel-u in pa Mr. John Kramarju, kateri mu je pomagal na agitaciji. Veliko dobro delo sta, »torija ta dva vrla ii* blaga Mr. Mike Poklar, Cleveland, Ohio ki je dobil tretjo nagrado v minuli tekmi "Amer. Slovenca". Dobil je 158 novih naročnikov. moža v teh dneh za katoliško časopisje. Vsa čast njima in priznanje! Sapio žal nam je, da ju ne moremo obenem s tem predstaviti s slikama naši javnosti. Kajti v polni meri to zaslužita in zato bomo to storili o prvi priliki, ko nam dostavita svoje slike. List "Amerikanski Slovenec" oba tako Mr. Joseph Ancel-a in Mr. John Kramariča najprisrčneje zahvaljuje, ter obema iskreno čestita k dosegi druge nagrade "Zlate ure" v minuli kampanji. Bog Vaju živi in plačaj za vse, kar sta storila v minuli kampanji za list "Amerikanski Slovenec"! Tretji tekmec, ki je dosegel tretjo nagrado v minuli kampanji pa je vrli rojak Mr. Mike Poklar, iz ameriške Bele Ljubljane iz velikega Clevelanda. Da, tudi Cleveland je pokazal v tej minuli tekmi za katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec", da je za njim in zanj. Naudušenje1 je nastalo v ClevelanduJ še le proti koncu kampanje. Ako bi bilo takoj od začetka,tedaj bi Clevelanda ne došel nihče. Vendar pa vsa čast Mr. Po-klarju, ki se je za stvar zavzel in tako dosegel v tem oziru, da je cleveland-ska naselbina med prvimi. Mr. Poklarju gre vsa čast in priznanje zato! Tudi njemu "Amerikanski Slovenec najprisrčneje čestita k dosegi tretje nagrade v minuli tekmi in mu kliče: le v tem duhu naprej! Hvala pa tudi vsem ostalim agitatorjem in agitatorcam. Kajti Vas vseh je zasluga, da se je dosegel uspeh, k^koršen se je v tej kampanji. Ko se bo pisala zgodovina ameriških Slovencev in zgodovina slovenskega tiska v Ameriki, bo Vaše delo zraven. Da, dobro smo zidali v dnevih minule kampanje. Vsak naročnik (ca) pomeni, kakor močen kamen, ki je vzidan v skupni obrambni narodni zid katoliških Slovencev v Ameriki. In Vi vrli agitatorji (ce) ste te kamne nabrali in vzidali. Trije glavni zmagovalci so v tej minuli tekmi: Mrs. Lucija Gregorčič s 201. naročniki, Mr. Joseph Ancel s 196. naročniki in Mr. Mike Poklar s 158 naročniki. i Mrs. Lucija Gregorčič, Milwaukee, Wis. ki je dosegla prvenstvo v minuli tekmi "Amer. Slovenca". Dobila je 201-ga novih naročnikov. Po teh treh naselbinah skupaj z vsemi drugimi agitatorji, ki so poslali tudi v tej tekmi svoje naročnine pa stoje tri naselbine tako le: Milwaukee, Wis je dobil v tej tekmi......269 novih naročnikov. Cleveland, Ohio je dobil ..........................247 novih naročnikov Joliet, 111. je dobil ....................................211 novih naročnikov Skupno 727. novih naročnikov smo dobili samo iz navedenih treh naselbin. Natančno, koliko jih je pridobil vsak agitator v tej minuli tekmi pa je razvidno iz priobčenega seznama kakor sledi. IMENIK TEKMECEV: Mrs. Lucija Gregorčič. Milwaukee. Wis.....................................201 Mr. Joseph Anccl. Joliet. Ill........................._.............................1% Mr. Poklar, Cleveland. O..............................................................158 Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo.............................................92 Mrs. Ivanka Urankar, Milwaukee, Wis.......................................56 Mr. Joseph Grdina, Cleveland. 0.....................................................47 Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont.........................................36 Mr. Michael Progar, Sheboygan, Wis...........................................27 Mr. Joe Drasler, No. Chicago. Ill................................. 25 M rs. Dorothy DermeŠ, Steelton. Pa............................................. 16 Mr. Geo. Pavlakovich, Denver, Colo................................................15 Mrs. M. Glavan, Collinwood, O_____________________14 Mr. Michael apsh, Colorado Springs, Colo.................................14 Mrs. J. Kastelic, Eveleth, Minn..................................................IS Mr. Anton Bakše, So. Chicago, I1L _______________________________11 Mr. Tony Rozinka, Eveleth. Minn. ____________________________________9 Mrs. Anna Lopert, Steelton, Pa.................................................... 8 Mrs. Marie Prisland. Sheboygan, Wis............................................. 8 Mrs. Frank Ulčar, Gilbert, Minn. _______________________^ Mrs. Jennie Intihar, Noble, O................................................^ Mr. Marko Bluth, Joliet, III...................................................... 7 Mr. J. J. Peshell, Ely, Minn. ........................................................ 7 Mrs. Josephine Arch, West Allis, Wis._______________________________ 6 Mrs. Mary Plantan, West Linn, Ore............................................. 6 Mr. John Gričar, St. Charles, Mich................................................ 6 Mr. Frank Ursich. Milwaukee, Wis. ___________________________ 5 Mr. Frank Misjak, La Salle, 111. ____________________________________ 5 Mr. Jos. Sicherl, Chicago, 111_______________________________________ 5 Mr. John Kovačič, West Allis, Wis________________________________________ 5 Mrs. Angela Launch, Milwaukee, Wis__________________________5 Mrs. Anna Lumbert, Farrell, Pa. ______________________________4 Mr. Mike Tomšič, Houston, Pa................................4 Mr. John Kavšek, Eveleth, Minn_____________________________________________ 4 Mrs. Anna Breznick, Forest City, Pa_______________________________4 Mrs. Cecilia Križe, Rankin, Pa_____________________________________________ 4 Rev. B. Ambrozich, O.F.M., Detroit, Mich_________________________4 Mr. Andrew Košir, Waukegan, I1L __________________________4 Mr. Joh n Rus, Cleveland, Ohio .................................................... 4 Mrs. Anna Plemel, Northome, Minn............................................. 4 Mr. A. Skubitz, Aurora, Minn______________________________________________________ 4 Mr. Anton Habich, Aliquippa, Pa._________________3 Mrs. Uršula Ivšek, Rock Springs, Wyo.__________________3 Mr. A. Strukel, La Salle, 111______________________3 Mr. Louis Smrekar, Joliet, 111._______________3 Mr. Math. J. Sedlar, Leask. Sask., Canada.........................3 Mr. Frank Gabriel. W. Pullman, 111___________________________________ 3 Mr, A. Satkovich, Cairnbrook. Pa............................................... 3 Mr. John Breznik, Harviell, Mo. .............................................. 3 Mrs. Mary Kolar, Ktewatin, Minn......................_........................ 3 Mr. .John Bartol, San Francisco, Cal.___________________2 Mr. Frank Kurnik, Clevelant, O. ______________________________2 Mr. Marcus Golavasich, Wilkesbarre, Pa. _______________________ 2 Mrs. Mary Mihelich, Lorain, O. ______________________________ 2 Mr. Luke Terhlen, Chisholm, Minn. _______________Z 2 Mr. ..John Tisel. West Allis, Wis._______________2 Mr. Anton Zakrajsek, Kansas City, Kans. ________________ __ 2 Rev. K. Begelj, New York, N. Y._______________2 Mr. John Poljak, Argo, 111._______________2 Mr. M. Zugei, Chicago, I1L___„_____ 2 Mrs. B. Globočnik, Chisholm, Minn.......i______________________________ 2 Mr. Jos. Fabian, Joliet, 111. ___________________________________________________ 2 Mrs. Anna Dolinsek, Galesburg, 111______________________________________ 2 Mr. Jacob Drasler, Moon Run, Pa. .............................................. 2 Mrs. Jennie Stirn, Chicago, 111. ................................................. 2 Mr. Joe Urajnar, Sheboygan, Wis_____________________________________________ 2 Mr. Anton Udovich, Milawukee. Wis______________________________________ 2 Mr. Anton Zorman, Chicago, 111_______________________________________________ 2 Mrs. John Starovasnik, Park City, Utah ___________________________ 2 Mr. J. Resnik, Cleveland, O. __________________________________________________ 2 Mr. Frank Kovačič. Cleveland, O.......................................... 2 Mr. Balantich, Chisholm. Minn. ................................................... 2 Mrs. Jennie Gerbeck, Indianapolis, Ind. __________________________________ 2 Mr. Anton Grdina, Cleveland, O................................................. 2 Mr. Stefan Kolmanich, Cleveland, O. .....................................2 Mrs. A. Mlakar, Redore. Minn_______________________________________________ 2 Mrs. M. Okičič, Pueblo, Colo.......................................................... 2 Mr. Frank Roblek, Chicago, 111. _________________________________________________ 2 Mrs. Mary Sever, St. Clair, Pa___________________________________________________ 2 Mrs. A. Schneller, Virginia, Minn............................................ 2 Mrs. Mary Strukel, Cleveland, O________________________________________________ 2 Mr. John Vranichar, So. Chicago, 111.......................................... 2 Mr. John Werlich, Cleveland, O________________________________________________ 2 Mr. Anton Darovic, Cleveland, O_____________________________________________ 2 Mr. Martin Murota, Chicago, 111..........................................2 Mr. Jos. Kranjec. Montreal, Canada _________________________________________ 2 Mr. J. Sagadin, Chicago, 111________________________________________________ 2 Mrs. A. Okolish, Barberton, O. ________________________________________ 2 Mrs. N. G. Kasun, Phoenix. Ariz............................................. 2 Mrs. Frances Novak, Eveleth, Minn.......................................... 2 Mrs. Coff, Chicago, 111.................................................................... 2 Mr. Martin Mencin, Cleveland. Ohio .............................................. 2 Mr. John Mesec, Cleveland, Ohio ................................................... 2 Miss Stephanie Mohar, Chicago, III. ________________________________________ 2 Mrs. Maria Richtar, Pittsburgh, Pa............................................. 2 Mr. Frank Rosenstein, Kemmerer, Wyo......................................2 M rs. Maria Verbek, Whiting, Indiana ______-................................... 2 Mrs. Stephan Jenko, Bulger. Pa.................................................... 2 Mr. Frank Perme. Cleveland, Ohio .......................................... > Mr. John I Her. Fordson. Mich......................................................... 2 Mr. Ant. Bencina, Dublin. Ga........................................................ 2 Mr. Joe Cerjanc, Chicago. Ill........................................................... 2 Mrs. Frank Kokal, Molalla, Ore. ................................................... 2 Mr. Joe Luzar, Phillips. Wis...................................................... 2 Mrs. Mary Oblak. Elkhart. Ind..................................................ZI 2 Mrs. B. Kramar, San Francisco. Cal.............................................. 2 Mrs. Mary Krasovec. Puehlo. Colo................................................. 2 Miss J. Penca, Chicago, 111................................................................. 2 Mr. Math Totter. Saragosa, Tex...................................................; 2 Miss Katie Triller, Chicago, III......................................2 Mr. John Golobich. Pittsburgh, Pa................................................ 2 Mrs. Angela Mlakar, Redore, Minn. ________________________________________ Mr. Tom Peternell, Rice, Minn.................................................... Mr. Jacob Prestor, Sheboygan. Wis____________________________________ Mr. Jos. Zalig, Calgari, Alta., Canada _____________________________________ Mr. P. Majerle, Kansas City, Kans________________________________________ Mr. Louis Russ, Pueblo. Colo.................................................. Mr. Steve Vučko, Hamilton, Ont., Canada M rs. U. Ambrose, Joliet, 111............................................... Mr. Frank Bizjak. Chicago, 111............................................." Mr. Frank Ceinas, Homestead, Pa............................................. Mrs. Angela Resnar, Grand Haven, Mich ............................... Mr. Grzetich, Argo, 111..................................................................~ Mr. Anton Malesich. Steelton, Pa............................................ Mr. Anton Okolish. Barberton, O. ...............................""" .......* Mr. Anton Slanc, Neelyville, Mo........................... Mrs. Johanna Kocjan, Sheboygan, Wis.______________________ Mr. Louis Koshier, Mellcn, Wis. ................................... Mr. M. Končan, Brooklyn, N. Y.............................. Mr. Geo. Polak, Girard, O...........................................-ZZZZZ Mrs. Angela Berus. Conneaut, Ohio ............................................. Mrs. Jos. Bucinel, Forest City, Pa........................................... Mr. Joseph Gomilar. Summit, Illinois ................................ Mr. John Jakish. Joliet. Illinois .............................................I"... Mrs. Mar v Kastelc. Rockdale, 111.............................................................." Mrs. Jennie Bambich, Eredonia. Kans......................................... Mrs. Annie Malesich, Ottawa, III................................ Mr. M. Matkovich. Virginia. Minn.................................... Mr. Frank MicKenica, Cleveland. O..................................... Mrs. Matilda Rejc, Detroit, Mich............................. Mr. John Tekavec. Cleveland, O..................................... Mr. Frank Horwath, Chicago, 111.................. Vseh novih naročnikov, ki smo jih dobili v tej kampanji je skupaj 1236. Denar v Jugoslavijo brzojavnim ytem? MI RAČUNAMO: Za amerUBkse dolar jej Za dinarje i $ 5,00___ J 0JL5 200 Din _ ....f 4.45 10.00___ 11.25 500 Din 8.80 15.00___ - 10.** 1000 Mm _ — 18.80 20.00 __ - ZIM ISO© Din _ —. 28.00 25.00 ____ 21M 2000 Mn _ — 87.00 85.00____ .. 86.70 8000 Din _ _ 5SU0 50.00 ___ .. 51*0 4000 Dfo _ 78.50 75.00 _____ - 77.80 5000 Bin 91.00 100.00 ___ - 108.00 10000 Din _ — 182.00 200.00 _____ .. 204.50 15000 Din ... — 278.00 300.00 _____ 306.00 20000 Din _ ... 868.00 400.00 ____ .. 407.00 80000 Din ... _ 548.00 500.00 ____ .. 500.00 40000 Din ... 724.00 600.00 __ - 010.50 50000 Din _ ~ 902.00 700.00____ .. 712.00 60000 Din _ 1082.00 800.00 ____ - 818.00 70000 Din ... _ 1260.00 900.00 _____ .. 914.00 •0000 Din _ - 1441.00 1000.00 _____ .. 1018.00 90000 Din _ ~ 1620.00 Za poiiljke po paftti se sprej« _ ____t Orders, American »sprees 6ek, ali »a bančni draft Osebnih čekov po pošli ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin ta nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, XLK, Uradu jemo: Dnevno #d 9:00 *Mmj fe 4*00 popoldne. Ob torkih in da 8:39 mi«. KAPITAL IN PREBITEKs |M0yD0m PROMET IN VHU NAD $3,500,000.00 L IZ NERAZISKANIH SEVER. NO-KANADSKIH STEP;. Ob reki Albany, ki se izljiva v Hudsonov zaliv, se razprostirajo obširne stepe, takozv^ni Keevatinski okraj, ki so se zelo malo raziskane ter redko poseljene in se le na vsakih 400 do 500 milj nahajajo policijske stacije ali podružnice Hudson-ske družbe, ki se peča s kupčijo s kožuhi. Ozemlje obsega skoro milijon kvadratnih kilometrov površine, pa šteje le 3000 prebivalcev. Ameriški vseučiliški profesor Cooper je v zadnjih letih natančneje raziskoval stepe ob Albanvju. Naletel je na svojih ekspedicijah na Indijance, ki so še na prav nizki stopnji omike in sovražijo bele ljudi, ker so bili edini belci, katere so domačini spoznali, agenti Hud-sonske družbe, ki jih pri naku-ku kož brezsrčno odirajo in goljufajo; za kože, vredne več sto dolarjev, dobe od agentov le nekaj municije, malo tobaka ali par kilogramov moke. Ti Indijanci ne žive skupno v plemenih, temveč vsaka družina zase v svojem lovskem revirju, ki meri včasih 500 do 600 kvadratnih kilometrov. — Preživljajo se samo z lovom na živali z dragocenimi kožuhi, ki jih prodajajo omenjeni družbi za živež in orodje. So pa silno praznoverni. Predno gredo na lov, vprašajo za svet poseben orakelj; nad ogenj obesijo prsno kost gozdnega jereba ali lopatico divjega zajca in iz lege rjavih lis, ki jih vročina povzroča na kosti, ugibajo, kake vrste lov jim obeta največjega uspeha, ali naj gredo na bobre, volkove ali jelene. Poseben strah imajo pred vitagom, ki si ga predstavljajo kot ljudožrca, ki iz zasede napada ljudi. Profesor Cooper tolmači nastanek vere v vitaga tako, da je pred stoletji kedaj bila huda lakota, ki je posamezne rodove prisilila hraniti se s človeškim mesom in je kakeka posameznika še pozneje, ko so nastopili boljši časi, skominalo po človeškem mesu, da je iz zasede napadal druge, jih pobil in požrl. Prav v notranjosti dežele je naletel Cooper na doslej popolnoma neznano indijansko pleme "Crees iz nerodovitne dežele*', kakor se sami imenujejo. Stoje na zelo nizki stopnji kulture, so pa silno bistroumni, ker morajo v pusti pokrajini biti trd boj za obstanek. Pred 300 leti so v teh pokrajinah delovali katoliški misijonarji, pa Cooper verskega življenja ali kakih drugih sledov delovanja teh misijonarjev ni več opazil, pač pa je v svoje največje presenečenje odkril, da nekatere družine znajo brati in celo pisati, česar so se predniki očividno naučili od onih misijonarjev ter svoje potomce rod za rodom učili te umetnosti. Boj invalida z ognjem. V vasi Duljinah pri Mostar-ju je nastal v hiši kmeta Čutu-koviča požar, ki je radi silnega vetra uničil vso hišo. Čutuko-vič je klical na pomoč, iz hiše pa ni mogel uteči, ker so mu obe nogi odrezali. Ko je bila hiša vsa v plamenu, so se kmetje spomnili, da je Čutukovič v hiši. Eden izmed njih se je izstavil smrtni nevarnosti, planil v gorečo hišo in prinesel ven Čutukoviča, ki je bil že napol spečen, toda še vedno pri življenju. Nahaja se sedaj v bolnici. Naročajte najstarejši al» ven aid Ust ▼ Ameriki "Amerikanski Slovenec!" RAD BI ZVEDEL kje se nahaja Frank Gorsin, ki živi nekje v Pittsburghu, Pa. Rojake prosim, če ve kdo za 'njegov naslov, da bi mi ga poslal, za kar bom zelo hvaležen. Če pa sam te vrstice čita, naj se javi na: Stanko Ule, R. D. 1, Box 56, Mineral Point, Pa. M AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 12. aprila 1928. —«—— i ■—— • i Četrtek, 12. aprila 1928. Zdaj gremo - oj zdaj gremo.,. Čas našega odhoda v staro domovino je vedno bližji, lahko rečemo, je že tukaj. Dozdaj smo šteli ta čas na mesece, zdaj ga že na tedne in dneve. Da, samo še en mesec časa je pred nami. Glede potovanja imam naznaniti samo še to-le, da je francosko parobrodska družba določila čas odhoda parnika "ILE DE FRANCE" na točno o polnoči, dne 18. maja 1928. To je v noči med 18. in 19. majem 1928 iz newyorske luke v Havre. To se pravi, da bomo morali dospeti vsi v New York najkasneje že v petek jutro, dne 18. maja 1928, in to samo oni, ki bodo imeli vse, kar se tiče potovanja, že prej urejeno. Tisti, kateri bodo imeli kake stvari urediti še pred odhodom, naj pridejo preje. Tisti, ki morda čakajo, da bodo dobili potne liste šele v New Yorku, naj pridejo v New York najmanj dva dni ali še prej pred odhodom parnika in tudi zjutraj. Posebno opozarjam vse, naj vse podrobnosti, ki jih le morejo, glede potovanja uredijo v naprej. Poslužite se pošte in pišite na zanesljivo slovensko tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd St., New York, N. Y., vse, karkoli je potrebno, da se uredi radi potovanja itd. Zlasti glede povratnega dovoljenja "permitov" za one, ki niso ameriški državljani. Zadnje dni bote imeli dovolj posla z drugimi stvarmi, torej ne čakajte z vsem na zadnje dni. To seveda le opozarjam, kajti prepričan sem. da se vsi ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli pismeno v tem oziru od podpisanega ali pa od tvrdke Zakrajšek & Češark iz New Yorka. Ako kdo izmed potnikov (ic), ki so se priglasili za naše skupno potovanje, še nima v redu kakih stvari, naj se čimprej e obrne na tvrdko Zakrajšek & Češark v New Yorku, naj naznani, kaj želi in potrebuje in se mu bo vse preskrbelo in z vsem postreglo, kar se tiče po-' tovanja. Vsem onim, ki so se priglasili iz Chicage, Jolieta, Milwaukee in drugih delov Wis-consina, naznanjam, da se bomo zbrali vsi v Chicagi in skupno odpotovali v New York. O tem bom še pravočasno vse obvestil pismeno in v časopisu, namreč, kdaj bomo odrinili iz Chicage itd. Posebno priporočam vsem potnikom (cam) še to-le: Za na pot seboj vzemite denarja v gotovini samo toliko, kolikor ga bote potrebovali za sproti po potu. Vse ostalo pa vzemite v bančnih čekih, nakazanih na New York, katere izmenjate v New Yorku. Za naprej pa bo Vam poskrbela vse tvrdka Zakrajšek & Češark, bodisi potniške čeke "Travellers Checks" ali pa kreditno pismo za ameriške dolarje. Zakaj to svetujem? Zato, ker številnokrat se je že dogodilo, da so potniki bili na potu ali okradeni ali pa so po neprevidnosti denar zgubili. V marsikaterem takem slučaju so bili ob vse. Zato rojaki, obvarujte se kaj takega! Obvarujete se vsega tega pa prav lahko, če hočete vpošte-vati ta moj nasvet. Prosim, vpoštevajte ta nasvet o pravem času. Bančni ček, nakazan na New York, vam izda vsaka banka. Skoro do malega se bomo vsi potniki vrnili nazaj v Ameriko. Eni prej, drugi malo pozneje, kakor bodo že slučaji. Svetujem vsem, naroČite si "re-tur karte". S tem si prihranite precej. Pri karti III. razreda si prihranite nad $30.00, kar je že lepa svota in jo lahko porabite za kaj drugega. Na ta način, da si naročite in kupite "retur karto", si lahko nekaj prihranite, če hočete. S tem pa tudi še enkrat va- bim vse one rojake in rojakinje, ki so se odločili letos obiskati staro domovino, da se pridružijo naši skupini. Glede romanja v Lurd imamo urejeno tako, da tisti, ki bodo želeli iti v Lurd, bodo šli iz Pariza v Lurd, drugi pa direktno na Ljubljano. To, da kdo ne želi iti v Lurd. naj nikogar ne odvrača od našega skupnega potovanja. Urejeno je za obe strani. Kdor bo hotel, bo lahko šel, kdor ne, ne. Naše skupno potovanje, lahko rečem, bo najbolj zanimivo izmed vseh letošnjih izletniških skupin. Bo to prava pisana družba in obilo zabave za vse. Mr. Anton Jaksetič, potovalni zastopnik Amer. Slovenca, je že izjavil, da bo vzel seboj ročno viktrolo in najzanimivejše slovenske in druge plošče. Tudi druge zabave bo. Celo fotografista bomo imeli seboj. Kdor si želi potovanja v veseli in pošteni slovenski dru-: žbi, se naj pridruži nam. Pišite j takoj na tvrdko Zakrajšek & < Češark v New York, da vam vse še pravočasno preskrbi za potovanje. S pozdravom do vseh, John Jerich. ZDRAVSTVO. BOJ PROTI NESPANJU. Na Dunaju je predaval profesor Econo o nespalnosti. V uvodu je dejal, da je potreba po spanju pri raznih ljudeh zelo različna. Dočim nam je \ starosti od 6 do 18 let potrebno spanje desetih ur, zadostuje za odraslega sedem do orem ur spanja, od 65. do 75. leta celo samo tri do štiri ure. Globina spanja ponoči seveda ni ves čas enaka; eksperimenti 30 dognali, da je globina spanja največja že eno uro nato. ko smo zaspali. Od tedaj naprej ponehuje globina zelo hitro do konca druge ure, nato pa do konca spanja bolj. počasi. Ta takozvana spalna krivulja se pa pri raznih ljudeh bistveno spremeni. Duševni delavec na primer ima drugačno spalno krivuljo; dolgo časa traja namreč, preden se vznemirjenost v njegovih možganih poleže, in nastopi največja globina spanja pri takih ljudeh šele v jutranjih urah. Skoraj vsak drugi človek se pritožuje, da ne more spati. Kako je mogoče tukaj pomagati? Najbolje je, da sc čez dan dosti gibljemo in si tako naberemo potrebno utrujenost, ki spanje tako pospešuje. Dalje se moraš zvečer ogibati vsega, kar ima preveč opravka s pritiskom krvi, z delovanjem srca, s prebavo, z delovanjem ledvic itd. Ulezi se vodoravno, da olajšaš obtok krvi in da raz- Na sliki vidimo poslopje, kjer bo, ako se kaj ne spremeni, poletna Bela h:ša. Predsednik Coolidge je bil povabljen semkaj, ni pa še znano, če bo vabilo spreje;. Hlia. je :a3: Philip S. Henryja, milijonarja, ki je prišel v NorthCarolino iz Zealanda. Palača ste ji na vrhu hriba Beaucatcher, 500 čevljev nad Ashville. bremeniš mišičevje. Neugodno vpliva prevelika toplota in prav tako tudi prevelik mraz, ker obtok krvi preveč dražita. Potrebno je pa tudi pomirjenje živčevja. Po možnosti se ogibaj vznemirjujočih misli in jeze. Veliko jih je, ki se borijo proti nespalnosti z alkoholom; tu je potrebna prav velika previdnost, preobilo zaužit alkohol več škoduje kot koristi. Tudi enakomerno ponavljanje besedi, številčnih vrst in pesmi veliko pomaga, ker utrudi pozornost in izloči zavest. Za nekatere ljudi pa postane nespanje prava muka in pravo strašilo. Strah je popolnoma neutemeljen. Marsikdo misli, če ni v času spanja zavesti popolnoma izgubil, da sploh ni spal. Ne smemo pa pozabiti, da je organizem ponoči tudi v polspanju počival. Seveda ni isto kot spanje, a vsaj fizično smo spočiti. Poznal sem moža, ki je v popolnem zdravju dosegel lepo starost in ki mi je pravil, da vse svoje življe- ! nje ni niti enkrat res spal, temveč da je samo ponoči počival, pri bdeči zavesti. Če tako gledamo, zgubi nespalnost vse svoje strahote. Glej v nespalnost z neko gotovo malobriž-nostjo, in tedaj bo prišlo spanje samoobsebi; kajti spanje se ogibije onih, ki ga prenaporno iščejo. KAKO JE TREBA NAPRAVITI, DA NAS NE ZEBE V NOGE? Tožba ljudi, da jih zebe v noge, je silno pogosta. Vzroki za to so seveda silno različni: slabokrvnost, nezadostno delovanje srca z zaustavljanjem krvi po žilah, živčne nepravilnosti itd. Vendar dostikrat tudi sicer zdravi ljudje tožijo čez to nadlego. V mnogo takih slučajev je vzrok to, da se noge pote, nogavice postanejo vlaž- ( ne, radi vla^io pa oddajajo noge več toplote in tako imamo ; občutek mraza. Potenje ni tre-' ba, da je močno, dosti je le to- 1 liko, da so nogavice prav malo i vlažne. — Popolnoma gotova pomoč v tem slučaju je, da si vedno preoblečemo nogavice, čim nas začne zebsti v noge. Znano je, da takemu, ki ga rado zebe v noge, ne pomaga nič. čeprav si pet parov nogavic hkrati natakne na noge. Če pa se večkrat preobujemo, je pa pomoč prav očividna. Opaziti j je tudi, da v takih nogavicah, j ki že dalje časa niso bile opra- J ne, zebe preje kot v čistih. — j Zato kdor hoče imeti tople no-! ge, naj si nogavice preobleče j večkrat na dan in naj skrbi, da 1 bodo tako nogavice kot noge j vedno Čiste! . * * * NEZAUPANJE V ZDRAVILA. 11 Kmet na visokem hribu se je i spri z zdravniki radi premajhne količine zdravil, ki so mu jih zapisovali. "Kaj bo tista stekleničica in kapljice, ki mi jih naštevate na uro!" se je je- j zil nekoč nad zdravnikom. — "Zame, takega hrusta, je to očividno premalo!" Razjarjen je poslal svojega hlapca k drugemu zdravniku, ki je zdravil tudi živino; slučajno pa je imel hlapec tisti dan izvesti več naročil ter je pomotoma zamenjal steklenice. Tako je dobil j sosed za svojo Lisko prav maj-' hno steklenico z navodilom: j "Vsako uro po pet kapljic," i dočim je gospodar prejel veli- | ko steklenico z označbo: "Izni- j ti v dveh polovicah." S tem je i bilo možu zelo ustreženo. "To bo pa že nekaj zaleglo!" je .menil, zauziv i polovico t-»-.■ -i čine, nakar ga je začelo grizli !in ščipati v trebuhu. Ko m i ." !po daljših mukah nekolik odleglo, je bil uverjen, d 1 je sredstvo pomagalo. O '-i'e p lovice pa ni hotel izpiti, k r ; sosed, ki .tra je obiskal, s-■<> znal zamenjano steklen k-o . mu povedal, da je pil krav.:-: zdravilo. -o- Fašistovski učiielj skrur.i cer- | V Kubedu je domači duhovnik g. P.rezavšček poučeva v cerkvi otroke k-v t; nsk nauk. Nenadoma je vdrl v c -r kcv italijan ki učitelj in i vpiti nad duhovnikom, da n sme poučevati otrok . slove skem jeziku, sicer mu bo < pokazal. — Skoraj po vs.,-. Istri so duhovniprisiljeni u-čiti otroke 1 rščanski nauk \ j cerkvi, ker jim je v-top v s . prepovedan. V šoli poučuje.. ■• verstvo italijanski učit' '■:. katerih znanje pač ne more jamčiti za širjenje čistega krščanskega nauka. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ™ j Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. Sth & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. SPOMLADNE ( naklonjenost! FRANK OPEKA Trgovina z mešanim blagom in obuvali. 502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Jporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi ir ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah Tel.: 377-J — 40S0-W. P £*r HH EWELE R. On tke Cor. 8th Str. and New York ave.. Shebovran. Wis. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 ^Jj^j) Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS; V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. »■71/DČITfr irei n i V^xr t n/\«i & rr * »irrl Uirrt Naročite knjige iz seznama Mašili knjig. i. POVESTI IN ROMANI. Agitator. Ron.in. Janko Kerstnik .80 Barvaste črepinje. Zbirka več kratkih povesti ..............................35 Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski ..................-...........- .50 Bitka pri Visu leta 1866. Črtica iz avstr. zgodovine ........-.............45 Beli rojaki. Zbirka povesti. Eur ruskih polian, v dveh delih. Vsak del po _________;______________________5C Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v Meksiki...........— .25 Coiomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Mc- Gangl .......................................... .65 i Carski sel. Jules Verne. Povest z rimee ..........-.............................65 Četrtek. N.\;>c ta povest iz Ion d mi- skega vi jen ia .............................75 Crnn smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest ............................75 Ču;te nas. R. Vrabl. Kratke, zelo *>" iučiie zgodbic* _______________________25 Detela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, z«od. povest. Blage duše, veseloigra --------------------------------- .70 Detcla, Takšni so. Zgodovinska t-ovesL.— Begunka. Drama v j treh dejanjih .............................— .40 Don Kišct iz L:. Manche. Pusto-I .v doživiia!i ...........................50 ■ Duh v Kentcrvillu. Angi. prav- ! Diiica. ir m. I r S -75 ;Dvc sliki. Fr. K.s. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja .50 Fabijcla, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45 Puri j. Burna tio\ ela iz mladeniče- v- "i življenja .............................75 OV-:. KtiU*. Hamsun. Roman...... 1.25 G'cidiatorji. Zgodo. roman i/. 1. 70 5. > Krit-t. 2 zvezka skupaj......... 1.50 Goiobori. Novela s podeželskega življenja ....................................... 1-25 Cc~podarica sveta. Avanturističen roman ..................................- >60 Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ...................30 Hjrrerjeva Ilijada. Fr. Ontcrza. Starogrška pravljica ..................- .45 I--raitc. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75 ' "van Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 ; -daia-cc. F. V. Sk-menik. Žgoči >ka povest iz turških časov .45 ! '.z dni trpljenja. Andrei Rape. .. z modernega sveta. F. S. ■ • gar. Xai >t r. man iz del a v. življenja .............................-................ 1.50 Kratke povesti .............-......— -50 Tz4ct r.. Brcučka v XV. stoletje. I z živi jen ia za življenje. Kratke. , , ... ; .20 Tagode. T. Str ■ tr. K:: jic;a za od- J * , , . • cn ra-tto ii!i;:u,:io ............................... Tarornil. i~V:ka narodna pravbica .30 Jtrnač Zmagovao. U. Si..nkie-\v:cz. PolFka povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................................35 Juan Miscria. P. L. Čeloma. Španska pove-1 ................................... Junakinja iz Štajra. Povest iz boja med kutol. in prot. vero........ 1.50 Jutranja zvezda. II. Rider Haggard. Roman ............................... 1-00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak z\c-zek po ............................................. l-OO 1. zvezek- Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar i i. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji p;ori.—Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Tipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-teubach. — Bojim sc te. — Cr- j tica iz življenja političnega agi-I tatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku ■ ; smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji- vosti. — Andreja Pajka Spomi-i ni starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška. 10. zvezek: Slovenski svctec Ponarejeni bankovci. delal, ko je krompir kradel. — Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. 1.. 2. in 3. del skupno............1.2! Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest ............................... 1.0 [> Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. t Kanadski roman ........................ 1.0* 5 Kmečki pant. Avg. Scnoa. Povest 5 iz časov tlačanstva kmetov.......9 5 Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. 3 Knezova ustanova. — Gospod ? Lisec. — Ženitev Ferdulfa, voj- l vode ------------------------------------ 1.0 5 Kralj gora. Edm. About. Fran- j J coska povest ............................... 1.0 n Kresalo duhov. P. A. Sheehan. ) j Roman iz irskega življenja ________ 1.0" Krištof Dimač. J. London. Povest 5 j iz burnega življenja iskalcev zlata v Alaski ...............................- L.50 Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z Korc. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan. tur-1 ški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pa%-lina. 16. zvezek: Roparski grad.— 1 Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni pr-I stan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. ! Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman........60 Krivec. T Kostanjevec. Roman 1 iz podeželskega življenja ......... .50 i Križev pot. Roman češkega du- hovnika ..................................... 1.20 Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja ...........50 i Ljubljanske slike. Tak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom _________________________ .75 i Ljudska knjižnica, 1. in 2. zvezek. Znamenje š'.irih. A. C. Doyle, i /'-iiiimiva detektivska povest.— 1 Darovana. A. Dostal. Zgodov. p: v - t ::: d hc slov. apest......... 1.25 i Mali klatež. Mark Twain. Povest >z resnicr.ega življenja .................60 Mr i lord. Povest iz angleškega j ..v-1 a z zeio napeto vsebino....... .96 I.L.'i svet naših očetov. A. Fo-ga/zaro. Roman i/ G< rn;e Italije rasr,v av.-triirske vlade... 1.25 I/7~lo življenje. Dr. Fr. ;Jc*"i3io ciljcv. Milan Pugelj. Več I.ratkih povesti ........................ .5« histerija, i i. i.e Rouge. Buren i\anturi-ti.-;si roman .................. 1.25 ,.d; gozdar. Izviren roman _____ .45 I.i'adi samotar. Krištof Šrnid. Do- • vijaji ip.ladega dečka ................35 Moje življenje. Ivan Cankar. Sliki.' iz pisateljevega življerja.....70 Mrtvo mesto. V srce segajoča povest .............................................. 1.00 Ka krvavih p-jljar.ah. Iv. Matičič. trpljvnia iti strahot slo-ven^kih v.-jnk v med svetovno v..jno. .. ..................................... 1 50 Ma negotovih pot'h. Poučna pov. .38 Uu različnih potih. Povest za dečke od II. do 14 .leta............. .35 iirrod, ki izumira. Zanimivosti iz živli'r.ia ir. običajev Eskimov.....25 lir.rodna biblioteka. 4. snopič. V gcr.-.kcm rakotju. A. Ko ier. Za-nin iva pov. -t iz gorskima o-kraja ...............................................30 II. snopič. Zn kruhom. II Sicn-; •.• .viez. Pretresljiva povest a-■iicriških izseljencev ...................30 Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Po- ; vest čerke=.V:ega častnika ..............30 8. in 9. snopič: Nesrečnica. 1 Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ...............................45 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti................30 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, dema najboljše. Poučna povest __________________________30 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ......................... .30 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fcsjakova. S srce segajoč roman ..............................45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .............30 35., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest __________________ .75 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest .30 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ...........................30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ...................................30 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ..........-.................... .30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože .30 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske- ga življenja -----------------------------30 Narodne pripovedke. 1. zvezek: Dominic us .....................................35 Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ............................... .40 Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov ................................... .35 Naseljenci. Ameriška povest .........35 Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ..................................... 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ......................-.....75 Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja.......40 5 Na valovih južnega morja. Pripovedka ....................................- .35 Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resnič- ® nih dogodbah .................................85 Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. 5 Povest ......................................... .50 Nihilist. Iz ruskega življenja .........40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev .......... 1.25 ® Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, 3 Kratke črtice .............................. 1.0C Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. ® Zanim. pov. iz istrskega živi j... .5C Odiseja. Andre) Kragelj. Starogrška pravljica ..............................45 I Naročilu je pridejati potrebno svoto v poštnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec i 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ^ Četrtek, 12. aprila 1928. Iz življenja in sveta« IZ BOGASTVA V REVŠČINO Pred 31. leti je bil Andrew Adams premožen trgovec v nekem mestu zapadnega dela države Kansas. Sreča je pa cpo-teca, tako se je pokazalo tudi pri Adamsu, ki je prišel ob vse imetje. Postal je jezen na ves svet in sklenil s svojo ženo, da se bosta umaknila nekam v samoto — čim dalje od ljudi tem bolje. Našel je otok v Kaw reki, nt daleč od Willard, Wis., kjer ni bilo žive duše. Tukaj, si je mislil, bo idealni prostor za življenje, kakršno si želi za sobe in svoj*) Našel je priprav- no votlino, v kateri sicer ni bilo veliko svetlobe, vendar je bila dovolj dobra za zavetje. Na tla je naložil listja in mehke trave, kar je njemu in ženi služilo za postel;o. Sest let nate se jima je nvodilo v tej votlin: dete — do1;! .ca, katere sta bila zelo vesel .i. C»trok je rastel in se začel razvijati v pustinji, i Ker ie bilo dekle vedno na sve-j ženi zr: ku, je bilo zdravo m trdno. 'kgajala ii je divjina — gozd. leze ob reki; civilizacije ni [)■■ :*ešn':\ s:\j jc tudi poznala. ni. I) k! tu so dali ime Flo-. nce. Oblasti pa niso bile s m zadovoljne, da bi otrok, ko je dos ! sedmo leto, pohajkoval po gozdu in ne zaha- ■ v šol . Ur idniki s-o prišli na . ■ >k i.; zahtevali cd staršev, da r. .'.i ur«-d!1.i lako, cla bo de-i;U hodilo v .'o. Poslali so de- An v p1 ••••o. Nekateri bi mls-d. k ne bo ugajalo novo ::ivljcnje, a dekle se je takoj .»iv.-adilo svojih součenk in nv. si. ne •-•a življenja, zlasti pa n Inc.' odloke so ji dopadle. i : rt :n- do rast la in uai ila plesati, je dobila do-\ :!ikv, (ki }■■ ]>ri h. v doti- I: ■ ..'-kirni. Zaljubila je v zale* a mladeniča. Johna Lane, katerega je pred šestimi v 1 leti poročila. Mlada poročenca sta sol vgnezdila v Topeki in nekaj j časa jima je šlo vso po sreči. C as jo \ i inesel svoji- in obdarovana t a bila s sinčkom, ka-, terc-mu sla dala ime po očetu j — John. Eno le; o nato je prišel na svet drugi paglavček — Forest. Mati se je spomnila lepih otroških uric in sklenila, da bo dečka peljala na otok. kjer je ona prebila otroška le-j ta, kjer bos a lahko delala, kari se jima bo z-j ubilo. To pa nje-nemu soprogu ni bilo po volji in je ženo ter otroka pustil in neznano kam odšel. Ko je Florence premišljevala, če bi šla ali ne, je dobila žalostno vest. da je njena mati na otoku u-mrla in oče, že prileten, je ostal sam. Sedaj ni bilo ničesar, kar bi jo zadrževalo, da ne bi izpeljala svojega načrta. Z o-1 rokoma je šla na otok, tam je vrgla raz sebe mestno obleko in oblekla "overalls". To je bilo pred dvomi leti. Florence je bila vsa srečna, ko je začela znova življenje na samotnem otoku in prebivala v votlini, v kateri je bila rojena. Nobene druge skrbi ni imela, kakor, kdaj bo segla roka oblasti po Hiš A NA PRODAJ zibana, 2 stanovanja r»o štiri cohe, elektrika, plin, klet in podstrešje. Proda po nizki ceni. Vprašajte za pojasnila na: 1925 V/. 21st PL, Chicago, 111. POZOR ROJAKI V JUGOSLAVIJI IN AMERIKi! Na prodaj je posestvo vredno $5000, a se dobi za .$2500, ki je znano pod imenom Miko Galovec, v vasi Krasinc, pošta Gradac blizu Metlike ali Črnomlja. Kdor želi natančna pojasnila, naj piše na: A. Luzarja, fara Podzemelj, pošta Gradac, LT. K. Jugoslavia Johnu in Forestu ter ju odvedla v mesto v šolo. % -o- IZGUBLJENO ZLATO V WYOMINGU. V Big Horn gorovju države Wyoming je bogato ležišče zlata, katerega pa zaman iščejo prospektorji treh generacij. Sedaj so zopet nekateri na delu in si prizadevajo priti na sled žlahtni rudi. Najprvo se je slišalo o zlatih ležiščih v Big Horn leta 1849, ko so iskalci zlata trumoma hiteli v Kalifornijo, kjer- so našli rmeno rudo. Dva mlada pustolovca, nahajajoča se na potovanju proti zapadu, sta se pa ustavila v Big Horn gorovju, kjer se jima je zdelo, da pokrajina ni brez zlata. Poskusila sta svojo srečo. Mislila sta si, če ne bo nič, bosta pa pozneje potovala dalje proti Kaliforniji. Sreča jima je bila mi-j la, zadela sta na skalo, kjer se i ie pokazalo zlato. Bilo ga je v izobilju, in mladeniča sta bila vsa srečna, da jima je prišlo na misel, da sta začela tukaj kopati. To pa je bilo v času, ko so Indijanci najbolj sovražili be-lokožce. Kmalu nato, ko sta mladeniča našla zlato in si u-redila taborišče, so ju izsledili Indijanci. Ko je nekoč šel eden izmed mlade niče v po vodo v dolino, so ga Indijanci obstre-lili. Težko ranjen se je privlekel do taborišča ter povedal tovarišu, da so ga napadli rde-čekožci. Kmalu nato je umrl., Tovariš, ki je ostal pri živi je-, nju, je vedel, da tudi njega ča-ga ista usoda, in ker mu je bilo življenje ljubše nego zlato, je šel dalje in zgrešil pravo pot ter taval po gozdu brez hrane več dni. Naposled je prišel do Fort Sheridan, kjer pa ie že bil tako slab, da se mu je od prevelikega napora omračil um. Neki dobri ljudje so mladeniču dali zavetje in mu stregli. Večkrat pa je v zmedenosti govoril in povedal o zlatem ležišču v Big Horn gorovju. Na podlagi mladenčevih besed so se zbrali skupaj koraj-žni možje, šest po številu, in se odpravili na pot. Štirje so se na skujali in jo mahnili proti Kaliforniji. dočim sta ostala dva šla na določeno mesto. Ce sta pa prispela sploh do tja. ni nikomur znano, o njiju ni več bilo nobenega glasu. Več let nato je neki star Indijanec prišel v Sheridan z veliko posodo, v kateri je imel polno zlate rudo. Ni pa hotel povedati, kje jo je našel. Ko je zlato prodal, se je vrnil odkoder je prišel, nekateri so mu pa na skrivnem sledili, a sta- rega Indijanca je bilo težko ukaniti, izginil jim je izpred oči, kot bi se bil v zemljo udri. Skoro vsako leto enkrat je prišel nato stari Indijanec z zlato rudo v Sheridan, kjer je svoje blago zamenjal za tobak in whiskey. Ko pa je umrl, je nesel skrivnost o zlatih ležiščih seboj v grob. Večkrat potem je kakšen Indijanec prinesel belokožcem nekaj kosov rude, nobeden jim pa ni hotel povedati, kje jo dobi. Nekoč je neki Indijanec nekemu pastirju prinesel veliko množino zlate rude, katero je pastir za drag denar prodal. Nekega dne je pastir pregovoril Indijanca, da mu je obljubil, da mu bo pokazal, kje dobi rudo. Od tega časa pa pastir ni več videl Indijanca in tako tudi ni mogel zvedeti o skrivnem ležišču rude. Ko je pastir v Cody, kamor je nosil posamezne kose prodajat, povedal, da je po zatrdilu Indijanca, ki mu je obljubil, da mu bo po-I kazal ležišča, tam velika mno-; žina rude, se je odpravilo večje število mož v Big Horn gorovje. Vse iskanje je bilo zaman, praznih rok so se vrnili. Pred petimi leti je neki pastir zgubil par glav živine, katero je šel iskat. Visoko v gori. kamor je le malokdo zašel, še to le po naključju, je pastir našel malo zapuščeno kočo, kf ie že skoro vsa razpadla. Tam je tudi našel lopate in druge orodje, kakršno rabijo prospektorji. Po okoliščinah sodeč, je bilo to taborišče dveh mladeničev, o katerih je omenjeno zgoraj. Ko je pastir to povedal, vrnivši se v dolino, s«: je takoj organizirala skupina iskalcev zlata, katere je pastir vodil na mesto, kjer je naše-razpadlo kočo. Deset dni so ^iskali zaman, nakar so se vrnili, kakor vsi drugi, praznih rok. Da pa je tam zlato, to je gotovo. Sedaj se spet pripravlja večja skupina prospekter-jev. Mogoče bodo ti imeli več sreče. -o- SLUČAJNO NASTALE IZNAJDBE. Človeški razum je iznašel velike reči. Vendar pa bi mu bilo ostalo mnogo prikritega, če bi mu ne bila prišla na po-! moč tista velika sila. ki jo ime- j nujemo slučaj. Zelo mnogo iz- j najdb je nastalo prav slučajno j Tako je mogoče razumeti iz- ' najdbe lajikov, ki nimajo nc- I b enega tehničnega znanja. Seveda je na drugi strani mnogo iznajdb učenih tehnikov, ki tudi niso nastala po natančnem premišljevanju, tuhtanju in številnih poskusih. Naši šivalni stroji so plod sanj. Njih izumitelj je spal i'", sanjal, — seveda o stroju, ki je prepletal vse njegovo mišljenje v budnem in spečem stanju. V sanjah je videl nekega vojaka na konju, ki je s sulico planil proti njemu. Na konju je imel zastavico, ki je bila vtaknjena v uho na konici kopja. Ko se je izumitelj šivalnih strojev prebudil, je bila uganka rešena: Uho spada na konico šivanke, ne pa na nasproten konec. In tako je bil iznajden moderen šivalni stroj. Slučajno so iznašli tudi lito-grafijo. Nekega dne je iznajdi-telj litografije zbrusil kamen, da bi ga mogel jedkati. V tem ga je zmotila njegova mati, ki ga je prosila, da naj hitro popiše perilo za perico, ki čaka. Papirja baš ni bilo pri roki, pa je napisal kar na kamen. Pa? dni pozneje je hotel pisavo odstraniti. Pri tem je prišel na misel, da bi šlo to hitreje, če bi pisavo odjedkal s kislino. Na veliko začudenje je pri tem odkril, da je pisava ostala. To ga je privedlo do tega, da so je i začel s tem pojavom obširneje jbaviti in na ta način je iznašel . lito graf i j o. Daljnogled so iznašli — c-jtroci, in sicer otroci nekega , holandskega brusača očal. V j igri so sestavljali brušena stek-. la in kukali skozi. To je njih 1 očeta privedlo do tega, da se je pričel pobliže baviti s tern in končno iznašel daljnogled. Nek norimberški brusač stekla je imel opravka s kislinami. Pri njegovem delu mu je padla kapljica kisline na očala. Na ta način je spoznal metodo izjedkanja stekla. Cilinder za petrolejske svetilke so iznašli tako-lo: Nek otrok se je igral s steklenico odbitim dnom. Starejši brat tega otroka, nek švicarski mehanik, je poleg tega eksperimentiral s petrolejsko svetilko. Ski-čajno je nataknil to steklenico na svetilko in tako iznašel cilinder. Sloviti Nobel je prav slučajno prišel do izvora svojemu o-gromnemu bogastvu. Bil je zaposlen v nitroglicerinski tovarni svojega očeta. Več let se j trudil, da bi to tekočino združil s kakšnim trdnim telesom da bi na ta način zmanjšal nevarnost proizvajanja in transporta nitroglicerina. Pri tem delu je nekega dne opazil, (i kaplja iz nekega soda glicerin na pesek kremenca. Ta trdna masa je imela ravnotako veliko eksplozivno moč, kakor ni-troglicerin. Bilo pa jo je lahko proizvajati in prevažati. Tako je iznašel dinamit. Saharin so iznašli tako-le: • Kemik Fahlberg je nekega ve-■ čera po delu v kemičnem laboratoriju postal pozoren na sladek okus kruha, katerega je jedel pri večerji. Kmalu je u-gočbvil, da izvira to od rok, čeprav jih je po delu v laboratoriju temeljito umil. To ga je tako zanimalo, da se je t a. L o odpravil v laboratorij in pre-iski.i vse steklenice. Neka steklenica je imela nenavadne sladko vsebino. Preiskal jo je in odkril saharin. Na tem polju je Fahlberg delal dalje in j po enem l-tu je postala, • jege-va iznajdba ie praktične vrednosti. -o- NEPOJMLJIVO ~ Generosity — ve i i koči -.-noto čednost, s katero se mi. " : zaslužimo le za sproti, ne r•. -remo ponašati — aii v- . j prav mali meri, s k ate o - . ; lahko ponašajo kapitalisti, ki iastnjejo velika podjetja. ; "e> i jim ga a ub ca -'ara -| plačo. Morda ni res? Fvo dokaza! Pred ne cla v- -m ča ar | je lastnik neke tovarn? . i i-i lo potrošil pol milijoni iolar- I. i ] e r. a k a m nan j o. d ■ ■. j e b i; j kandidat, katerega je . n • mur ne bo žal, ker igra k > zanimiva in pri plesu bo svirala izvrstna godba. Kuharice b~(k pripravile vse po rebno na nod zob in tudi kapljica bo izvnk-na.-— I : ine od nnnu in dalo da se k ste v -prijetni družb 1 , a v p k=*eno pozabavali. Pri-k nji le s noj znance ki ■ j Ije. i :rn se prične točno oh treh. Odbor. ZAHVALA. JoHci, T n Spodaj podpisani se pra-lepo zahvalim vsem tistim, ki so od mene ali pa od M \ Jonn .ktamariea naročili list Amer. Slovenec za časa zadn - r v o lar minulo kam p . n -n so :ni ' ri o. n . kk . i < drug : nagrade, zl t. > uro, k tero bom imel za spomin za dobro delo za razširjenje lista Amer. Slovenec. Zatorej rečem j vsem tisočkrat lepa hvala in (želim vsem vse najboljše, j zdravja in veselja. Listu A.S. j pa želim še mnogo novih naročnikov! Posebna hvala pa J Mr. John Kramariču, ki jo romal z menoj od enega do dru-igega. Tako tudi iskrena hvala Mr. Jožef Geršiču, ki. nas je vozil z avtomobilom. Pozdrav vsem naročnikom! Joseph Ancc!, 1517 N. Nicholson St. -o-- SMRTNA NESREČA FPn DELU. Nashville, 111. — Na \r - •-sta Borchelli, starega 51 let, • ■ je v premogovnik u ponknla zemija. Ko so ga odkopali, jo bil že mrtev. t POZOR SLOVENCI IN HRVATJE! XA PRODAJ IMAM 1«H> f: , .: /: .::;<• in oro-licisi. ; " .: ;i •. ' -lahko proti • ali • . il, >!;•.'. farme oh o«! enega a! . . do tri sto. kakor kateri ;:vi:. Vse s« Tin s . xi k'-nic iu ~ '/. -wiVyt '•.: roth.vTtna. Okrnp .%()!) .! • I> (' .i v ti ok »liti. i -r. .:.. -t' k; ' 'i - ' na r..kah. ;»:i:te ponje za iodrobna pojasnila............................. f-i^-t . i■. L. .-.n.jij., Zasi V/crcsstor, kev/ York * t y>. h »i kj Iž i j liiUsLvI U L M GOODS-GROCERIES SHOES Phon • 916-2- — Bi'.l PI -ne S16 (2 1 jn ; and 2 hort rir---js.) FRANKLIN, KANS *f:. nz'o tvrdko dob' rfcs-"i ' i d--:jc-o pod imenom White Ea- j : I i'.t i; .rgh C I Corr.p. i.'.33..OiL c.nd IIVIKER STAT. ] Imam v .^alo^i doLro ajde%*o mo- f j o re:; '.«• '.jam po vsej Amj- 3 ; jr.:?m turi iefran in /-,ak 5 J .-rr.tr.o dru^o r ccerijsko Lb j ■ .n Icrber1 "vo i nvo in vel'*. ? i v.-rk 'rr.tere ne >' ite v drugih f j .. : -.-i, . 1 Imrr.io tudi vc'.:.:o rrlc^o razne-| fa oblačila in čev':ev, ter spodnjo • ra mr.ške in žer.r.ke. > Pr o: uar.i "»c roiakom v naklo- I. Charles Siska MODERNA TRGOVINA Z D ELI KATES AM I IN RIBAMI. 2147 W. 22nd Street, Chicago, 111. ''^ii^^S Odprto vsak dan do polnoči in vrs v nedeljo. Vsako nedeljo sveži .k j? : žitni kruh in rasno pecivo. Vseh vrst . .^^ii^^r suhih ir. svežih rib vsakovrstni sir, ^^ klobase in šunka. r- \ MatMMa Lix^wig : 2202 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. " 5TI nT Moderci po meri. — Najfinejše no- < gavice po najnižjih cenah. — Vsako- \\ I vrstne rokavice za dame. — Lične ročne % J \ / torbice, pripravne za darila. __ J) Krasne bluze in spodnje o- k Vv/ bleke za ženske. — Velika /, m__ka izber za posebno močne ^W^^Mm V w ženske. . RAZNE IGRAČE ZA OTROKE. ?hone Lk y (Z P: J. ^hone Canal & % ^S^ - Crawford 6133 M^B^^^^ElLI^ 4124 2107-12 WEST 22nd street, CHICAGO, ELL. "Domača trgovina za vsakovrstne hišne potrebščine55' "FRIDiTE, DA SE SAMI PREPRIČATE'1. Sedaj je čas, da si ogledale naio rdoj,c, č. rabEts ic malenkost, ali kak^r.a veliko stvar, pri uas do "i.c vjc. - U5juc!no vs.3 vakir.o, ca pri^sie v našo trgovino vsa!: čar. Zelo borno vpcstevali v«"2g obijk, kot sose-ci. ^ ^r---^—V sobi, kjer prebi- vnte kamor peljete Vk-' -^k T"---- - p gosta, imate radi, da je čedno. Mi imamo V^_ . kk^k- veliko zaloiro pohištva, j ki '-*0 odgovarjalo v?.- A^^r^Sr):^ 'fT5^^^' •-» za^-evani- Leseno ' a-i prevlečeno. Garan- Ibvl^^^S tiramo, da boljšega ne }j dobite za to ceno. Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izde- jI 'k. ^X^35/^ 1 U k v / lava krasna 111 moderna, -_^ \ / zadnje novosti od 1. 1928. P^s^p^^^^^sss^itf^y Ponos vsake matere je, da V\ k ,// svojega malčka pelje na *y sprehod v lepem vozički;. / ■if i /,—i. PRIDITE POGLEDAT, Irk/1- 1; DA SE SAPvII PREPRI- Arms tron g s Lin ole um for Everij Floor in the House Zz tla imamo veliko zaloge karpeiov in drugih preprog. Tukaj označeni Armstrong linoleum prednjoči v Ameriki in smo ponosni, da Ka tudi mi imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z najboljšim. — "GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKE". WmmM, siti® ZALOGO knjig vi o V ^ ^k i' I t. i V .. V.JI -- I t!,-.m'.t „ K?' ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODEE SV. PISMA STARE ZAVEZE. O'JE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Cena peterim knjigam skupaj je ^ ^ in IGc za poštnino. QlJ^^O^isJ^ ^^ Te knjige smo naročili od Goriške -Jolierjeve Družbe pred vsem zato. da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slo-ve:i:-:ki jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato si.,o prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti najmanj 5000 izvodov, Od odziva ameriških Slovencev bo to odvisne. ?ato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec i£49 WEST 22nd STREET^ CHICAGO, ILL. Fa potop A III jT HENRIK SIENKIEWICZ JJ /I Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mol«. il AinfiRIKAnSUl SLUVENEL Četrtek, 12. aprila 1928. 'DŽUNGLA' Toda še celo oni, ki so klonili poprej pod bremenom bojazni, niso verjeli sedaj temu pozivu. "Prazen strah!" so klicali menihi in šlah-ta, vsa obenem. "Napišemo jim torej, naj nas ne štedijo. Naj nas le spuste v zrak!" In res so odgovorili na ta način. Vtem so vojaki, ki so se zbrali okoli troba-ča ,smeje se odgovarjali na njegova svarila. "Dobro!" so govorili. "Čemu nam torej prizanašate? Pojdemo prej v nebesa!" Oni pa, ki je izročil poslancu pismo z odgovorom. je rekel: "Ne izgubljajte zaman besed in časa!. . . Vas same grize beda. a nam, hvala Bogu. ne manjka ničesar. Še celo ptice vas zapuščajo." Na ta način je zblinila zadnja zvijača Vreščoviča v nič. In ko je potekel še dan, se je pokazalo čisto jasno, kako brezpredmeten je bil strah obležencev, in mir se je vrnil v samostan. Drugo jutro je častiti meščan Čenstohovski, Jakob Bruhanski. vnovič vrgel pismo, v katerem jih je svaril pred naskokom, obenem pa pisal, da je Jan Kazimir zapustil Šlesko in da je vstala vsa ljudovlada proti Švedom. Sicer pa je imel biti ta naskok po vesteh, ki krožijo izven obzidja, zadnji. Bruhanski je vrgel to pismo v vrečo rib, ki so bile namenjene menihom za post, a približal se ie obzidju preoblečen v švedskega vojaka. Na nesrečo so ga spoznali in ujeli. Muellev ga je ukazal dati na natezalnico :toda starec je imel v mukah nebeško prikazen in se je sladko smehljal kakor otrok, a mesto bolečine se je izražala na njegovem obrazu neizrekljiva radost. General je bil sam navzoč pri mučenju, vendar mučenec ni izpovedal ničesar; dobil pa je obupno prepričanje, da teh ljudi nič ne omaje, nič ne zlomi in se je ozlovoljil do skrajnosti. Vtem je prišla stara beračica Kostuha s pismom od o. Ivordeckega, ki je pokorno prosil, da bi prenehali z naskokom za čas službe božje na dan Božiča. Straže in oficirji so sprejeli beračico s smehom in roganjem, toda ona jim je odgovorila v lice: "Drugi ni hotel iti, ker vi ravnate s poslanci kot z razbojniki, jaz pa sem se odločila za košček kruha. . . Ni mi dolgo več živeti na tem svetu, torej se vas ne bojim, a če ne verjamete, saj me imate v rokah." Toda storili ji niso nič žalega. Še več, Mueller, ki je še enkrat hotel poizkusiti zlepa, je pristal na priorjevo željo. Sprejel je celo odkup za nedotrpinčenega Jakoba Bru-hanskega. Odposlal je hkratu tudi oni del srebra, katerega so našli švedski služabniki. Poslednje po vkljub Vreščoviču, ki je nadel po ponesrečeni nakani z minami v novo nemilost. Prišel je končno sveti večer. Ko se je prikazala prva zvezda na nebu, so se zasvetile luči in lučce v vsej trdnjavi. Noč je bila mirna, mrzla, a jasna. Švedski vojaki, ki so od mraza drgetali na okopih, so gledali na črno obzidje nedostopne trdnjave in na misel so jim prihajale tople, z mahovi zamašene skandinavske koče, žene, otroci in smrekova drevesca, svetlikajoča se od svečic, 111 marsikatere železne prsi so zadrhtele od vzdiha, boli, hrepenenja, obupa. A v trdnjavi so pri mizah, nasutih s senom, obleženci lomili mlin-ce. Tiha radost je plavala po vseh obrazih, zakaj vsak je imel občutek, da zagotovilo, da minejo kaj kmalu časi bede. "Še jutršnji naskok, a zadnji," so si ponavljali med seboj duhovniki in vojaki. "Komur je Bog zapisal smrt, naj ga zahvali, da mu dovoli še poprej preživeti praznik in mu tembolj gotovo odpre nebeška vrata, zakaj kdor pogine na sveti večer za vero, ta mora biti sprejet v nebeško slavo." Želeli so si torej vzajemno srečo, dolgo let življenja ali pa nebeško krono in tako lahko je bilo vsem pri srcih, kakor bi bila minila že vsa beda. Poleg priorja pa je bil en sedež prazen. Tam je stal krožnik, na katerem se je belil zavitek mlincev, prevezan z višnjevim trakom. Ko so vsi zasedli svoja mesta, ni zavzel nihče tega mesta, gospod mečnik pa je rekel: "Vidim, častiti oče, da je po stari navadi zasedeno mesto tudi za zagorsko gospodo." "Ne za zagorsko gospodo," je odgovoril o. Avguštin, "marveč v spomin na onega mladeniča, ki smo ga vsi ljubili kot lastnega sina, a čigar duša gleda sedaj z radostjo na nas, da smo ohranili nanj hvaležen spomin." "Za Boga," je rekel sieradski mečnik, "njemu je sedaj bolje nego nam. Sicer smo mu pa dolžni hvaležnost." O. Kordecki je imel solze v očeh, a gospod Čarnecki se je oglasil : "Kronike pišejo še o manjših junakih. Če mi Bog da doživeti ter me kdorkoli pozneie vpraša, kdo je bil med nami vojak, ki bi se dal primerjati starodavnim junakom, mu povem: "Babinič." "On se ni imenoval Babinič," je odgovoril o. Kordecki. "Kako to, ali se ni imenoval Babinič?" "Že davno sem vedel za njegovo pravo ime, a pod spovedno tajnostjo. . . In šele, ko je šel nad oni top, mi je rekel 'Če padem, naj vsi zvedo, kdo sem, da bi ostala na mojem imenu poštena slava in izbrisalo nekdanje grehe." Šel je, padel, zato vam lahko sedaj povem : bil je Kmitic !" "Oni preslavni litevski Kmitic!" je zakričal gospod Čarnecki in se zgrabil za lase. "Da! Tako izpreminja božja ljubezen človeška srca!" "Za Boga! Sedaj razumem, da se je on lotil tega podjetja! Sedaj razumem, odkod se je v njem vzel ta ponos, ta pogum, s katerim je prekašal vse! Kmitic! Kmitic! Oni strašni Kmitic, katerega slavi Litva !" "Še drugače ga bo od sedaj naprej, a ne le Litva, temveč vsa ljudovlada!" "On nas je prvi svaril pred Vreščovičem "Po njegovem nasvetu smo dovolj zgodaj zaprli vrata in pričeli s pripravami!" "On je ustrelli prvega Švega s puščico!" "In koliko jih je ugonobil s topovi! A kdo je položil de Fossisa?" "Pa oni top! Da nas ni strah pred jutrš-njim naskokom, kdo je to povzročil?" "Naj vsak s častjo imenuje njegovo ime in ga slavi, kjerkoli more," je rekel o. Kordecki, "sedaj pa: večni mir in pokoj daj mu, o Gospod !" "In večna luč naj mu sveti!" so odgovorili vsi v zboru. Toda gospod Čarnecki se ni mogel dolgo časa umiriti in njegova misel se je neprestano vračala h Kmiticu: "Rečem vam, gospoda," je dejal, "v njem je bilo nekaj takega, da se mu je videlo, da je rojen poveljnik, dasi je služil kot preprost vojak. Kar čudno se mi je zdelo, da so ljudje kar nehote poslušali takega mladeniča. . . V resnici je v oni bastiji on poveljeval, a jaz sem ga ubogal. I)a bi bil vsaj vedel, da je to Kmitic!" "Vendar se mi zdi čudno," je rekel gospod mečnik sieradski, "da se niso Švedje pohvalili z njegovo smrtjo." O. Kordecki je vzdihnil: "Naj brž e ga je smodnik na mestu raztrgal "' O Cvi . "Dal bi si roko odsekati, če bi še živel!" je zakričal gospod Čarnecki. — "Toda, da bi se bil pustil takle Kmitic razstreliti od smodnika !.. ." "Dal je svoje življenje za naše!" je odgovoril o. Kordecki. "To je gotovo," je odgovoril mečnik, "če bi ležal oni top še na okopu, bi ne mislil veselo na jutršnji dan." "Jutri nam bo dal Bog novo zmago'" je rekel o. Kordecki, "kajti Noetova barka ne more utoniti v potopu." Tako so se oni pogovarjali na sveti večer, potem pa so se razšli: menihi v cerkev, vojaki na tiho stražo pri vratih in na obzidju. Toda prevelika čuječnost je bila odveč: tudi v švedskem taboru je vladala globoka tišina. Tudi oni so šli počivat in so se vdajali raz-mišljevanju, zakaj tudi zanje se je približal najčarobnejši praznik. Noč je bila tudi čarobna. Roji zvezd so se lesketali na nebu, izpreminjajoč se rdečkasto in zelenkasto. Lunin blesk je srebril snežene plasti med trdnjavo in sovražnikovim taborom. Veter je pihal in vladala je taka tišina, kakršne ni bilo od početka obleganja pod tem samostanom. O polnoči so švedski vojaki zaslišali z višine sladke glasove orgel, potem so se jim pridružili človeški glasovi, potem zvoki zvonov in zvončkov. Veselje, radost in velik mir je bil v teh zvokih in tem večja zdvojenost, tem večji občutek nemoči sta stisnila švedska srca. Poljski vojaki izpod praporov Zbrožka in Kainskega so odšli pod samo obzidje, ne da bi bili vprašali za dovoljenje. Noter jih niso pustili, ker so se bali kake zasede, ki bi jo lahko noč pospešila, toda dovolili so jim, da so stali pri obzidju. Oni pa so se zbrali v veliki gruči. Nekateri so poklekali v sneg, drugi so žalostno kimali z glavami, vzdihajoč nad lastno nesrečo, ali pa so se trkali po prsih, obetajoč, da se poboljšajo, vsi pa so poslušali z razkošjem in s solzami v očeh godbo in pesmi, ki so jih prepevali po starodavnih nape-vih. Vtem so na obzidju stražniki, kateri niso mogli biti v cerkvi, tudi začeli, da se nagrado za to izgubo, prepevati in v kratkem se je zaslišala po vsem obzidju kolednica: Roman iz afriških pragozdov. Roman poln romantike in najbolj napetih prizorov, ki jih človek doživlja s to povestjo. Pisatelj nas pelje v afriško džunglo, od mladih nog živimo skupaj z živalmi pragozda. S to povestjo spcjinamo na eni strani človeka in na drugi žival. Mladi fantič je zašel v džunglo in gorila ga vzame. Slika je pred nami, slika živali in slika človeka. S to povestjo spoznamo kako različno se razvijata človek in žival. Go- rila ostane vkljub svojim orjaškim močem vedno le žival, se ničesar ne nauči, in kako daleč ga nadkrilj-uje mladi fantič Tarzan pri svojem slabotnem telescu! Božja iskra razuma ga uči in vodi in pripelje spet nazaj v človeško družbo, iz katere ga je tako kruto iztrgala usoda. Čitatelji zanimivih povesti, čitajte to povest takoj od začetka, da vam pcfzneje ne bo žal. Opozorite tudi svoje prijatelje in znance na to nadvse zanimivo povest, da se pravočasno naroče na list. Povest začne izhajati v "Amer. Slovencu" v kratkem. J. M. Trunk 000000000000 f ' I ZOPET NOW PLOŠČE! Vsem našim odjemalcem naznanjamo, da smo dobili zope: štiri lepe nove slovenske plošče, katere si bo gotovo hotel naročiti vsak. 80481 Seničica — Dolg fant ............................................75 To ploščo je izdelal znani Deitchmanov orkester iz Jo-lieta. Kdor je čul "France Polko" ali "Jolietsko Slovenko", bo gotovo hotel imeti tudi "Seničico". 80482 Nocoj je luštna noč — Njega ni .............................75 30526 Ribniška — Naš maček ...........................................75 Te pesmi so zapeli naši popularni pevci "Adrije". Kako lepo ubrano zapojejo te naše krasne narodne pesmi, aranžirane na poseben način, ki je fin in umeten, obenem pa preprost in domač, kakor pesmi same. Pa kaj bomo govorili, kdor je čul pevce 'Adrije' na "Ženitovanju", "V krčmi", "Romanju", "Amerikanec v starem kraju", bo kar hitro naročil še te d.e plošči. 80527 Na Dolenjskem, valček. Kadar so godci veseli, valček .................................73 Tu je pa zopet naša Račič-Fojsova godba. Pa to nista navadna plesna valčka, katera so to pot zaigrali. Plesna valčka sta seveda, toda, da jih čujete! Same pristne narodne pesmi, katere ljubi in žvižga vsakdo rad. Človeka kar vzdigne, da bi plesal in pel, ko posluša te krasne melodije, melodije nase;.a slovenskega srca. Brez te plošče pač ne sme biti nobena slovenska hiša. Račič-Fojsova godba igra spremljavo tudi na ploščah pevcev Adrije. Izdelali so tudi: 79433 Nagajivka Mazurka — Cokljarji — Šmarjanka ............................75 794S4 Vesela Gorenjka. — Korajža velja, polka ................................... .75 Druge novejše slovenske plošče: S8923 Ženitovanje, 1. del. — 2. del, 12 inčev....................................................$1.25 138924 Romanje k Materi Božji, 1. del. — 2. del, 12 inčev ............................$1.25 80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka .......... ..................................75 j 80332 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja 75 I 80333 V krčmi, 1. del. — 2. del ..........................................................................75 80334 Gozdni zvok — France polka ..................................................................75 Velikonočne in nabožne plošče: 971 Christ Lord is Risen — Ring out, Homer ....................$1 50 19967 The Palms -- Stabat Mater, orgije.......................................................... .75 19981 Mother Dear — Hail, Queen of Heaven, bariton ............ "75 20129 Nearer my God — Abide with me, orgije ..........................75 21254 Hosanna — God so loved the world, mešani zbor ..........................75 21255 Jesus is Risen — All Hail, mešani zbor in orgije ..................J1Z .75 35768 Messiah Hallelujah — Gloria, mešani zbor ..................$1.25 78533 Hallelujah, Jesus lebt — Oster-Glocken, moški kvartet ................7^ 78913 Ave Maria — O Salutaris, latinsko, bariton ...................................... ^75 , 80160 Kyrie, — Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje. ZZ .75 I Vse nove plošče so izdelane po novem ortofoničnem procesu in igrajo najboljše na ortofonicnih Viktrolah. Vsi, kateri nimat« ortofonične Viktrole, pojdite h kakemu prijatelju, ki jc ima in slišite razliko. Prostori "Amer. Slovenca" so odprti vse.k dan, in vsak torek in soboto zvečer do 9. ure. Kateri imate priliko, pridite in slišite nove slovenske plošče in ortofonične Vik- ■ trole. Ako mislite stare gramofone zamenjati za nove, vprašajte nas za pogoje. V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ________________ _ 10~ Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč) ________________________________________ ________ 25c Vaynnf - Z vsakim naročilom pošljite potrebno svoto. f flWIU, Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec ; 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New - ~VictroIa '■ Velikansko bogastvo. Gotovi pisači se spodtakne jo nad zakladi v vatikanu, kadarkoli kaj o vatikanu zapišejo. Ne morejo se dosti izbruhati o tem bogastvu. Res hran: vatikan velike zaklade, neumno bi bilo kaj takega tajiti. A kakšni so ti zakladi? Večinoma so to umetnine neprecenljive vrednosti. Večji del so bile razne umetnine vatikanu. pa-] ežem podarjene <>b raznih slovesnostih, so spomini, in l/r.a.'o vredno"! pač le kot u-metnine. Kdor se zaletava v bogastvo takih umetnin, pač jasno kaže, da o pomenu kake j umetnine nima niti najman j • šega pojma. Ko je zadivjala ruska revolucija, je podivjana dvuhal pa-^ clla tudi čez "bogastva" v ruskih cerkvah, muzejih, zbir-jk:ir.. Narod, ki noče biti same-iga sebe po obrazu, bo ponosen I na umetniška dela, ki pričajo o 'njegovih duševnih silah in I znanstvenih ter umetniških i zmožnostih Pa kaj je ruska druhal delala s t<-:nl narodnim.: umetninami? Trgala jih je. razbijala, metala po tleh. teptala. Kdo se je le enkrat naje-idel od teh uničenih umetnij? j Celo malo bolj pametnim bolj-iševikom ie bilo tako počenja-,n]<* odveč, da so morali zapre-ititi in so skušali še nekaj rešiti, večinoma pa so umetnine iz j ruske preteklosti za vedno u-!ničem. ker umetnina so ne more nadomestit", če j< pokon-šana. i Kdor rohni zoper vatikanska bogastva, četudi le z namiga-j van jem, naj bi se to nekako prodalo, ni dosti več prida od i razdivjane pou.ične druhali. ki j krat koma I o uničuje. Kaka duševna druhal mu bo morda zadovoljno kimala in pritrjevala taki duševni demagogiji, vsak pameten človek, ki ve cenit: i kako umetnino, se mora z gnu- Isom obrniti od takega vandal-i skega početja. Tako pisanje je ! goli vandalizem. | Prostost, svoboda, frajhajt . . . j vsi smo prosti, vse je f raj , . . j Gosh. ali ni svoboda res zlata? V Rusiji je zasijala ta z!a-ta prostost. Vse je prosto, vso j fraj . . . Pulver und Blei. Prost: smo od vsakega Boga, vsake i vere, vse to je strup, miš niča, jotrov. Prsa se nam širijo, pro-,sto dihamo, ko nas v svobodi : ne more več grizti nobena vest. i saj smo fraj, vsak dela. kar se mu poljubi. Carji nas ne tlačijo ; več, pomandrali smo jih, oprostili se. po kakih carskih zako-Inih in ukazih nas ne morejo 'več zapirati, preganjati, ni jih j več, prebudili smo se, svoboda je napočila, tu je. vse je fraj j Bum, bum, trara. j Ženimo se in se omožimo. [kakor nam drago, in če nam ni I več drago, pa pokažemo drug j drugemu hrbet, kakor je bilo |pri starem avstrijskem odlarju. Sakramiš. ali ni svoboda zlata? Vzanuš. katero hočeš, in ka-llera noč" i«* vzeti? "Stara ab" FARMA ! JO A KROV "6 milj od O. i r;.-... Ill I"«.»—*«»;»:.t na 'joljsirm s! , njn. *:.:<)■■) :,. !..•, ,ak rv>kHči-t: Rtuwevk .- 'M Mr. Miclia!. pdop IŠČEM ŽENSKO v svrho ženitve, staro 35 do 40 let. Sem vdovec brez otrok; imam stalno delo in nekaj premoženja. Če katero veseli, naj to sporoči upravpištvu tega lista, kjer bo zvedela naslov. Vsaki cas in minuto dobite nas na telefon. F-RANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. ! 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski 1 Rockwell 4882 in 8740. -.-,-,--- i mlada, vsaka ima fanta rada." — Pulver und Blei . . ., to so dnevi svobode, da jih še ni bilo, odkar se je ta svet razvil. In gotovo se bo še razvijal dalje do večje svobode, saj ni koga, ki bi ga regiral, sam se regira, in mi ga regiramo, ko smo prišli do svobode. Vse dol, kar ni fraj . . . Pulver und Blei. Ciganska frajhajt je bila na kvatre, — in nomine patre, vzemi jo na kvatre. če drugo dobiš, pa to zapodiš -— to je bila omejena frajhajt. predolga. naša je brez mej. brez konca boljša ko vsaka klobasa, ker ta ima dva konca, naša pa, pač naša svoboda, nima nobenega. Tralala — hopsasa — Pulver und Blei. Danes jo vzameš, če ne danes že, jutri jo lahko pustiš. Fraj smo. Ampak, kakšen zlo-dej na je to? Kako se glasi? jTako-le: Riga. March 21. — One day marriages which often result in the suicide of the betrayed girl, hereafter will be severely punished, according to a decree of the soviet supreme court, which scathingly condemns Commuinists who use the easy soviet marriage and divorce laws to victimize girls. During December the Moscow divorce bureaus reportet that forty-eight marriages were dissolved the day after marriage by the husbands, and in January fifty-three similar cases [were reported. The majority of one-day hus-J bands are youths who are un-j able to support a wife, and !who marry girls only after their advice portraying the ad-'vantages of Communist free I love fail, reports the court, j which brands one-day mar-jriages as legalized rape and | declares the men offenders thereafter will be punished as i rapists. j "Severely punished — strogo kaznovani" — '"punished as {rapists — kaznovani kot rav-barji" — vsi zl . . v kejho . . . mi, ki smo vendar postali svobodni. in kaznovati nas hočejo naši osvoboditelji, ne kaki od mrtvih vstali carji . . . Tako se morda baba jutri pokne . . . kaj na tem? Saj je fraj, in nad pet milijonov jih je preveč . . . Ali so naši osvoboditelji znoreli? INI i nismo, permojdun, nismo . . . saj smo fraj. In če nas ti nazadnjaki pošljejo kašo pi-|hat, pa še nje popufamo, kakor ^e pufajo enodnevnice. Pulver und Blei. Potem se pufnemo še sami, toliko moči je še v nas, ko smo fraj, dasi smo izmozga-j ni prav do kosti. Ves svet naj pa h . . . vzame, ko nam jemlje našo prostost, in nam, svobod-,nim ljudem (?) preti z — ri-ičetom. Ničevo. -o- Opozarjajte svoje p.-ijatelje ;n znance na zanimive povesti "A:nerikanskem Slovencu!" Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX'\ i kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. PREVOZ - DRVA - KOLN "-i w^s^y -----^ifflir- Rojakom se- priporočamo za naročil* za premog — drva in prevn-I zanje pohištva ob čaBU selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, UL /j OOOOOOOOO^OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOO O | jI PISANO POLJE f T' COOOOOOOOOOOO. i x t -r- i